Že stoletja igra ključno vlogo v življenju prebivalcev Pavlova vino. Danes je na občinskem katastru registriranih 225 ha vinogradov, proizvodnji vina pa se posveča preko dvajset večjih (in še mnogo več manjših) vinarjev. Za lastno uporabo proizvaja vino velika večina vaščanov. Tudi zahvaljujoč lokalnim vinarjem se v kraju lahko pohvalijo z dolgo turistično sezono. Ta se običajno prične na prelomu marca in aprila ter zaključi z odprtimi vrati vinskih kleti ob koncu novembra. Tradicija obiskovanja vinskih kleti ima svoje domovanje ravno v Pavlovu od koder so jo nato prevzela tudi ostala vinorodna območja na Češkem. Ob tem velja pripomniti, da je v času sezone vedno odprta vsaj ena vinska klet v vasi. Devetnajst hiš z vinskimi kletmi v ulici, imenovani Češka, je tudi spomeniško zaščitenih.

Svojo vinoteko ima v lasti tudi občina. In to kar v stavbi vaškega urada. V njej lahko najde svoj prostor prav vsak registrirani vinar iz Pavlova. Družbo jim delajo še okoliški ter v manjši meri tudi vinarji iz Avstrije.

Korenine vinarstva v Pavlovu lahko obiskovalci najdejo med sprehodom po že omenjeni Češki ulici. Vinske hiše v baročnem in klasicističnem slogu so bile postavljene po tridesetletni vojni (1618-48) in epidemiji kuge, ki je močno oklestila prebivalstvo. Takratni gosposki lastnik, kardinal Dietrichstein, je v tukajšnje vasi naselil nemško prebivalstvo iz vinorodnega okoliša v Porenju. Ti so na Moravsko prinesli bogato znanje arhitekture in tehniko izgradnje vinskih kleti. Ob pogledu na vhodna vrata kleti bi le malokateri mimoidoči turist uganil, da se za njimi skriva več kot 5 tisoč m² prostorov namenjenih hrambi vina.

Nemško ime Pavlova je Pollau. V njem živi dobrih 600 prebivalcev in ima status samostojne občine. Prvič se v pisnih virih omenja v 11. stoletju kot Pulin in izhaja iz osebnega imena. Območje je bilo naseljeno že v starejši kameni dobi, najstarejše lokalne najdbe pa segajo v srednjo fazo mlajšega paleolitika. Prvotno je bila to slovanska naselbina, nekje v začetku 13. stoletja pa se je na tem območju naselilo nemško govoreče prebivalstvo. V tem obdobju je bil nad vasjo postavljen grad Děvičky. Leta 1334 je Pavlov postal del posestva Mikulov, kjer je ostal do leta 1848. Leta 1526 so bili v Mikulov in okolico pripeljani anabaptisti, ki so se naselili v skupno 56 vaseh. Prva omemba anabaptistov v Pavlovu sega v leto 1543. Pretežno nemško govoreče prebivalstvo je tu živelo do prisilne razselitve v letih 1945–1946.

Med tridesetletno vojno je Pavlov zaradi strateško pomembne lege privabljal številne vojaške enote, kar je povzročilo plenjenje, požare in pogoste smrti. Četrtina prebivalcev vasi vojne ni preživela. Po uničenju s strani husitskih čet, je bila cerkev leta 1658 ponovno zgrajena in posvečena sveti Barbari. Leži na manj izrazitem vzpenjajočem se trgu. Poleg urejenega zelenja pred vhodom jo obdajata še ožji vaški cesti ter družinske hiše. Cerkev sv. Barbare je v svojem jedru poznorenesančna stavba z značilnim in tipološko dragocenim zvonikom. Njena gradnja je bila dokončana leta 1658. Sedanja cerkev je nastala z baročno prenovo leta 1742. V prvi polovici 19. stoletja je bila glavna fasada preurejena v klasicističnem slogu. V zvoniku visita velik zvon iz leta 1691, težak 550 kg, in manjši iz leta 1729, težak 36 kg. Gre za edina ohranjena od skupno šesterice zvonov. Preostale štiri je cerkev izgubila med obema svetovnima vojnama.

Poleg kipa svetega Florjana štejemo med kulturne spomenike tudi baročno pokopališče iz prve polovice 18. stoletja.

Med julijem in novembrom 1809 je Pavlov zasedla Napoleonova vojska. Na podlagi Münchenskega sporazuma je kraj prešel pod nacistično Nemčijo. Posledično ga je 8. oktobra 1938 zasedel Wehrmacht. Znova osvobojen je bil 22. aprila 1945.

Arheološke raziskave in izkopavanja na katastrskem območju vasi v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja so prinesla številne dragocene najdbe iz obdobja lovcev na mamute. Pavlov je tako postal arheološko najdišče evropskega pomena. Na mestu mnogih dragocenih najdb je leta 2014 začel nastajati muzej z imenom Arheološki park Pavlov. Od samega začetka je bil načrtovan in situ – kar pomeni, da so arheološke najdbe po odkritju ostale na svoji prvotni lokaciji. Gradnja je bila zaključena leta 2016.

