Eden izmed klubov, ki na višavah severozahodne Morave za zdaj še uspešno bije bitko za svoje preživetje, je FK Krchleby. Spada med mlajše klube. Domuje v vasici, kjer ob lovskem društvu kot edini s svojimi domačimi prvenstvenimi tekmami skrbi tudi za družabno življenje vaščanov. Kljub trudu in požrtvovalnosti vodilnih je zaradi pomanjkanja igralcev njegova prihodnja usoda vsaj delno negotova.
Krchleby so eden izmed šestih klubov, ki tvorijo najnižjo ligo okrožja Šumperk v Olomuški regiji. Če je še pred dvema letoma za najnižjo veljala deveta liga (do nedavna druga okrožna liga), je okrožna nogometna zveza po koncu sezone 2023/24 izvedla reorganizacijo tekmovanja. Z njo je na novo ustanovila deseto ligo v katero je premestila sedem najslabših klubov iz do tedaj dveh devetoligaških skupin. Pred letošnji sezono se je število klubov v najnižji ligi zmanjšalo za enega predstavnika. Zato je zveza iz trikrožnega prešla na štirikrožni sistem v katerem se vsak klub sreča z vsakim dvakrat na domačem terenu in dvakrat na gostovanju. Liga je v letošnjo sezono vstopila tudi s sponzorjem – gradbenim in inženirskim podjetjem s sedežem V Olomoucu. Uradno se tako imenuje 10. liga – BP Stavby Morava.
Podobno, kot v bližnjih Lukavicah, tudi v Krchlebyh tovrstne odločitve niso sprejeli z navdušenjem. Čeprav je nov sistem prinesel več izenačenih dvobojev, bi si po besedah podpredsednika Zdenka Nepožitka v klubu želeli ligo z večjim številom moštev. Precej bolj vedrega razpoloženja sta v teh dneh obe vodilni osebi kluba (ob Nepožitku še predsednik Vladimir Kopačik), ko beseda nanese na aktualno lestvico. Po pretekli sezoni, ko so Krchleby z 11-imi točkami končali sezono na zadnjem mestu, je uvod v tekočo sezono prinesel precej več zadovoljstva. Klub se po šestih odigranih krogih s polovičnim izkupičkom (devetih točk za tri zmage) nahaja v sredini lestvice. Zaradi splošnega nezadovoljstva z novim ligaškim sistemom so med klubi v okrožju vse glasnejše govorice, da naj bi lokalna nogometna zveza po letošnji sezoni znova vrnila prejšnji ligaški format.
Nepožitek, ki poleg opravljanja vodstvene funkcije nastopa tudi za moštvo Krchlebov, kot glavni razlog za boljše rezultate navede poletno vrnitev prvega strelca moštva Davida Richterja ter tudi Tomaša Riga. Posledično se je z njunim prihodom dvignila morala med igralci ter ekipni duh v moštvu. Po mnenju podpredsednika bi bil točkovni izkupiček lahko še boljši, če bi moštvo pred pričetkom sezone uspelo odigrati kakšno prijateljsko tekmo. Boljši rezultati hkrati dajejo tudi trdnejšo podlago za prihodnost nogometa v vasi. Za razliko od prejšnjih sezon, ko je moralo moštvo Krchlebov zaradi pomanjkanja igralcev in premajhne volje po igranju nekajkrat svoje tekme odigrati z manj kot enajstimi igralci, je vsaj v tekoči sezoni s tovrstnimi skrbmi zaenkrat prizanešeno.
Klub je finančno povsem odvisen od občinskega denarja. Čeprav vsaka investicija v nogometno infrastrukturo precej obremeni proračun majhne občine, se pomena nogometa zaveda tudi župan kraja. Tudi takšna malenkost, kot je točilna naprava za pivo, ki jo je pred tekočo sezono priskrbel župan, klubu pomaga pri njegovem delovanju. Za Krchlebe, ki štejejo vsega 170 prebivalcev, ima zato nogometni klub še toliko večji oz. širši pomen. Nogometaši tako s svojimi domačimi prvenstvenimi tekmami poleg športnega udejstvovanja pripomorejo tudi
k družabnemu življenju v kraju. Njihovi dvoboji ob igrišče privabijo vaščane, ki jim morda nogomet ni blizu, ob lepem vremenu pa tudi kakšnega naključnega mimoidočega kolesarja. Prav vsi imajo v času tekme ob pijači in dobri jedači (za katero na vsaki tekmi poskrbijo domači prostovoljci) možnost pokramljati o vseh aktualnih temah…
Nogometaši Krchlebov skrbijo za svojo pripravljenost z enim treningom tedensko. Kar jim (vsaj za sedaj) zadostuje, da so uspešnejši mdr. od svojega glavnega rivala v ligi – ekipo iz Lukavic. Točke proti njim imajo malenkost večjo težo tudi zaradi bližine obeh klubov in mnogih poznanstev med igralci.
