Pyšel velja za značilno podeželsko naselje v južneje ležeči pokrajini Vysočina. Čeprav se vanj ne zgrinjajo turisti, lahko obiskovalci v tem delu Češke uživajo v idiličnem okolju mirnega podeželja. Pyšel obdajajo polja, travniki in gozdovi. Med sprehodom skozi kraj bomo le redko naleteli na človeško dušo. Eno redkih organiziranih združenj, ki jim redno uspeva skrbeti za vsaj nekaj vznemirjenja med vaščani, je nogometni klub, ki pod imenom sokol nastopa v najnižji ligi okrožja Třebič.
Pyšel velja za mirno vasico v južneje ležeči češki regiji Vysočina.
Pyšel leži na nadmorski višini 468 m n.m. Od regijske metropole Jihlava je oddaljen slabih 50 kilometrov vožnje. V njem prebiva nekaj manj kot 400 prebivalcev. Ima status samostojne občine, v katero je vključeno še eno manjše vaško naselje. Nemško ime kraja je Pischel, medtem ko se je med domačini prijelo ime Pešelo. Podobno, kot pri mnogih vaseh, tudi ime vasi Pyšel izhaja iz osebnega imena, čigar osnova je glagol sopsti (težko dihati), v češčini pyšeti. Ime Pyšelo se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1349 in se je v srednjem veku uporabljalo izmenično z obliko Pyšel.
Da prebivalci Pyšela le redko slišijo hrup cestnih vozil, zagotovo pripomore oddaljenost pomembnejših cestnih komunikacij. V vasi se sicer stikajo ceste iz štirih različnih smeri – a so vse manjšega lokalnega pomena. Promet na njih je redek, kar je mdr. pisano na kožo ljubiteljem kolesarjenja. Po treh od omenjenih cest sta speljani tudi dve lokalni avtobusni liniji, preko katerih imajo vaščani (predvsem šolarji) povezave do treh krajev – najpogostejši so avtobusi do oz. iz 15 km oddaljenega središča okrožja Třebič (dnevno 14 avtobusov). Od tega 10 parov avtobusov povezuje jugovzhodneje ležeče pomembno mesto Namešt’ nad Oslavou, medtem ko štirje pari vozijo do oz. iz severneje ležečega kraja Tasov. Po obeh avtobusnih linijah se opravlja javni prevoz zgolj ob delovnih dneh.
Tako osnovna šola kot vrtec domujeta pod isto streho.Pyšel premore svojo trgovino z osnovnimi živili.
Slednja oblika je po tridesetletni vojni (1618-48) prevladala. Šele v prvi tretjini 20. stoletja se je vrnilo današnje poimenovanje Pyšel. Kljub temu se je v lokalnem narečju ohranilo ime Pešelo.
Edino avtobusno postajališče je v osrednjem delu vasi.Na zahodnem obrobju Pyšla se nahaja Zgornji ribnik (Horní rybník).
Po katastru občine potekajo štiri kolesarske steze ter dve označeni pešpoti. Skozi Pyšel teče potok Podkovak, ki je po ceveh speljan pod zemljo in v središču vasi napaja požarni rezervoar. Vodne površine v vasi zastopata tudi dva ribnika.
Vaški urad ter cerkev svete Barbare.
Spomenik žrtvam prve svetovne vojne.
Zgornji ribnik (Horní rybník) se nahaja na zahodnem robu vasi, medtem ko manjšega z imenom Dolniček najdemo severno ob vasi. Na tem delu ima svoje stavbe tudi največji delodajalec v vasi – kmetijska zadruga
DVP Pyšel. Ustanovljena je bila leta 1993 in nadaljuje lokalno tradicijo kmetijstva. Obdeluje 760 ha kmetijskih zemljišč, od tega 660 ha obdelovalnih površin in 100 ha travnikov. Zadruga je usmerjena v kmetijsko proizvodnjo s poudarkom na reji in vzreji češkega goveda, vključno s prodajo kmetijskih proizvodov, namenjenih nadaljnji predelavi. V podjetju je zaposlenih 23 ljudi. Od 900 glav češkega goveda imajo 330 molznic z donosom 9000 litrov mleka. Letno pridelajo 2.800.000 litrov mleka, 200 ton klavnega goveda, plemenske bike in plemenske telice. Tako za bike kot telice je veliko zanimanje tudi iz tujine.
Velikonočni detajl s središča vasi.Kapela Device Marije je bila postavljena v začetku 20. stoletja.Malo prometna glavna cesta skozi Pyšel.
