Da prebivalci Pyšela le redko slišijo hrup cestnih vozil, zagotovo pripomore oddaljenost pomembnejših cestnih komunikacij. V vasi se sicer stikajo ceste iz štirih različnih smeri – a so vse manjšega lokalnega pomena. Promet na njih je redek, kar je mdr. pisano na kožo ljubiteljem kolesarjenja. Po treh od omenjenih cest sta speljani tudi dve lokalni avtobusni liniji, preko katerih imajo vaščani (predvsem šolarji) povezave do treh krajev – najpogostejši so avtobusi do oz. iz 15 km oddaljenega središča okrožja Třebič (dnevno 14 avtobusov). Od tega 10 parov avtobusov povezuje jugovzhodneje ležeče pomembno mesto Namešt’ nad Oslavou, medtem ko štirje pari vozijo do oz. iz severneje ležečega kraja Tasov. Po obeh avtobusnih linijah se opravlja javni prevoz zgolj ob delovnih dneh.

Pyšel leži na nadmorski višini 468 m n.m. Od regijske metropole Jihlava je oddaljen slabih 50 kilometrov vožnje. V njem prebiva nekaj manj kot 400 prebivalcev. Ima status samostojne občine, v katero je vključeno še eno manjše vaško naselje. Nemško ime kraja je Pischel, medtem ko se je med domačini prijelo ime Pešelo. Podobno, kot pri mnogih vaseh, tudi ime vasi Pyšel izhaja iz osebnega imena, čigar osnova je glagol sopsti (težko dihati), v češčini pyšeti. Ime Pyšelo se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1349 in se je v srednjem veku uporabljalo izmenično z obliko Pyšel. Slednja oblika je po tridesetletni vojni (1618-48) prevladala. Šele v prvi tretjini 20. stoletja se je vrnilo današnje poimenovanje Pyšel. Kljub temu se je v lokalnem narečju ohranilo ime Pešelo.

Po katastru občine potekajo štiri kolesarske steze ter dve označeni pešpoti. Skozi Pyšel teče potok Podkovak, ki je po ceveh speljan pod zemljo in v središču vasi napaja požarni rezervoar. Vodne površine v vasi zastopata tudi dva ribnika. Zgornji ribnik (Horní rybník) se nahaja na zahodnem robu vasi, medtem ko manjšega z imenom Dolniček najdemo severno ob vasi. Na tem delu ima svoje stavbe tudi največji delodajalec v vasi – kmetijska zadruga DVP Pyšel. Ustanovljena je bila leta 1993 in nadaljuje lokalno tradicijo kmetijstva. Obdeluje 760 ha kmetijskih zemljišč, od tega 660 ha obdelovalnih površin in 100 ha travnikov. Zadruga je usmerjena v kmetijsko proizvodnjo s poudarkom na reji in vzreji češkega goveda, vključno s prodajo kmetijskih proizvodov, namenjenih nadaljnji predelavi. V podjetju je zaposlenih 23 ljudi. Od 900 glav češkega goveda imajo 330 molznic z donosom 9000 litrov mleka. Letno  pridelajo 2.800.000 litrov mleka, 200 ton klavnega goveda, plemenske bike in plemenske telice. Tako za bike kot telice je veliko zanimanje tudi iz tujine.

Čeprav polja prekrivajo velik del okoliške pokrajine, kmetovaje na njih zaradi razgibanega terena ni enostavno. Večje gozdnate površine lahko najdemo zahodno in severno od Pyšela. Teren občine se proti severu znižuje in se giba od 375 m n.m. do 510 m n.m. na njenem južnem robu. Pyšel z bližnjo okolico je skozi zgodovino prehajal v last različnih manjših posestnikov, večinoma z dedovanji.