Zgodovina in uspehi kluba
Klub iz Krchlebov v letošnjem letu
praznuje 20-letnico delovanja. Kar ga uvršča med mlajše nogometne klube. Po besedah Nepožitka so obletnico želeli obeležiti s prijateljsko tekmo s katerim od znanih klubov, kar se jim naposled ni izšlo. Vaški nogometni entuziasti so imeli načrte o igrišču že pred letom 2005, a so se ti zaradi pomanjkanja denarja uresničili kasneje. Da je do realizacije sploh prišlo, je brez dvoma prispevalo pomanjkanje organizirane dejavnosti. Zaradi česar je projekt naletel na odobravanje vaških oblastnikov.

Sedaj že nekdanji pašnik na severozahodnem robu vasi je bil preurejen v nogometno igrišče ob katerem je bil postavljen še manjši a sodoben klubski objekt. Klub od samega nastanka nastopa pod imenom FK Krchleby. Ob njegovem imenu se namesto lastnega pojavlja občinski grb. Nepožitek ob tem pripomne, da so v teh časih prioritete kluba usmerjene v druge priorite povezane predvsem z infrastrukturo in prihodnostjo kluba.
Krchleby so vseh dvajset sezon nastopali v najnižji ligi okrožja. Večji del je bila to deveta liga, zgolj zadnji dve sezoni je to deseta liga. V njej so
prvenstva večinoma zaključevali na zadnjih mestih oz. mestih pri dnu lestvice. Za najuspešnejšo bi zato lahko šteli sezono 2019/20, ki so jo v eni od dveh skupin (predčasno) zaključili na četrtem mestu. Prvenstvo se takrat zaradi pandemije covida v spomladanskem delu ni nadaljevalo zaradi česar je obveljala lestvica po jesenskem delu sezone.
Infrastruktura
Lokacija igrišča nogometašem omogoča »mirno sožitje« tudi z delom vaščanov, za katere bi bil nogomet moteči faktor. Najbližji bivalni objekti stojijo južneje nad igriščem. A so od njega oddaljeni dovolj, da eni drugih ne motijo. S kar treh strani igrišče obdajajo drevesa (v veliki večini gre za smreke). Drevesa so bila zasajena sočasno z ureditvijo igrišča. Tudi z namenom naravne zaščite pred vetrom, ki tod piha velik del leta. Ker se igrišče nahaja na višjem (in odprtem) predelu Krchlebov, je njegova lokacija še toliko bolj izpostavljena vetrovom. Še posebej v hladnejšem letnem času veter še dodatno pripomore k občutku mraza. Po dvajsetih letih od zasaditve so drevesa pridobila tako na višini kot premerih svojih krošenj. Ne le, da dopolnjujejo podobo igrišča, hkrati predstavljajo tudi naravno ograjo oz. »lovilno mrežo«. Številne žoge, ki bi v času tekem letele daleč na okoliška polja, svoj let zaključijo v njihovih krošnjah od katerih padejo za rob igrišča.
Nogometno igrišče je »odprto« zgolj na južni strani, od koder vodi tudi edini pristop z vasi. Na tej strani je postavljen tudi klubski nogometni objekt. Gre
za preprost novejši objekt, ki za ta nivo nudi zadostno udobje tako nogometašem kot sodnikom. Garderobi v njem sta preprosti in dovolj prostorni za celotno nogometno moštvo. V objektu sta še dva manjša prostora – sodniška soba ter gostinski del s prodajnim okencem, ki v času tekem služi prodaji pijače.
Nekaj metrov od zidanega klubskega objekta stoji lesena hiška s prodajnim pultom ter nadstreškom pred njo. V času tekem dirigentsko palico v njej prevzame ena izmed domačih prostovoljk, ki ima na skrbi prodajo (in tudi pripravo) jedi obiskovalcem tekme. Večinoma je v ponudbi moč najti klobase in prekajeno svinjino, redkeje tudi skuše. Pod nadstreškom hiške je priročna polica, na katero lahko gledalci odložijo naročeno hrano ter za njo spremljajo dogajanje na zelenici.