Pogled na Pyšel izpred kapele Device Marije z južneje ležeče vzpetine.
Čeprav polja prekrivajo velik del okoliške pokrajine, kmetovaje na njih zaradi razgibanega terena ni enostavno. Večje gozdnate površine lahko najdemo zahodno in severno od Pyšela. Teren občine se proti severu znižuje in se giba od 375 m n.m. do 510 m n.m. na njenem južnem robu. Pyšel z bližnjo okolico je skozi zgodovino prehajal v last različnih manjših posestnikov, večinoma z dedovanji.
Stranski cesti v zahodnem delu vasi.
Poleg cerkve in župnišča velja stavba šole in vrtca za enega od treh najpomembnejših objektov v vasi. Začetki poučevanja v Pyšelu so bili vse prej kot idealni. Od leta 1780 je namreč pouk potekal v eni izmed vaških hiš. Prva šolska stavba z eno učilnico in stanovanjem za učitelja je bila zgrajena devet let kasneje. V njej je denimo poučeval upokojeni vojak, ki je kot eden redkih znal brati in pisati. Za svoje poučevanje je prejemal obrok hrane. Sčasoma so pyšelsko šolo pričeli obiskovati tudi učenci iz okoliških vasi. Ker se je njihovo
število povzpelo tudi do 180, prostor pa je bil premajhen za vse, je pouk potekal dvoizmensko – v dopoldanskem času so ga obiskovali starejši učenci, ki so jih popoldne v šolski stavbi zamenjali mlajši. Stoletje zatem se je šola razširila v dvo- ter kasneje v trirazredno.
Šola je bila večkrat prenovljena. Nekateri notranji prostori so služili na primer kot poročna dvorana, ambulanta za šolske in predšolske otroke ter šolska kuhinja. Danes pyšelsko šolo obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda, pouk v njej pa poteka v dveh učilnicah. Kapaciteta šole je določena za 30 učencev. Po zaključenem četrtem razredu učenci nadaljujejo s šolanjem v bližnjem kraju Budišov.
V isti stavbi ima svoje prostore tudi vrtec. Ta je bil odprt leta 1961, sprva prav tako v vaški hiši. Novembra 2003 se je vrtec preselil v sedanje prostore, v katerih je bilo pred tem stanovanje upravitelja šole. Danes ima vrtec kapaciteto 22-ih otrok. Namenjen je otrokom med drugim in sedmim letom starosti. Obiskujejo ga tudi
Ohranjeni stolp nekdanje trdnjave iz 14. stoletja v središču Pyšela.
Manjši od dveh vaških ribnikov se imenuje Dolníček.
otroci iz štirih (manjših) okoliških občin.
Stavbo šole in vrtca najdemo v vzhodnem delu vasi. V bližini ima svoje prostore tudi vaški urad, na nasprotni strani ceste pa stoji vaška dominanta – cerkev svete Barbare. Gre za župnijsko cerkev rimskokatoliške župnije. Del baročne stavbe iz leta 1788 je visok stolp s
Največje površine v Pyšlu zavzema glavni delodajalec v kraju – kmetijska zadruga.
tremi zvonovi in cerkveno uro. Cerkev je zaščitena kot kulturni spomenik. Leta 2008 je bila obnovljena.
Leta 1893 naj bi se vaščanki prikazala Devica Marija. Kraj čudeža so pričeli obiskovati številni romarji. Osem let kasneje je bila na istem mestu postavljena lesena kapela. Leta 1934 so kapelo porušili in na njenem mestu zgradili opečnato kapelo Device Marije. V bližini so nato iz preostalega materiala in v spomin na Marijino prikazovanje zgradili še majhno lurško jamo. Vsako leto se na tem kraju odvija manjše romanje s sveto mašo.
Vsaki vasi dodajo pomembnost tudi gasilci. Ti so v Pyšelu pričeli delovati leta 1898. V 20. letih prejšnjega stoletja je v vasi ustanovljeno športno društvo Orel, ki je pripomoglo k začetku organizirane aktivne vadbe.
Med vožnjo skozi Pyšel preseneti dokaj širok osrednji del vasi. Obdajajo ga večinoma družinske hiše. Na delu zelenih površin je nekaj igral in klopi. Ob cesti se nahaja edino avtobusno postajališče v vasi, gasilski dom, ob njem
Pogled na Pyšel s severa.