Poleg cerkve in župnišča velja stavba šole in vrtca za enega od treh najpomembnejših objektov v vasi. Začetki poučevanja v Pyšelu so bili vse prej kot idealni. Od leta 1780 je namreč pouk potekal v eni izmed vaških hiš. Prva šolska stavba z eno učilnico in stanovanjem za učitelja je bila zgrajena devet let kasneje. V njej je denimo poučeval upokojeni vojak, ki je kot eden redkih znal brati in pisati. Za svoje poučevanje je prejemal obrok hrane. Sčasoma so pyšelsko šolo pričeli obiskovati tudi učenci iz okoliških vasi. Ker se je njihovo število povzpelo tudi do 180, prostor pa je bil premajhen za vse, je pouk potekal dvoizmensko – v dopoldanskem času so ga obiskovali starejši učenci, ki so jih popoldne v šolski stavbi zamenjali mlajši. Stoletje zatem se je šola razširila v dvo- ter kasneje v trirazredno.

Šola je bila večkrat prenovljena. Nekateri notranji prostori so služili na primer kot poročna dvorana, ambulanta za šolske in predšolske otroke ter šolska kuhinja. Danes pyšelsko šolo obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda, pouk v njej pa poteka v dveh učilnicah. Kapaciteta šole je določena za 30 učencev. Po zaključenem četrtem razredu učenci nadaljujejo s šolanjem v bližnjem kraju Budišov.

V isti stavbi ima svoje prostore tudi vrtec. Ta je bil odprt leta 1961, sprva prav tako v vaški hiši. Novembra 2003 se je vrtec preselil v sedanje prostore, v katerih je bilo pred tem stanovanje upravitelja šole. Danes ima vrtec kapaciteto 22-ih otrok. Namenjen je otrokom med drugim in sedmim letom starosti. Obiskujejo ga tudi otroci iz štirih (manjših) okoliških občin.

Stavbo šole in vrtca najdemo v vzhodnem delu vasi. V bližini ima svoje prostore tudi vaški urad, na nasprotni strani ceste pa stoji vaška dominanta – cerkev svete Barbare. Gre za župnijsko cerkev rimskokatoliške župnije. Del baročne stavbe iz leta 1788 je visok stolp s tremi zvonovi in ​​cerkveno uro. Cerkev je zaščitena kot kulturni spomenik. Leta 2008 je bila obnovljena.

Leta 1893 naj bi se vaščanki prikazala Devica Marija. Kraj čudeža so pričeli obiskovati številni romarji. Osem let kasneje je bila na istem mestu postavljena lesena kapela. Leta 1934 so kapelo porušili in na njenem mestu zgradili opečnato kapelo Device Marije. V bližini so nato iz preostalega materiala in v spomin na Marijino prikazovanje zgradili še majhno lurško jamo. Vsako leto se na tem kraju odvija manjše romanje s sveto mašo.

Vsaki vasi dodajo pomembnost tudi gasilci. Ti so v Pyšelu pričeli delovati leta 1898. V 20. letih prejšnjega stoletja je v vasi ustanovljeno športno društvo Orel, ki je pripomoglo k začetku organizirane aktivne vadbe.

Med vožnjo skozi Pyšel preseneti dokaj širok osrednji del vasi. Obdajajo ga večinoma družinske hiše. Na delu zelenih površin je nekaj igral in klopi. Ob cesti se nahaja edino avtobusno postajališče v vasi, gasilski dom, ob njem nedavno obnovljen in povečan kulturni dom ter na nasprotni strani prenovljena stavba trgovine s parkirišči pred njo. Vaščani imajo možnost nakupa v njej vse dni v tednu med ponedeljkom in soboto. Na obrobju osrednjega dela vasi stoji še zgledno urejen spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni. Od vseh objektov v tem delu vasi še najbolj pade v oči zelo lepo ohranjen stolp nekdanje gotske trdnjave iz 14. stoletja. Po 200 letih je trdnjava izgubila svoj prvotni pomen. Stavba je pričela služiti gospodarskim namenom. Do danes se je od celotne trdnjave ohranil stolp s tremi nadstropji, za katerega se predvideva, da je bil v preteklosti verjetno višji. Stavba je ohranila gotski portal pri vhodu v zgornje nadstropje in pritličje. Danes je v zasebni lasti in ni odprta za javnost.