Večina ljubiteljev nogometa se odloči spremljati tekme s katere od klopi, k so postavljene vzdolž polovice dolžine igrišče. Zopet drugim je ljubše dvoboj spremljati stoje ob kovinski ograji za avt linijo. Da bi povečali udobje, pred vsako tekmo v klubu ob igrišče dodajo še nekaj premičnih klopi in tudi stolov, ki jih običajno zasedejo najzvestejši domači privrženci. Ti imajo možnost posedeti tudi pod streho, kjer sta še dve dodatni klopi z mizo. Od koder pa zaradi žive meje pogled ne seže na celotno igrišče. Športni park dopolnjuje še manjše igrišče za odbojko z nogo, ki se nahaja zgolj nekaj metrov od travnatega igrišča.
Če celotna okolica igrišča na oko deluje prijetno, velja nasprotno za igralno površino. Pogled nanjo razkriva, da je travnik v vse prej kot dobrem stanju. Po besedah predsednika Kopačika vzroki za današnje stanje ležijo v času izgradnje igrišča. Predvsem podlaga na katero so nato navozili zemljo ter zasadili travo naj po njegovem ne bi bila ustrezna. Trenutno je igrišče na mestih kar precej načeto. Zlasti tam, kjer manjka zelenice, so vidni sledovi dvobojev iz predhodnih tekem. V trenutnem stanju gre zgolj upati, da do konca jesenskega dela tudi vreme prizanese klubu. Igranje tekme po ali v obilnem deževju bi znalo igralno podlago spremeniti v blato.
Kljub trenutni podobi zelenice, gre načrtovalce igrišča pohvaliti za ravno podlago. Še posebej ob upoštevanju, da v tem delu Češke prevladuje zelo razgiban teren. Na katerem v Krchlebyh ne bi našli dveh hiš, ki bi imeli temelje na enaki višini. Ravno to dejstvo bi znalo precej olajšati morebitno izboljšavo igrišča.
Zlasti, če bi občina klubu priskočila na pomoč ter pod igralno površino vgradila namakalni sistem. Kar je tudi ena izmed Nepožitkovih želja. S tem bi bilo omogočeno vzdrževanje travnatega dela igrišča v sušnih dneh, nogometašem pa bi bile omogočene precej boljše razmere za treniranje in igranje tekem tudi v hladnejših delih leta. Za uresničitev tovrstne želje klubu ne gredo na roko naravne razmere. Krchleby (in s tem vaško nogometno igrišče) se namreč nahaja na višavju, na katerem so vodni toki prej izjema kot pravilo.

Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Če je klub finančno v celoti odvisen od občine, je njegovo delovanje izključno v rokah peščice posameznikov oz. lokalnih nogometnih zanesenjakov. Vsi ti skupaj s predsednikom Vladimirjem Kopačikom in podpredsednikom Zdenkom Nepožitkom opravijo glavnino dela (kot so skrb za infrastrukturo, pranje dresov, nabava hrane in pijače itd.), ki povprečnemu obiskovalcu tekem le redko pade v oči. A tudi volunterizem ne bo pomagal k preživetju kluba. Česar se zavedata oba vodilna moža. Največjo težavo namreč predstavlja pomanjkanje igralcev. V Krchlebyh bi si želeli pomladiti igralski kader, a mladih moči nimajo od kje vzeti. Prebivalcev v vasi je premalo, pa tudi mladi po besedah Kopačika kažejo premalo želje in interesa po športnem udejstvovanju.
Če ne bo kakšnega čudeža, bo Nepožitek tudi v bližnji prihodnosti dirigiral v povprečju starejšemu moštvu in upal, da bo pri večini od soigralcev še dolgo prisotna volja po aktivnem nogometnem udejstvovanju. Podpredsednik kluba v času tekem namreč ni zadolžen le za obrambne naloge na igrišču. S svojimi izkušnjami prevzame tudi trenersko taktirko s katero poizkuša svoje »sobojevnike« še dodatno motivirati.