Obnovljen in povečan kulturni dom ter ob njem skromnejša stavba loklanega gasilskega društva.Na delu zelenih površin v središču kraja je postavljenioh nekaj igral.
nedavno obnovljen in povečan kulturni dom ter na nasprotni strani prenovljena stavba trgovine s parkirišči pred njo. Vaščani imajo možnost nakupa v njej vse dni v tednu med ponedeljkom in soboto. Na obrobju osrednjega dela vasi stoji še zgledno urejen spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni. Od vseh objektov v tem delu vasi še najbolj pade v oči zelo lepo ohranjen stolp nekdanje gotske trdnjave iz 14. stoletja. Po 200 letih je trdnjava izgubila svoj prvotni
pomen. Stavba je pričela služiti gospodarskim namenom. Do danes se je od celotne trdnjave ohranil stolp s tremi nadstropji, za katerega se predvideva, da je bil v preteklosti verjetno višji. Stavba je ohranila gotski portal pri vhodu v zgornje nadstropje in pritličje. Danes je v zasebni lasti in ni odprta za javnost.
Da prebivalci Pyšela le redko slišijo hrup cestnih vozil, zagotovo pripomore oddaljenost pomembnejših cestnih komunikacij. V vasi se sicer stikajo ceste iz štirih različnih smeri – a so vse manjšega lokalnega pomena. Promet na njih je redek, kar je mdr. pisano na kožo ljubiteljem kolesarjenja. Po treh od omenjenih cest sta speljani tudi dve lokalni avtobusni liniji, preko katerih imajo vaščani (predvsem šolarji) povezave do treh krajev – najpogostejši so avtobusi do oz. iz 15 km oddaljenega središča okrožja Třebič (dnevno 14 avtobusov). Od tega 10 parov avtobusov povezuje jugovzhodneje ležeče pomembno mesto Namešt’ nad Oslavou, medtem ko štirje pari vozijo do oz. iz severneje ležečega kraja Tasov. Po obeh avtobusnih linijah se opravlja javni prevoz zgolj ob delovnih dneh.
Pyšel velja za mirno vasico v južneje ležeči češki regiji Vysočina.Tako osnovna šola kot vrtec domujeta pod isto streho.Pyšel premore svojo trgovino z osnovnimi živili.
Pyšel leži na nadmorski višini 468 m n.m. Od regijske metropole Jihlava je oddaljen slabih 50 kilometrov vožnje. V njem prebiva nekaj manj kot 400 prebivalcev. Ima status samostojne občine, v katero je vključeno še eno manjše vaško naselje. Nemško ime kraja je Pischel, medtem ko se je med domačini prijelo ime Pešelo. Podobno, kot pri mnogih vaseh, tudi ime vasi Pyšel izhaja iz osebnega imena, čigar osnova je glagol sopsti (težko dihati), v češčini pyšeti. Ime Pyšelo se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1349 in se je v srednjem veku uporabljalo izmenično z obliko Pyšel. Slednja oblika je po tridesetletni vojni (1618-48) prevladala. Šele v prvi tretjini 20. stoletja se je vrnilo današnje poimenovanje Pyšel. Kljub temu se je v lokalnem narečju ohranilo ime Pešelo.
Edino avtobusno postajališče je v osrednjem delu vasi.Na zahodnem obrobju Pyšla se nahaja Zgornji ribnik (Horní rybník).Vaški urad ter cerkev svete Barbare.
Po katastru občine potekajo štiri kolesarske steze ter dve označeni pešpoti. Skozi Pyšel teče potok Podkovak, ki je po ceveh speljan pod zemljo in v središču vasi napaja požarni rezervoar. Vodne površine v vasi zastopata tudi dva ribnika. Zgornji ribnik (Horní rybník) se nahaja na zahodnem robu vasi, medtem ko manjšega z imenom Dolniček najdemo severno ob vasi. Na tem delu ima svoje stavbe tudi največji delodajalec v vasi – kmetijska zadruga DVP Pyšel. Ustanovljena je bila leta 1993 in nadaljuje lokalno tradicijo kmetijstva. Obdeluje 760 ha kmetijskih zemljišč, od tega 660 ha obdelovalnih površin in 100 ha travnikov. Zadruga je usmerjena v kmetijsko proizvodnjo s poudarkom na reji in vzreji češkega goveda, vključno s prodajo kmetijskih proizvodov, namenjenih nadaljnji predelavi. V podjetju je zaposlenih 23 ljudi. Od 900 glav češkega goveda imajo 330 molznic z donosom 9000 litrov mleka. Letno pridelajo 2.800.000 litrov mleka, 200 ton klavnega goveda, plemenske bike in plemenske telice. Tako za bike kot telice je veliko zanimanje tudi iz tujine.
