Hřivinuv Ujezd šteje dobrih 500 prebivalcev in ima status samostojne občine. Leži v manj izraziti dolini Črnega potoka (Černý potok). Okoliško pokrajino sestavlja pisan mozaik gozdov in travnikov na katerih ne manjka sadovnjakov. Skozi kraj vodi pomembna regionalna cesta, ki povezuje južneje ležeče Luhačovice s severneje ležečim Zlinom. Skozi Hřivinuv Ujezd vodijo štiri avtobusne linije. Prav vse imajo povezavo z regijsko metropolo. Ob delovnih dneh tako Hřivinuv Ujezd in Zlin povezuje 25 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih 12 parov). Avtobusi nato nadaljujejo vožnjo proti jugu do treh mest – Uhersky Brod, Luhačovice in Slavičin. Prebivalci vasi imajo z eno od linij tudi neposredno dnevno vezo z moravsko prestolnico Brnom.

Ime kraja izhaja iz rodu Hřivin, ki je bila lastnik vasi skoraj celotno 15. stoletje. Najstarejša zgodovinska omemba Hřivinuvega Ujezda sega v leto 1373. Vas je imela status samostojne posesti do leta 1515. Zatem je bila pod različnimi lastniki priključena okoliškim posestvom.

Značilnost tega dela etnografske regije je kombinacija elementov vlaškega hribovskega tipa z vplivi nižinskih območij zahodneje ležečega predela imenovanega Slovacko ter ob reki Moravi razprostirajoče se pokrajine z imenom Hana. Ta značilna ljudska kultura loči Luhačovske Zalesíi od drugih etnografskih regij in jim daje edinstven značaj. V vasi še vedno najdemo številne zgodovinske predmete ljudske arhitekture – zaščitene izbe, sušilnice in hleve.

Območje Hřivinuvega Ujezda z okolico že dolgo v preteklost velja za enega izmed pomembnejših sadjarskih predelov v državi. Eno redkih možnosti konzerviranja hrane preko zime je predstavljalo tudi sušenje sadja. Vse do polovice prejšnjega stoletja so zato v vaseh postavljali sušilnice (kot manjše kmetijske objekte), ki so jih uporabljali za sušenje sliv, jabolk in hrušk. Mnogo nekdanjih sušilnic je danes zapuščenih in propadajo. Svojo prvotno podobo je ohranil le delček njih. Tiste, ki so prešle pod etnografski muzej, predstavljajo danes lep primer ljudske arhitekture. Ena takšnih ohranjenih sušilnic se nahaja tudi na skrajnem severnem delu Hřivinuvega Ujezda.

V tem delu vasi najdemo tudi stavbo vaškega urada v kateri je še manjša knjižnica. Za njo imajo  v poslopju z garažami parkirana svoja vozila gasilci lokalnega prostovoljnega društva. Čeprav je Hřivinuv Ujezd ​​​​po številu prebivalcev ena manjših občin, sodi med vasi z dobro komunalno infrastrukturo. V kraju je vrtec ter nižja stopnja osnovne šole. Vsak četrtek potekajo verski obredi v kapeli sv. Cirila in Metoda. Za preživljanje prostega časa so na voljo športni kompleks, igrišče in restavracija. Vsi trije objekti so v južnem delu vasi. Gostišče z imenom Hostinec Na Mlýně ob glavni cesti nudi tople jedi vse dni v tednu. Drugi gostinski objekt je ob nogometnem igrišču. Ta je odprt v času kosil od ponedeljka do petka. Javno infrastrukturo dopolnjuje trgovina z osnovnimi živili, ki je odprta od ponedeljka do sobote. V kraju ima svojo ordinacijo tudi splošni zdravnik, ki je prebivalcem dostopen ob torkih.Za svoj večdnevni cilj si Hřivinuv Ujezd lahko izberejo tudi turisti, ki imajo možnost prenočevanja v manjšem penzionu.

V vasi deluje še vrsta interesnih organizacij – enota za telesno vzgojo, prostovoljno gasilsko društvo, lovsko društvo, čebelarska zveza in kinološki klub. Kot v mnogihokoliških vaseh tega dela Češke, se tudi v Hřivinuvem Ujezdu ohranjajo številni tradicionalni običaji: pustovanje, velikonočno pritrkavanje (ko se mlajši fantje zberejo ter med pohodom po vasi z ropotuljami različnih vrst namesto zvonov oznanjajo čas molitev), trije kralji, Miklavževanje,…

Kraj leži na nadmorski višini 268 m n.m. Najnižjo točko doseže na gladini Črnega potoka preden ta zapusti katastrsko območje kraja oz. občine. Prvotno je kraj nosil ime le Ujezd, pozneje tudi Blatny ali Hřivny Ujezd. Na njegovem zahodnem delu danes najdemo nekaj poslovno industrijskih obratov med katerimi velja omeniti podjetje za izdelavo magnetnih separatorjev.

Skozi zgodovino je Hřivinuv Ujezd ​​​​veljal predvsem za kmetijsko naselje, kar dokazuje tudi stari občinski pečat, ki ima v svojem polju kavelj za plug. V času protektorata (1939-45) je kraj dobil tudi nemško ime Aujest bei Nussdorf. Poleg spomenikov ljudske arhitekture ima vas zaščiten lesen križ iz leta 1877 z izrezano dekoracijo, ki je trenutno shranjen v depoju Muzeja jugovzhodne Moravske v Zlinu. Spomenik lokalnega pomena je že omenjena kapela sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1896.

Avtor osnutkov krajevnega grba se je opiral predvsem na vladarje po katerih nosi kraj ime – Hřivine iz Ujezda. Njihov grb je v heraldični literaturi opisan kot ščit z dvema do tremi morskimi ribami in s tremi nojevimi peresi v dragulju. Slednje je upodobljeno tudi v današnjem grbu. Srebrna heraldična lilija na rdeči podlagi zopet predstavlja še eno pomembno rodbino (Zastřizli), ki je prav tako vladala Hřivinuvemu Ujezdu. Z lilijo združeni dvoramenski križ ponazarja vaško kapelo. Medtem ko prevladujoča modra barva v kombinaciji s srebrnimi valovitimi prečkami simbolizira vodotoke na katastru občine.

Kraj se lahko pohvali z uspešnim pridobivanjem subvencij. V zadnjih letih ji je tako uspelo v celoti obnoviti občinsko upravno stavbo, ceste in most, križe v občini gostinski objekt ter stavbo trgovine. V vasi ima eno najdaljših tradicij lovsko društvo, ki z nekaj krajšimi prekinitvami deluje več kot 110 let. Poleg lova člani društva skrbijo še za sajenje in obrezovanje dreves v Hřivinuvem Ujezdu in njegovi okolici. Za ohranjanje tradicije kraja skrbi osem žena – domačink. Pod imenom Ženski pevski zbor Hřiviňanky nastopajo v tradicionalnih nošah na različnih dogodkih, kamor prinašajo delček lokalnih običajev v obliki ljudskih pesmi.