Posebne motivacije zagotovo ne potrebuje najstarejši v moštu Krchleb – 49-letni vratar František Motejzik. Tudi zato, ker mora s svojim pristopom biti zgled sinovoma Danielu in Vojtechu, ki prav tako nosita dres Krchlebov. Celih 32 pomladi manj od čuvaja mreže šteje najmlajši v moštvu – 17- letni napadalec Vaclav Himl. Omenjeni še ni ugledal luči sveta, ko se je po krchlebskem igrišču že podil Stanislav Pokorny. Od vseh aktivnih igralcev ima slednji najdaljši staž v črno belem dresu. Eden izmed treh igralcev, ki imajo svoje
prebivališče prav v Krchlebyh, se je svojemu vaškemu pridružil kmalu po ustanovitvi in zanj brez prestanka igra vse do danes.
Prvo ime moštva je brez dvoma napadalec David Richter, ki je še v pretekli sezoni igral za osmoligaša Dubičko. Njegova vrnitev v Krchlebe je močno povezana z rezultatskim vzponom moštva. V šestih uvodnih srečanjih mu je prav tolikokrat uspelo zatresti mreže nasprotnikov. Zanimivo, da igralski spisek Krchlebov sestavljata še dve družinski navezi. Prvo tvorita Martin Rigo ter njegov izvenzakonski sin Tomaš, drugo pa bratska naveza Martin (sicer kapetan moštva) in Svatoslav Valenta. Slednji se kot edini član Krchlebov tudi profesionalno ukvarja z nogometom. Je namreč trener kadetske ekipe Chrudim, ki nastopa v najvišji češki ligi (člansko moštvo tekmuje v drugi češki ligi). Zaradi svojih profesionalnih obveznosti je posledično večkrat primoran izpustiti tekmo Krchlebov.
Mlajše kategorije
Podobno, kot velika večina klubov iz (naj)manjših vasi, si tudi Krchleby delijo njihovo
usodo. Vsaj kar se tiče nogometnega udejstvovanja v povezavi z mlajšimi kategorijami. Ne le, da v kraju ni niti šole niti vrtca. Vprašanje, če v njem sploh živi dovolj otrok za formiranje katere izmed (naj)mlajših kategorij. Zato ne čudi, da nikdar v sicer mladi klubski zgodovini za Krchlebe niso nastopali tudi nadebudni nogometaši. Podpredsednik kluba ob tem doda, da o čem podobnem ne razmišljajo niti v prihodnje, saj za kaj takšnega ni niti realne podlage.
Medijska pokritost in cilji kluba
Podobno kot to velja za glavne rivale iz Lukavice, bi tudi kakršne koli podatke o nogometu v Krchlebyh na svetovnem spletu iskali zaman. Kar bi lahko oz. moral biti izziv za odgovorne v klubu. Na podlagi mnogih klubov na tem nivoju, bi aktivna Facebook stran vsaj minimalno pripomogla k prepoznavnosti kluba. Kar bi lahko bil prvi korak k večji stabilnosti. In posledično pozitivnejši pogled v prihodnost. Ob omembi krchlebskyh rivalov velja dodati, da je v Lukavicah pred domačo prvenstveno tekmo moč videti vsaj nekaj plakatov z vabili na prihajajoči dvoboj. Medtem ko vaška oglasna deska v Krchlebych tudi pred domačimi tekmami žalostno sameva.
Vsemu navkljub je primarni cilj kluba vezan na ohranitev nogometa v vas. Njegova nadaljnja usoda bo odvisna v glavnem od igralcev. Tako od volje in želje po žogobrcu kakor tudi od njihovega zdravja. Pri čemer bodo v klubu z odprtimi rokami sprejeli vsakogar, ki bi želel pomagati krchlebskemu moštvu na igrišču. Za kar bo nedvomno več možnosti ob boljših rezultatih. Ravno ti so v aktualni sezoni vzpodbudili odgovorne, da so si zadali tudi prvenstveni cilj. Po besedah Nepožitka si v Krchlebyh želijo jesenski del sezone zaključiti v sredini lestvice. Še ambicioznejši je cilj v spomladanskem delu prvenstva, ko v klubu ne skrivajo naskok na vrh lestvice.
Usoda kluba bo odvisna tudi od novega župana, ki bo vaško žezlo po aktualnem prevzel prihodnje leto. V klubu si želijo nadaljnje (če ne še večje) podpore kraja, ki bi bila primarno povezana predvsem z ureditvijo infrastrukture oz. igralne površine. V kolikor bo vsak od ključnih dejavnikov dodal svoj kamenček v klubski mozaik, se vsaj v bližnji prihodnosti ne gre bati, da lokalni ljubitelji nogometa (in druženja) ne bi nedeljskih popoldnevov tudi v prihodnje preživljali ob krchlebskem nogometnem igrišču.