Spomenik žrtvam prve svetovne vojne.Pogled na Pyšel izpred kapele Device Marije z južneje ležeče vzpetine.
Kapela Device Marije je bila postavljena v začetku 20. stoletja.
Čeprav polja prekrivajo velik del okoliške pokrajine, kmetovaje na njih zaradi razgibanega terena ni enostavno. Večje gozdnate površine lahko najdemo zahodno in severno od Pyšela. Teren občine se proti severu znižuje in se giba od 375 m n.m. do 510 m n.m. na njenem južnem robu. Pyšel z bližnjo okolico je skozi zgodovino prehajal v last različnih manjših posestnikov, večinoma z dedovanji.
Velikonočni detajl s središča vasi.Malo prometna glavna cesta skozi Pyšel.
Poleg cerkve in župnišča velja stavba šole in vrtca za enega od treh najpomembnejših objektov v vasi. Začetki poučevanja v Pyšelu so bili vse prej kot idealni. Od leta 1780 je namreč pouk potekal v eni izmed vaških hiš. Prva šolska stavba z eno učilnico in stanovanjem za učitelja je bila zgrajena devet let kasneje. V njej je denimo poučeval upokojeni vojak, ki je kot eden redkih znal brati in pisati. Za svoje poučevanje je prejemal obrok hrane. Sčasoma so pyšelsko šolo pričeli obiskovati tudi učenci iz okoliških vasi. Ker se je njihovo število povzpelo tudi do 180, prostor pa je bil premajhen za vse, je pouk potekal dvoizmensko – v dopoldanskem času so ga obiskovali starejši učenci, ki so jih popoldne v šolski stavbi zamenjali mlajši. Stoletje zatem se je šola razširila v dvo- ter kasneje v trirazredno.
Ohranjeni stolp nekdanje trdnjave iz 14. stoletja v središču Pyšela.
Šola je bila večkrat prenovljena. Nekateri notranji prostori so služili na primer kot poročna dvorana, ambulanta za šolske in predšolske otroke ter šolska kuhinja. Danes pyšelsko šolo obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda, pouk v njej pa poteka v dveh učilnicah. Kapaciteta šole je določena za 30 učencev. Po zaključenem četrtem razredu učenci nadaljujejo s šolanjem v bližnjem kraju Budišov.
Stranski cesti v zahodnem delu vasi.Največje površine v Pyšlu zavzema glavni delodajalec v kraju – kmetijska zadruga.
V isti stavbi ima svoje prostore tudi vrtec. Ta je bil odprt leta 1961, sprva prav tako v vaški hiši. Novembra 2003 se je vrtec preselil v sedanje prostore, v katerih je bilo pred tem stanovanje upravitelja šole. Danes ima vrtec kapaciteto 22-ih otrok. Namenjen je otrokom med drugim in sedmim letom starosti. Obiskujejo ga tudi otroci iz štirih (manjših) okoliških občin.
Manjši od dveh vaških ribnikov se imenuje Dolníček.
Stavbo šole in vrtca najdemo v vzhodnem delu vasi. V bližini ima svoje prostore tudi vaški urad, na nasprotni strani ceste pa stoji vaška dominanta – cerkev svete Barbare. Gre za župnijsko cerkev rimskokatoliške župnije. Del baročne stavbe iz leta 1788 je visok stolp s tremi zvonovi in cerkveno uro. Cerkev je zaščitena kot kulturni spomenik. Leta 2008 je bila obnovljena.
Pogled na Pyšel s severa.
Leta 1893 naj bi se vaščanki prikazala Devica Marija. Kraj čudeža so pričeli obiskovati številni romarji. Osem let kasneje je bila na istem mestu postavljena lesena kapela. Leta 1934 so kapelo porušili in na njenem mestu zgradili opečnato kapelo Device Marije. V bližini so nato iz preostalega materiala in v spomin na Marijino prikazovanje zgradili še majhno lurško jamo. Vsako leto se na tem kraju odvija manjše romanje s sveto mašo.
Vsaki vasi dodajo pomembnost tudi gasilci. Ti so v Pyšelu pričeli delovati leta 1898. V 20. letih prejšnjega stoletja je v vasi ustanovljeno športno društvo Orel, ki je pripomoglo k začetku organizirane aktivne vadbe.
Obnovljen in povečan kulturni dom ter ob njem skromnejša stavba loklanega gasilskega društva.Na delu zelenih površin v središču kraja je postavljenioh nekaj igral.
