Nogometni klub na vasi dandanes ni ravno novica, ki bi jo veljalo posebej izpostavljati. Če seveda ne »potrkamo« na vrata vaškega kluba in ugotovimo, da ima ta pod svojim okriljem kar pet starostnih selekcij. In to v kraju z nekaj več kot 150 prebivalci. Kar dokazuje, da ima nogomet v Černivu poseben status. Kljub temu, da nobena od ekip ne nastopa v višjih rangih tekmovanja, številne tekme v vasi močno pripomorejo k živahnejšemu utripu kraja.

Za nameček velja Černiv za rojstni kraj znanega nogometaša Romana Tyceja, ki je v svoji nogometni karieri nastopal tudi v Bundesligi. Njuna starša imata garažo pod svojo hišo predelano v manjši gostinski objekt, ki (kot edini v vasi) ob poznih popoldnevih in večerih nudi okrepčilo in nekaj prigrizkov.

Nogomet si v primeru Černiva toliko bolj zasluži omembo, ker v kraju, ki leži na nadmorski višini 183 m n.m., ne bomo našli niti vrtca niti šole. Ali katerega drugega aktivnega združenja (gasilci, lovci). Kraj velja za mirno podeželsko naselje. Skozi njegov južni del teče Podsediški potok (Podsedický potok). Kot vse vasi, kjer je pred drugo svetovno vojno živelo večinsko nemško prebivalstvo, ima tudi Černiv svoj nemški naziv – Tscherniw. Približno 15 km vožnje po cestah je oddaljen od središča okrožja Litomeřice. Do severneje ležeče regionalne metropole Usti nad Labem je oddaljen  20 km zračne črte.

O izvoru imena vasi je malo znanega. Po vsej verjetnosti ime izvira iz temne barve zemlje v okolici vasi. Prva pisna  omemba vasi v listini sega v leto 1307. V njej je potrjena prodaja vasi s strani samostana Doksani rektorju Michalu iz bližnjega mesta Libochovice. Vas je postopoma postala last družine Zajic iz Hazmburka, kasneje pa so od znanih plemiških rodbin njeni gospodarji tudi Lobkowiczi, Šternberki in Dietrichsteini. Leta 1848 se je vas osamosvojila. Jedro naselja je takrat tvorila grajska lovska koča. V strukturi vasi sta jasno vidna dva vaška trga: Zgornji (Horní), kjer je pod danes zaščitenim brestom (starim približno 300 let) kamnit križ iz leta 1833, ki ga je družina King dala zgraditi po epidemiji kolere, in Spodnji (Dolní), kjer je kapela svete Trojice iz druge polovice 19. stoletja. V njej se občasno odvijajo cerkveni obredi.

Šola v vasi je bila ustanovljena leta 1914. Učenci so jo obiskovali do leta 1961. Danes so v nekdanji šoli prostori vaškega urada. Vas ima centralno oskrbo s pitno vodo prek lokalnega vodovoda. Ker Černiv ponuja malo zaposlitvenih možnosti, se prebivalstvo v glavnem ukvarja s kmetijstvom – bodisi zasebno bodisi kot zaposleni v kateri od okoliških kmetijskih zadrug oziroma se vozijo na delo v bližnje kraje.

Čeprav številčno ne tako očitno, je dogajanje po drugi svetovni vojni (izgon Nemcev) demografsko vplivalo tudi na prebivalstvo v Černivu. Med obema svetovnima vojnama je v njem prebivalo preko tristo vaščanov. V obdobju po koncu druge svetovne vojne se je njihovo število zmanjšalo za dobro tretjino. Upad se je nato nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih.

Černiv ima status občine. Ob županu in podžupanu je vodenje vasi v rokah še petih izvoljenih svetnikov. Vsi skupaj so razdeljeni v dva vaška odbora – finančnega in kontrolnega. Njihove funkcije so prostovoljne. Vaščani imajo možnost obiska vaškega urada vsak torek popoldne.

Kdor namerava sprostitev v naravi združiti z ogledom katere od zgodovinskih znamenitosti, si za svoj dopust lahko izbere tudi Černiv. Prenočišča tu ponuja prenovljeni dvorec – nekdanja kmečka posest. V njej je osem prostornih in polno opremljenih apartmajev s skupno kapaciteto do 30 oseb. Dvorec svoje prostore ponuja tudi za t.i. »teambuildinge«, poroke ali sprostitev v savni. Nahaja se v središču vasi, nekaj korakov od spomenika vojakom Rdeče armade.

Na južnem robu vasi pogled proti vzpetini Hazmburk z razvalinami gotskega gradu pogosto popestrijo konji z družinske farme, ki jih lahko opazujemo pri preskakovanju ovir ali dresurnem jahanju na bližnjem poligonu.

Čeprav po občinskem zemljišču poteka lokalna proga, Černiv ob njej nima svojega postajališča. A do njega vseeno ni daleč. Dobrih deset minut hoda proti vzhodu je do vasi Chotěšov, kjer lahko vaščani oz. obiskovalci vstopijo ali izstopijo z vlaka. Kljub majhnosti premore Černiv dve avtobusni postajališči. Za razliko od vzhodneje ležečega (ena linija) vodita skozi zahodni del Černiva dve lokalni avtobusni liniji. Ti povezujeta kraja Lovosice in Mšene-lazně ter Brozany in Libochovice. Vsako od njih ob delovnih dneh prevozijo štirje pari avtobusov. Ob koncih tedna in praznikih skozi vas ne poteka javni prevoz.

Čeprav bomo v Černivu zaman iskali trgovino ali pošto, je vas z okolico vsekakor vredna obiska. Mirna vasica, obdana s čudovito naravo in vinogradi, naravnost vabi na kolesarske izlete ali sprehode po okolici.