Krchleby so eden izmed šestih klubov, ki tvorijo najnižjo ligo okrožja Šumperk v Olomuški regiji. Če je še pred dvema letoma za najnižjo veljala deveta liga (do nedavna druga okrožna liga), je okrožna nogometna zveza po koncu sezone 2023/24 izvedla reorganizacijo tekmovanja. Z njo je na novo ustanovila deseto ligo v katero je premestila sedem najslabših klubov iz do tedaj dveh devetoligaških skupin. Pred letošnji sezono se je število klubov v najnižji ligi zmanjšalo za enega predstavnika. Zato je zveza iz trikrožnega prešla na štirikrožni sistem v katerem se vsak klub sreča z vsakim dvakrat na domačem terenu in dvakrat na gostovanju. Liga je v letošnjo sezono vstopila tudi s sponzorjem – gradbenim in inženirskim podjetjem s sedežem V Olomoucu. Uradno se tako imenuje 10. liga – BP Stavby Morava.
Podobno, kot v bližnjih Lukavicah, tudi v Krchlebyh tovrstne odločitve niso sprejeli z navdušenjem. Čeprav je nov sistem prinesel več izenačenih dvobojev, bi si po besedah podpredsednika Zdenka Nepožitka v klubu želeli ligo z večjim številom moštev. Precej bolj vedrega razpoloženja sta v teh dneh obe vodilni osebi kluba (ob Nepožitku še predsednik Vladimir Kopačik), ko beseda nanese na aktualno lestvico. Po pretekli sezoni, ko so Krchleby z 11-imi točkami končali sezono na zadnjem mestu, je uvod v tekočo sezono prinesel precej več zadovoljstva. Klub se po šestih odigranih krogih s polovičnim izkupičkom (devetih točk za tri zmage) nahaja v sredini lestvice. Zaradi splošnega nezadovoljstva z novim ligaškim sistemom so med klubi v okrožju vse glasnejše govorice, da naj bi lokalna nogometna zveza po letošnji sezoni znova vrnila prejšnji ligaški format.

Nepožitek, ki poleg opravljanja vodstvene funkcije nastopa tudi za moštvo Krchlebov, kot glavni razlog za boljše rezultate navede poletno vrnitev prvega strelca moštva Davida Richterja ter tudi Tomaša Riga. Posledično se je z njunim prihodom dvignila morala med igralci ter ekipni duh v moštvu. Po mnenju podpredsednika bi bil točkovni izkupiček lahko še boljši, če bi moštvo pred pričetkom sezone uspelo odigrati kakšno prijateljsko tekmo. Boljši rezultati hkrati dajejo tudi trdnejšo podlago za prihodnost nogometa v vasi. Za razliko od prejšnjih sezon, ko je moralo moštvo Krchlebov zaradi pomanjkanja igralcev in premajhne volje po igranju nekajkrat svoje tekme odigrati z manj kot enajstimi igralci, je vsaj v tekoči sezoni s tovrstnimi skrbmi zaenkrat prizanešeno.

Klub je finančno povsem odvisen od občinskega denarja. Čeprav vsaka investicija v nogometno infrastrukturo precej obremeni proračun majhne občine, se pomena nogometa zaveda tudi župan kraja. Tudi takšna malenkost, kot je točilna naprava za pivo, ki jo je pred tekočo sezono priskrbel župan, klubu pomaga pri njegovem delovanju. Za Krchlebe, ki štejejo vsega 170 prebivalcev, ima zato nogometni klub še toliko večji oz. širši pomen. Nogometaši tako s svojimi domačimi prvenstvenimi tekmami poleg športnega udejstvovanja pripomorejo tudi k družabnemu življenju v kraju. Njihovi dvoboji ob igrišče privabijo vaščane, ki jim morda nogomet ni blizu, ob lepem vremenu pa tudi kakšnega naključnega mimoidočega kolesarja. Prav vsi imajo v času tekme ob pijači in dobri jedači (za katero na vsaki tekmi poskrbijo domači prostovoljci) možnost pokramljati o vseh aktualnih temah…

Nogometaši Krchlebov skrbijo za svojo pripravljenost z enim treningom tedensko. Kar jim (vsaj za sedaj) zadostuje, da so uspešnejši mdr. od svojega glavnega rivala v ligi – ekipo iz Lukavic. Točke proti njim imajo malenkost večjo težo tudi zaradi bližine obeh klubov in mnogih poznanstev med igralci.