Med vožnjo skozi Pyšel preseneti dokaj širok osrednji del vasi. Obdajajo ga večinoma družinske hiše. Na delu zelenih površin je nekaj igral in klopi. Ob cesti se nahaja edino avtobusno postajališče v vasi, gasilski dom, ob njem nedavno obnovljen in povečan kulturni dom ter na nasprotni strani prenovljena stavba trgovine s parkirišči pred njo. Vaščani imajo možnost nakupa v njej vse dni v tednu med ponedeljkom in soboto. Na obrobju osrednjega dela vasi stoji še zgledno urejen spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni. Od vseh objektov v tem delu vasi še najbolj pade v oči zelo lepo ohranjen stolp nekdanje gotske trdnjave iz 14. stoletja. Po 200 letih je trdnjava izgubila svoj prvotni pomen. Stavba je pričela služiti gospodarskim namenom. Do danes se je od celotne trdnjave ohranil stolp s tremi nadstropji, za katerega se predvideva, da je bil v preteklosti verjetno višji. Stavba je ohranila gotski portal pri vhodu v zgornje nadstropje in pritličje. Danes je v zasebni lasti in ni odprta za javnost.
V senci nove nogometne afere in uvrstitve češke reprezentance na svetovno prvenstvo po dolgih 20-ih letih, v spomladanski del sezone vstopa vse več najnižje rangiranih ligaških tekmovanj širom Češke. Velikonočni konec tedna je otvoril boje za spomladanske točke tudi v obeh skupinah okrožja Třebič. Zadnjeuvrščena Sokol iz Pyšla je na svojem terenu pričakal favorizirano četrtouvrščeno ekipo. Kljub občutni razliki na lestvici, so domači verjeli v pozitivni rezultat, ki bi jim ugodnem razpletu omogočil skok z zadnjega mesta.
Vremensko je bela sobota na las spominjala na zadnji marčevski konec tedna. Hladno vreme, ki mu je občutek mraza dodajal še mrzel zahodni veter ter nekaj dežja v zgodnjem popoldnevu so prej spominjale na zimske razmere. Če bi se tekma igrala dan kasneje, bi bili nogometaši (in gledalci) deležni pravega nasprotja s spomladansko idilo…
Ker je nogomet šport, ki mu vreme ne more do živega niti v njegovih koreninah, ki jih dan danes predstavljajo ljubiteljski igralci v najnižjih
Označevanje igralne površine je trojici mladih nogometašev vzelo kar nekaj časa.
Priprave na tekmo so vključevale tudi namestitev mreže… …ter manjšega prenosnega digitalnega semaforja.
ligah, je posledično zadnji konec tedna oživelo na desetine zelenic širom države. Ena takšnih je bila tudi v Pyšelu, kjer je tamkajšnji Sokol gostil B ekipo iz približno 20 km oddaljenega kraja Valeč. Kljub nekaj zimskim spremembam v domačem moštvu, so imeli domači sokoli kar nekaj razlogov za dodatno motivacijo. Eden takšnih je zagotovo sam nasprotnik, ki jim je v jesenski partiji zadal sploh najvišji poraz (4:0) v sezoni. Drugi razlog za večjo angažiranost
po zimskem premoru so štirje zaporedni porazu v zaključku jesenskega dela. Prekinitev negativne serije in popoln točkovni izplen bi z veliko verjetnostjo pomenil dvig na lestvici.
Uvod v tekmo je približno dve uri in pol pred njenim pričetkom s prihodom na igrišče začinila trojica mlajših igralcev v družbi izkušenega Filipa Dvořaka. Priprava igrišča na tekmo jim je vzela konkretno več časa, kot običajno. Označbe na igrišču so namreč od zadnje jesenske tekme izginile in tako je bilo potrebno vsak detajl na novo odmeriti in označiti.
Da so v domačem taboru vzeli tekmo zelo resno, se je videlo že na ogrevanju. Medtem, ko so gostje počasi prihajali na svojo polovico igrišča, so se igralci Pyšla že dodobra ogreli.
Zadnji medsebojni napotki pred pričetkom srečanja.
Domača igralska zasedba je zagotovo presenetila tako v številčnosti (15 aktivnih igralcev), ki jim je skozi tekmo omogočala pogostejše menjave, kot v zgodnjem prihodu (večina njih je bila garderobi uro pred pričetkom tekme). Slednje je v najnižjih ligah prej izjema kot pravilo. Kar je nenazadnje potrdil tudi nasprotnik. Medtem, ko so domači v popolni rumeni opremi pričeli z ogrevanjem že 40 minut pred prvim sodniškim žvižgom, so gostje še vedno »kapljali« v svojo garderobo. Težko je napisati, ali je šlo z njihove strani tudi za podcenjevanje nasprotnika. Je pa dogajanje pred tekmo nakazovalo, da so v domačem taboru tekmo vzeli zelo resno. Po zaključenem ogrevanju so približno četrt ure pred pričetkom spomladanskega dela (tekma se je pričela ob
Glavni sodnik Vlastimil Vosatko se je na igrišču pojavil z 8-minutno zamudo. Tekmo je nato odsodil kar v “civilni” opravi.