Muzej se nahaja na severnem robu vasi. Svoja vrata ima za obiskovalce odprta od aprila do novembra. Sodobna interaktivna terenska razstava je posvečena obdobju izpred 25 do 27 tisoč let. Edinstvena arhitektura spominjajo na skale, ki se dvigajo na pobočjih Pavlovskega hribovja. Tudi razporeditev zbirk ustreza nekonvencionalnemu konceptu stavbe. Naselbine sodobnega homo sapiensa izpred 30 tisoč let dopolnjujejo umetniški predmeti in orodja. Razstava obiskovalcem mdr. ponuja ogled odlagališča živalskih kosti, kakršen je ostal za lovci na mamute, ter njihov materialni in duhovni svet. Muzej sega do podzemnih nivojev – do mest, kjer so bila najdena kamnita in koščena orodja, ki so jih ljudje v mlajšem paleolitiku uporabljali tako v vsakdanjem življenju kot pri lovu. Replika groba treh mladih posameznikov zopet ponazarja pogrebni obred, medtem ko razstavljeni umetniški predmeti, vključno s kipci Venere in živalskimi skulpturami, pričajo o estetski natančnosti.

Lovci na mamute so živeli večinoma v manjših skupinah, ki so se zbrale med lovom ali obrednimi prazniki. Eno od njihovih naselij, je bilo zgrajeno v bližini Pavlova. Dolgoročne raziskave lovskih naselij kažejo, da je Moravska več tisočletij veljala za pravo civilizacijsko in kulturno središče takratnega sveta. Strateško ključno ozemlje, ki je povezovalo vzhod in zahod celine, je pridobilo primat v celi vrsti tehnologij, kot so keramika, tkanje tkanin ali mletje kamna. Dokumentirano je tudi drobljenje rastlinske hrane. Vse te značilnosti 10.000 let pozneje veljajo kot temelji za prehod na kmetijski način življenja.

Naselbina paleolitskih lovcev je danes razglašena za nacionalni kulturni spomenik. Edinstveni objekt arheološkega parka je leta 2017 prejela nagrado za češko stavbo leta.

Največ prebivalcev je Pavlov štel v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja, ko je v kraju prebivalo preko 1100 človeških duš. Takrat je bila velika večina Pavlovčanov nemške narodnosti. Danes je Pavlov tudi sedež rimskokatoliške župnije.

Kraj leži na nadmorski višini 245 m n.m. Skozenj je speljana ena avtobusna linija, ki povezuje Mikulov in Břeclav (ob delovnih dneh 18 in ob koncih tedna ter praznikih 11 parov avtobusov). Na obeh končnih postajah lahko potniki prestopijo na vlak. Še posebej mejna železniška postaja Břeclav velja za pomembno železniško vozlišče, kjer se stikajo proge v smeri proti Bratislavi, Poljski, Pragi, Dunaju.

Poleg hotelov, penzionov, mnogih zasebnih nastanitev, restavracij in manjših lokalov, ima Pavlov tudi pošto (odprto od ponedeljka do petka), policijsko postajo, trgovino z osnovnimi živili (od ponedeljka do sobote), manjšo lokalno pekarno, turistično informacijski center (odprt od marca do oktobra) in vrtec. Če je kraj deležen obiska večjega števila turistov, je na drugi strani njegova prednost lega. Do Pavlova namreč pripelje zgolj lokalna cesta, medtem ko so najbližje tranzitne prometnice dovolj oddaljene, da je tako domačinom kot turistom omogočeno življenje oz. bivanje v mirnem okolju.

Ob obisku Pavlova zagotovo ne bodo razočarani ljubitelji kolesarskih in pešpoti. Kar nekaj od slednjih je tudi učnih poti. Te so večinoma povezane z vinogradništvom. Kdor se odloči prehoditi katero od njih, ima možnost v veliki meri spoznati okoliš, kjer se rojeva, prideluje in zori grozdje oz. vino, zgodovino vinarstva in gojene sorte grozdja, obiskati katero od vinskih kleti ter v njih okusiti lokalno žlahtno kapljico.

Poleg sokolskega društva čigar glavni predstavniki so vaški žogobrcarji, v vasi deluje tudi lovsko društvo, ki vsako leto februarja organizira tradicionalni (lovski) ples.