Zgodovina in uspehi kluba
Klub iz Krchlebov v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja. Kar ga uvršča med mlajše nogometne klube. Po besedah Nepožitka so obletnico želeli obeležiti s prijateljsko tekmo s katerim od znanih klubov, kar se jim naposled ni izšlo. Vaški nogometni entuziasti so imeli načrte o igrišču že pred letom 2005, a so se ti zaradi pomanjkanja denarja uresničili kasneje. Da je do realizacije sploh prišlo, je brez dvoma prispevalo pomanjkanje organizirane dejavnosti. Zaradi česar je projekt naletel na odobravanje vaških oblastnikov.
Sedaj že nekdanji pašnik na severozahodnem robu vasi je bil preurejen v nogometno igrišče ob katerem je bil postavljen še manjši a sodoben klubski objekt. Klub od samega nastanka nastopa pod imenom FK Krchleby. Ob njegovem imenu se namesto lastnega pojavlja občinski grb. Nepožitek ob tem pripomne, da so v teh časih prioritete kluba usmerjene v druge priorite povezane predvsem z infrastrukturo in prihodnostjo kluba.
Krchleby so vseh dvajset sezon nastopali v najnižji ligi okrožja. Večji del je bila to deveta liga, zgolj zadnji dve sezoni je to deseta liga. V njej so prvenstva večinoma zaključevali na zadnjih mestih oz. mestih pri dnu lestvice. Za najuspešnejšo bi zato lahko šteli sezono 2019/20, ki so jo v eni od dveh skupin (predčasno) zaključili na četrtem mestu. Prvenstvo se takrat zaradi pandemije covida v spomladanskem delu ni nadaljevalo zaradi česar je obveljala lestvica po jesenskem delu sezone.

Infrastruktura
Lokacija igrišča nogometašem omogoča »mirno sožitje« tudi z delom vaščanov, za katere bi bil nogomet moteči faktor. Najbližji bivalni objekti stojijo južneje nad igriščem. A so od njega oddaljeni dovolj, da eni drugih ne motijo. S kar treh strani igrišče obdajajo drevesa (v veliki večini gre za smreke). Drevesa so bila zasajena sočasno z ureditvijo igrišča. Tudi z namenom naravne zaščite pred vetrom, ki tod piha velik del leta. Ker se igrišče nahaja na višjem (in odprtem) predelu Krchlebov, je njegova lokacija še toliko bolj izpostavljena vetrovom. Še posebej v hladnejšem letnem času veter še dodatno pripomore k občutku mraza. Po dvajsetih letih od zasaditve so drevesa pridobila tako na višini kot premerih svojih krošenj. Ne le, da dopolnjujejo podobo igrišča, hkrati predstavljajo tudi naravno ograjo oz. »lovilno mrežo«. Številne žoge, ki bi v času tekem letele daleč na okoliška polja, svoj let zaključijo v njihovih krošnjah od katerih padejo za rob igrišča.


Nogometno igrišče je »odprto« zgolj na južni strani, od koder vodi tudi edini pristop z vasi. Na tej strani je postavljen tudi klubski nogometni objekt. Gre za preprost novejši objekt, ki za ta nivo nudi zadostno udobje tako nogometašem kot sodnikom. Garderobi v njem sta preprosti in dovolj prostorni za celotno nogometno moštvo. V objektu sta še dva manjša prostora – sodniška soba ter gostinski del s prodajnim okencem, ki v času tekem služi prodaji pijače.
Nekaj metrov od zidanega klubskega objekta stoji lesena hiška s prodajnim pultom ter nadstreškom pred njo. V času tekem dirigentsko palico v njej prevzame ena izmed domačih prostovoljk, ki ima na skrbi prodajo (in tudi pripravo) jedi obiskovalcem tekme. Večinoma je v ponudbi moč najti klobase in prekajeno svinjino, redkeje tudi skuše. Pod nadstreškom hiške je priročna polica, na katero lahko gledalci odložijo naročeno hrano ter za njo spremljajo dogajanje na zelenici.