Uvodni pozdrav obeh ekip.
15:30. uri) družno odšli v garderobo ter se z nje vrnili po desetih minutah. A namesto ob določeni uri, se je tekma naposled pričela s sedemminutno zamudo zaradi poznega prihoda sodnika na igrišče. Za nameček se je glavni delilec pravice Vlastimil Vrzal na igrišču pojavil kar v »civilnem oblačilu« ter v njem odsodil celotno tekmo.
Prvi polčas
Uvodna napadalna akciji na tekmi je pripadla domačim. Po kombinaciji na levi strani je s strelom z roba kazenskega prostora napad zaključil Stanislav Coufal, a je žoga zletela visoko preko gostujočih vrat. Šesti minuti so na nasprotni strani odgovorili gostje. Po njihovem strelu s približno17-ih metrov je žogo na zahtevnem terenu rahlo poskočila, a se vseeno dotaknila pyšelskega vratarja
Miroslava Vafeka ter se ob desni vratnici domačega gola skotalila v kot. Gostje so nato izvedli dva kota z leve strani. Na žalost domačih je bil drugi zanje usoden. Žogo so po strelu iz kota sicer uspeli odbiti izven svojega kazenskega. Po novem visokem predložku je ta našla osamljenega gostujočega napadalca, ki je z bližine z glavo zadel za vodstvo gostov.
Obrambi Pyšela je poveljeval Vojtěch Vit.
Dve minuti zatem je sledil nov poskus domačih. Strel Ondřeja Tume so gostje sprva blokirali. Žoga je nato našla pot do Pavla Dvořaka, ki je z 20-ih metrov meril preko vrat. Še največ dela v defenzivi Pyšela sta imela oba bočna branilca. Gostje so namreč pogosto napadali ravno preko krilnih napadalcev, ki sta pošiljala nevarne predložke v domači kazenski prostor. Eden takšnih se je zgodil v 11. minuti, ko je nasprotnik dolgo kombiniral na levi strani domače obrambe. Po nevarnem predložku v vratarjev prostor je bil vtekajoči gostujoči napadalec na oddaljenejši vratnici za las prekratek. Minuto kasneje so gostje še enkrat zapretili. Tokrat s
Desni bočni branilec Matyaš Hejatko (#19) je imel skozi tekmo nemalo dela z nasprotnimi napadalci.
prostega strela delno z leve strani, a je žoga po strelu z 20-ih zletela približno dva metra mimo domačih vrat.
Še v isti minuti je gostom uspelo svojo prednost podvojiti. Po diagonalni podaji z leve strani je žoga prišla do osamljenega napadalca, ki jo je z bližine z lobom poslal preko nemočnega domačega vratarja Vafeka.
Domači so se tako po uvodnem delu znašli v nezavidljivem položaju. Nikakor jim ne gre očitati pogumne igre. Nemalokrat je ofenzivni del domače ekipe poskušal vršiti pritisk na zadnjo obrambno vrsto gostov. Kar je običajno puščalo luknjo na sredini, ki so jo gostje z visokimi in dolgimi podajami s pridom izkoriščali ter v ogenj pošiljali svoje hitre napadalce. Težko je oceniti, ali je takšni igri botrovala taktična odločitev gostov ali gre za njihov običajen slog igranja. V vsakem primeru so se dolge in visoke podaje na zahtevnem in trdem terenu izkazale za precej učinkovitejše, kot igra po tleh.
Lukaš Tuma je v obrambi skrbno pazil na čvrstega nasprotnega napadalca.
Igri Pyšela je na sredini igrišča dajal predvsem zanesljivi kapetan Ondřej Tuma. Sam je nekajkrat lepo organiziral pričetek napadalnih akcij ter v ogenj pošiljal soigralce v konici napada, kjer je izstopal predvsem hitronogi Filip Dvořak. Oba omenjena sta svoji vlogi zamenjala v 22. minuti, ko je avt na desni hitro izvedel Filip Dvořak, osamljeni Ondřej Tuma pa se s strelom ni prav dolgo obotavljal. Na žalost domačih privržencev je s 25-ih metrov meril po tleh točno v gostujočega vratarja.
