Po štirih letih zatišja, ko je v Kujavyh nastopala zgolj ena izmed mlajših kategorij, se je na veselje lokalnih ljubiteljev nogometa pred letošnjo sezono v kraj znova vrnil tudi članski nogomet. Vodenje kluba je pred dvema letoma prevzela povsem nova garnitura, ki ne skriva ambicij v bližnji prihodnosti. Rezultati njihovega dela so že vidni pri članski ekipi, ki je po rezultatsko slabem jesenskem delu sezone spomladi doživela pravi preporod. A ambicije kluba segajo še višje. Pri čemer tako odgovorni kot igralci in njihovi privrženci upajo tudi na pomoč vaških oblasti pri obnovi glavnega klubskega objekta oz. njihovih notranjih prostorov ter igralne površine, ki je na meji regularnosti in nudi vse prej kot ustrezne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno
že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.
Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to
štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter
organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).
Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju
nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so
se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.
Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin
nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.


Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.
Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi
obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.
Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.
Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi.
Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.
Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to
upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba

Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.
Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.
Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.
Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.
Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in
nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.

Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.


Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).

Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.

Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.
Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.

Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.


Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.

Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi. Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.

Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba
Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.

Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.

Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.

Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.





Dodaj odgovor