Večina ljubiteljev nogometa se odloči spremljati tekme s katere od klopi, k so postavljene vzdolž polovice dolžine igrišče. Zopet drugim je ljubše dvoboj spremljati stoje ob kovinski ograji za avt linijo. Da bi povečali udobje, pred vsako tekmo v klubu ob igrišče dodajo še nekaj premičnih klopi in tudi stolov, ki jih običajno zasedejo najzvestejši domači privrženci. Ti imajo možnost posedeti tudi pod streho, kjer sta še dve dodatni klopi z mizo. Od koder pa zaradi žive meje pogled ne seže na celotno igrišče. Športni park dopolnjuje še manjše igrišče za odbojko z nogo, ki se nahaja zgolj nekaj metrov od travnatega igrišča.
Če celotna okolica igrišča na oko deluje prijetno, velja nasprotno za igralno površino. Pogled nanjo razkriva, da je travnik v vse prej kot dobrem stanju. Po besedah predsednika Kopačika vzroki za današnje stanje ležijo v času izgradnje igrišča. Predvsem podlaga na katero so nato navozili zemljo ter zasadili travo naj po njegovem ne bi bila ustrezna. Trenutno je igrišče na mestih kar precej načeto. Zlasti tam, kjer manjka zelenice, so vidni sledovi dvobojev iz predhodnih tekem. V trenutnem stanju gre zgolj upati, da do konca jesenskega dela tudi vreme prizanese klubu. Igranje tekme po ali v obilnem deževju bi znalo igralno podlago spremeniti v blato.

Kljub trenutni podobi zelenice, gre načrtovalce igrišča pohvaliti za ravno podlago. Še posebej ob upoštevanju, da v tem delu Češke prevladuje zelo razgiban teren. Na katerem v Krchlebyh ne bi našli dveh hiš, ki bi imeli temelje na enaki višini. Ravno to dejstvo bi znalo precej olajšati morebitno izboljšavo igrišča.Zlasti, če bi občina klubu priskočila na pomoč ter pod igralno površino vgradila namakalni sistem. Kar je tudi ena izmed Nepožitkovih želja. S tem bi bilo omogočeno vzdrževanje travnatega dela igrišča v sušnih dneh, nogometašem pa bi bile omogočene precej boljše razmere za treniranje in igranje tekem tudi v hladnejših delih leta. Za uresničitev tovrstne želje klubu ne gredo na roko naravne razmere. Krchleby (in s tem vaško nogometno igrišče) se namreč nahaja na višavju, na katerem so vodni toki prej izjema kot pravilo.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Če je klub finančno v celoti odvisen od občine, je njegovo delovanje izključno v rokah peščice posameznikov oz. lokalnih nogometnih zanesenjakov. Vsi ti skupaj s predsednikom Vladimirjem Kopačikom in podpredsednikom Zdenkom Nepožitkom opravijo glavnino dela (kot so skrb za infrastrukturo, pranje dresov, nabava hrane in pijače itd.), ki povprečnemu obiskovalcu tekem le redko pade v oči. A tudi volunterizem ne bo pomagal k preživetju kluba. Česar se zavedata oba vodilna moža. Največjo težavo namreč predstavlja pomanjkanje igralcev. V Krchlebyh bi si želeli pomladiti igralski kader, a mladih moči nimajo od kje vzeti. Prebivalcev v vasi je premalo, pa tudi mladi po besedah Kopačika kažejo premalo želje in interesa po športnem udejstvovanju.


Če ne bo kakšnega čudeža, bo Nepožitek tudi v bližnji prihodnosti dirigiral v povprečju starejšemu moštvu in upal, da bo pri večini od soigralcev še dolgo prisotna volja po aktivnem nogometnem udejstvovanju. Podpredsednik kluba v času tekem namreč ni zadolžen le za obrambne naloge na igrišču. S svojimi izkušnjami prevzame tudi trenersko taktirko s katero poizkuša svoje »sobojevnike« še dodatno motivirati.
Posebne motivacije zagotovo ne potrebuje najstarejši v moštu Krchleb – 49-letni vratar František Motejzik. Tudi zato, ker mora s svojim pristopom biti zgled sinovoma Danielu in Vojtechu, ki prav tako nosita dres Krchlebov. Celih 32 pomladi manj od čuvaja mreže šteje najmlajši v moštvu – 17- letni napadalec Vaclav Himl. Omenjeni še ni ugledal luči sveta, ko se je po krchlebskem igrišču že podil Stanislav Pokorny. Od vseh aktivnih igralcev ima slednji najdaljši staž v črno belem dresu. Eden izmed treh igralcev, ki imajo svoje prebivališče prav v Krchlebyh, se je svojemu vaškemu pridružil kmalu po ustanovitvi in zanj brez prestanka igra vse do danes.