Dve minuti zatem se je domači vrsti ponudila dotlej najlepša priložnost. Pavel Dvořak je izvedel kot z
Prvi strelec domače ekipe Pavel Dvořak je takole potreboval pomoč hladilnega spreja.
desne strani. Žogo je na levi strani kazenskega prostora z glavo pred gol poslal Coufal. Po neuspešnem skoku je do nje prišel branilec Lukaš Tuma, ki jo je – delno oviran – z bližine z desnico poslal preko vrat. Gostje so se še naprej posluževali preizkušene taktike, ki je domače držala v kar veliki negotovosti. Njihove dolge podaje so terjale nenehno pozornost domače defenzive.
V enem izmed duelov je Pavel Dvořak pokazal svojo čvrstost.
V 29. minuti je Pyšel izvedel hiter protinapad po katerem bi večina ekip nedvomno iztržila mnogo več. Akcija ob razredčeni obrambi gostov se je na koncu zaključila s slabo podajo Coufala in lepa priložnost je splavala po vodi. Konkretnejši gostje so se izkazali tudi kot čvrstejša ekipa, kar je bilo vidno predvsem v duel igri.
V 34. minuti so si domači priigrali še eno lepo priložnost. Po prekršku na sredini igrišča je sledila visoka podaja v kazenski prostor gostov. Branilci so žogo uspeli odbiti, a točno na noge Matyaša Hejatka, ki je s 7-ih metrov meril preko vrat.
Motor domače ekipe Ondřej Tuma je na sredini skrbel za organizacijo napadalnih akcij.
Domači privrženci so se še enkrat več prijeli za glavo. Njihovi ljubljenci so namreč le stežka prihajali do zaključkov akcij, posledično si bili streli v okvir gostujočih redki. Če je že katera od žog letela proti gostujočim vratom, nasprotni vratar z njo ni imel težav. Še najnevarnejši strel
V prvem polčasu je najlepšo priložnost za Pyšel zapravil branilec Lukaš Tuma.
v okvir so domači sprožili v 39. minuti, ko je najaktivnejši igralec v rumenem dresu Ondřej Tuma sprožil močen strel po tleh. Podobno, kot v uvodu tekme, je tokrat slabša igralna površina poskrbela za nenavaden odboj žoge, ki jo je gostujoči čuvaj mreže nato s skrajnimi močmi odbil v kot.
Še lepšo priložnost za izdatnejšo prednost so tik pred odmorom imeli gostje. Po diagonalni podaji je bil na žogi prekratek branilec Lukaš Tuma. Okroglo usnje je prišlo do osamljenega gostujočega napadalca, ki pa je na začudenje vseh prisotnih z desetih metrov meril mimo domačih vrat.
Enako, kot gostje, so v garderobe odšli vidno razočarani domači bojevniki. K čemur je verjetno botrovalo tudi hladno in vetrovno vreme. Kljub ne ravno prijaznim razmeram se je ob igrišču v Pyšelu na uvodni tekmi nadaljevanja prvenstva zbralo lepo število gledalcev. Ti so imeli v času tekme možnost obiskati notranjost lepo urejenega klubskega bifeja, kjer jim je bilo na voljo
nekaj različnih pijač ter manjše število prigrizkov. Za piko na i gostinski ponudbi je manjkala zgolj topla jed v obliki klobase. Če gledamo izključno z ekonomskega vidika kluba, bi zahvaljujoč solidnemu obisku tudi ta »računica« verjetno pila vodo (klubsko blagajno).
Med gledalci je bilo opaziti vse generacije. Nemalo je bilo tudi družin z najmlajšimi. Prav vsi od prisotnih so tekmo spremljali ob južni strani igrišča. Večina od njih se je odločila za ogled izpod strehe klubskega objekta, bodisi sede s klopi ali stoje s pivom v roki.
Obe ekipi sta si vzeli kar nekaj časa za napotke v garderobi. Po prihodu na travnato površino si je
Sobotni uvod v spomladanski del prvenstva je ob igrišče v Pyšlu privabil približno 70 gledalcev.Soliden obisk se je odrazil tudi v klubskem bifeju, kjer je bilo ljubiteljem nogometa na voljo nekaj vrst pijače.
nekaj domačih sokolov našlo čas še za kratek klepet s privrženci ob igrišču. Dokler nanjo ni prišel sodnik Vrzal ter s piskom v svojo piščalko oznanil pričetek drugega polčasa.