Če znan bližnji turistični kraj Pasohlavky leži na severni strani Zgornjega pregradnega jezera Nove mlyny, območje Pavlova zavzema del južne obale spodnjega jezera. Ta predel akumulacijskega jezera je priljubljen predvsem med ribiči in vodnimi jadralci. V Pavlovu domuje t.i. Yacht klub Dyje v sklopu katerega je manjša marina, kjer je privezanih nekaj (manjših) jaht in čolnov, ter avtokamp, ki je za turiste z avtodomi in prikolicami odprt tudi v zimskem času. V njem je sicer več različnih namestitvenih objektov (mobilne hiške, avtodomi ter sodi za kampiranje). Kamp je primeren tako za družine z otroki, ki prisegajo na mirnejši dopust, kot ljubitelje aktivnejšega oddiha, ki si svoje proste trenutke lahko popestrijo tudi z izposojo katerega od manjših vodnih plovil (pedaline, kajake, SUPe). V času glavne sezone je obiskovalcem na voljo tudi minimarket, klasična restavracija in restavracija s hitro prehrano, ponudbo pa popestrijo še prodajalci sladoleda, pijač, langošev in mnogih drugih dobrot. Marsikaterega turista uspe na svoj krov zvabiti turistična ladja, ki v poletnih mesecih večkrat dnevno pluje po gladini Spodnjega Novomlynskega jezera.

Med sprehodom po Pavlovu na vsakem koraku pozornost nase pritegne pogled na razvalino gradu Děvičky, ki se (za svojo skromno nadmorsko višino) mogočno dviga na Pavlovom. Hrbet, ki se vzpenja zahodno od Pavlova, je del t.i. Pavlovskih vrhov oz. hribovja (Pavlovské vrchy). Apnenčasto hribovje se razteza od obale jezera do meje z Avstrijo, ki poteka dobrih 10 km južneje od Pavlova. Najvišji vrh je Děvin s 550 m n.m. Pogovorno se je za območje prijelo ime Palava.

Apnenec, iz katerega je sestavljen greben, je nastal v mezozojskem morju, kasneje pa ga je dvignila alpska orogeneza. Zahvaljujoč ohranjeni prvotni pokrajini lahko na tem območju najdemo številne redke živali in rastline, zlasti tiste, ki jim bolj ustreza suho in toplo podnebje. Hriboviti del pokrajine je zato razglašen za krajinski park Palava, ki hkrati tvori del Unescovega biosfernega območja Spodnja Moravska. Razlog za zaščito so skalnati, stepski, grmičasti in gozdni ekosistemi na apnenčasti podlagi, za katere je značilna bogata flora in favna.

Od daleč vidna razvalina gotskega gradu Děvičky stoji na apnenčasti skali severnega roba vzpetine. Od leta 1964 je zaščiten kot kulturni spomenik. Po legendi ime gradu izvira iz treh okamenelih deklet, ki danes stojijo v podobi treh skalnih pečin pred gradom. Po prvi legendi so bile to tatarska princesa in njene spremljevalke, po drugi tri hčere grajskega gospodarja Arnulfa, ki ga je želel osramotiti hudič Trabaccio, v tretji pa tri neposlušne grajske hčere, ki jih je preklela njihova mati. V tihih nočeh naj bi se iz teh kamnov slišalo tiho objokovanje.

Dewiczky kot mejni fevdalni grad. Ohranilo se je tudi ime prvega grajskega grofa – Štěpana z Medlova, sicer ustanovitelja znane južnomoravske plemiške družine Pernštejn. Sprva je bila stavba verjetno lesena, ki je bila sredi 13. stoletja uničena. Grad se je obnove dočakal ob koncu 13. stoletja v času vladavine kralja Vaclava II. Leta 1334 je kralj Janez Luksemburški podelil grad v fevd Liechtensteinom. Med obleganjem Dunaja s strani Turkov leta 1529 so dodatno utrdili grajske utrdbe. Leta 1572 grad preide v roke Ditrichštejnov. Med tridesetletno vojno so ga zasedle švedske čete, ki so po zmagoviti bitki pri Jankovu korakale proti Dunaju. Ob odhodu švedske garnizije je bil grad izropan in požgan. Dietrichštejni so poskrbeli za najnujnejša popravila, grad pa je bil do požara leta 1744 uporabljen kot stražarnica. Dokončno je bil opuščen na začetku 19. stoletja, nato pa je postopoma propadal.

Lokalno prostovoljno združenje si prizadeva grad rešiti pred nadaljnjim propadanjem. Doslej jim je uspelo ruševino osvoboditi iz primeža vegetacije, jo očistiti, s pomočjo subvencije pa pripravljajo manjša obnovitvena dela. Načrtovana prva faza obnove stavbe (po načrtu bo trajala do leta 2028) je pogojena s strukturno-zgodovinskim pregledom, pripravo projekta ter potrebnimi ohranitvenimi in stabilizacijskimi deli.

Iz Pavlova se je do gradu mogoče povzpeti po 1,2 km dolgi označeni poti. Vzpon je poplačan s čudovitim razgledom na Pavlov in Novomlynsko akumulacijsko jezero ter okoliško pokrajino. Razglede lahko še nadgradimo, če se odločimo nadaljevati po hrbtu hribovja proti približno kilometer oddaljenemu najvišjemu Palavskemu vrhu – Děvinu. Leta 1976 so na njem postavili televizijski oddajnik. Kljub skromni višini lahko ob dobri vidljivosti z njega opazimo alpske vrhove in obrise Malih Karpatov na Slovaškem.