Prvo ime moštva je brez dvoma napadalec David Richter, ki je še v pretekli sezoni igral za osmoligaša Dubičko. Njegova vrnitev v Krchlebe je močno povezana z rezultatskim vzponom moštva. V šestih uvodnih srečanjih mu je prav tolikokrat uspelo zatresti mreže nasprotnikov. Zanimivo, da igralski spisek Krchlebov sestavljata še dve družinski navezi. Prvo tvorita Martin Rigo ter njegov izvenzakonski sin Tomaš, drugo pa bratska naveza Martin (sicer kapetan moštva) in Svatoslav Valenta. Slednji se kot edini član Krchlebov tudi profesionalno ukvarja z nogometom. Je namreč trener kadetske ekipe Chrudim, ki nastopa v najvišji češki ligi (člansko moštvo tekmuje v drugi češki ligi). Zaradi svojih profesionalnih obveznosti je posledično večkrat primoran izpustiti tekmo Krchlebov.

Mlajše kategorije
Podobno, kot velika večina klubov iz (naj)manjših vasi, si tudi Krchleby delijo njihovo
usodo. Vsaj kar se tiče nogometnega udejstvovanja v povezavi z mlajšimi kategorijami. Ne le, da v kraju ni niti šole niti vrtca. Vprašanje, če v njem sploh živi dovolj otrok za formiranje katere izmed (naj)mlajših kategorij. Zato ne čudi, da nikdar v sicer mladi klubski zgodovini za Krchlebe niso nastopali tudi nadebudni nogometaši. Podpredsednik kluba ob tem doda, da o čem podobnem ne razmišljajo niti v prihodnje, saj za kaj takšnega ni niti realne podlage.
Medijska pokritost in cilji kluba
Podobno kot to velja za glavne rivale iz Lukavice, bi tudi kakršne koli podatke o nogometu v Krchlebyh na svetovnem spletu iskali zaman. Kar bi lahko oz. moral biti izziv za odgovorne v klubu. Na podlagi mnogih klubov na tem nivoju, bi aktivna Facebook stran vsaj minimalno pripomogla k prepoznavnosti kluba. Kar bi lahko bil prvi korak k večji stabilnosti. In posledično pozitivnejši pogled v prihodnost. Ob omembi krchlebskyh rivalov velja dodati, da je v Lukavicah pred domačo prvenstveno tekmo moč videti vsaj nekaj plakatov z vabili na prihajajoči dvoboj. Medtem ko vaška oglasna deska v Krchlebych tudi pred domačimi tekmami žalostno sameva.
Vsemu navkljub je primarni cilj kluba vezan na ohranitev nogometa v vas. Njegova nadaljnja usoda bo odvisna v glavnem od igralcev. Tako od volje in želje po žogobrcu kakor tudi od njihovega zdravja. Pri čemer bodo v klubu z odprtimi rokami sprejeli vsakogar, ki bi želel pomagati krchlebskemu moštvu na igrišču. Za kar bo nedvomno več možnosti ob boljših rezultatih. Ravno ti so v aktualni sezoni vzpodbudili odgovorne, da so si zadali tudi prvenstveni cilj. Po besedah Nepožitka si v Krchlebyh želijo jesenski del sezone zaključiti v sredini lestvice. Še ambicioznejši je cilj v spomladanskem delu prvenstva, ko v klubu ne skrivajo naskok na vrh lestvice.
Usoda kluba bo odvisna tudi od novega župana, ki bo vaško žezlo po aktualnem prevzel prihodnje leto. V klubu si želijo nadaljnje (če ne še večje) podpore kraja, ki bi bila primarno povezana predvsem z ureditvijo infrastrukture oz. igralne površine. V kolikor bo vsak od ključnih dejavnikov dodal svoj kamenček v klubski mozaik, se vsaj v bližnji prihodnosti ne gre bati, da lokalni ljubitelji nogometa (in druženja) ne bi nedeljskih popoldnevov tudi v prihodnje preživljali ob krchlebskem nogometnem igrišču.




Dodaj odgovor