Po daljših napotkih so domači sokoli družno prikorakali iz garderobe.Nekaj njih si je za hip našlo čas za pogovor s svojimi privrženci.Kratek medsebojni posvet so pred nadaljevanjem tekme imeli Lukaš Tuma (#7), vratar Miroslav Vafek ter Adam Fila.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja so poskrbele za nezanimivo igro večinoma na sredini igrišča. Bolj ali manj nezanimivo dogajanje je prekinila slaba podaja gostujočega vratarja, ko je žogo v 50. minuti prestregel Filip Dvořak, jo podal do Pavla Dvořaka, ki je s 24-ih metrov meril mimo leve vratnice.
Vratar Vafek se je nekajkrat izkazal v vlogi branilca.
Nekaj razburjenja je prinesla 65. minuta, ko bi gostje iz lepe priložnosti lahko dosegli svoj tretji zadetek. Znova je bila na udaru leva stran domače obrambe, ki je omogočila nasprotniku predložek na nasprotno stran vratarjevega prostora. Gostujoči napadalec je žogo z glavo preusmeril pred gol, kjer jo je njegov soigralec s šestih metrov z glavo poslal približno meter nad prečko.
Na žalost ljubiteljev nogometa niti ta akcija ni prinesla preobrata na zelenici. Še naprej smo namreč spremljali raztrgano igro na sredini igrišča, s precej dueli ter še več napakami. Slednjih ni manjkalo predvsem v zaključku domačih akcij. Igralcem Pyšela nikakor ne gre očitati želje. A več kot očitno jih tepejo lastno neznanje oz. neizkušnje, ki so najbolj izstopale ravno v zaključku njihovih akcij. Pri večini njih gostujoča obramba niti ni potrebovala posredovati, saj so domači sokoli kar sami poskrbeli za nenatančno oz. premočno zaključno podajo, ki bi jim nato lahko prinesla priložnost.
Pred gostujočim prostim strelom so v živi zid stopili Fila, Radek Pospišil, Hejatko ter Ondřej Tuma.
Denis Kuda v obrambni akciji.
Za levo stran pyšelske obrambe je bil zadolžen Pospišil, ki je preko cele tekme bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Če so se gledalci ob pogledu na dogajanje na igrišču bolj ali manj dolgočasili, so na sredi drugega polčasa za nekaj vedrejšega razpoloženja poskrbeli sončni žarki, ki so po daljšem času vsaj za kakšno stopinjo ogreli sicer zelo hladno ozračje. Morda je tudi ta trenutek navdihnil Pyšelčane, da so krenili v daljši napad. Po nekaj podajah se je na koncu za strel odločil David Nykrmajer, a je tudi njegov poskus zletel mimo vrat.
Lukaš Tuma v enem izmed številnih dvobojev.Pogled na domačo klop.
Dolge intervale med priložnostmi v drugem polčasu so zapolnjevali predvsem dvoboji na sredini igrišča ter napake na obeh straneh in nemoč domačih pri organizaciji napada. Ta je prišla še bolj do izraza v drugi polovici polčasa, ko so moči upešale Ondřeju Tumi, ki je zaključek tekme presedel na domači klopi. Gostje so
brez težav izkušeno držali domače v šahu. Njihova napadalna vnema je tekom drugega polčasa upadla. V 75. minuti se jim je sicer ponudila priložnost po nevarni akciji, ki jo je v zadnjem trenutku razčistil prisebni Vojtěch Vit.
Stanislav Coufal med sprejemom žoge.
Če so igralci v prvem polčasu na trenutke vseeno ponudili nekaj živahnosti, smo v drugem polčasu spremljali šahovsko partijo. V zaključku tekme so gostje domačim po slabo izvedenem gol avtu ponudili še eno polpriložnost, a je strel s 25-ih metrov končal preko vrat. Zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje, ki so v 88. minuti postavili končni rezultat 0:3. Sicer večino tekme zbrana domača obramba je
Vafek je bil v finišu tekme še tretjič premagan.
ob izvedbi gostujočega avta zaspala. Žoga je prišla do vtekajočega gostujočega napadalca, ki je osamljen v domačem kazenskem prostoru rutinirano premagal Vafeka, ki si sicer zasluži pohvale za glasno vzpodbudo in napotke soigralcem v polju skozi celotno srečanje.
Igralci Pyšla so še drugič v tej sezoni čestitali istemu nasprotniku za zasluženo zmago.
Igralci Pyšla so bili po zadnjem sodniškem žvižgu primorani še drugič v sezoni čestitati nasprotniku za zasluženo zmago. Prva tekma nadaljevanja prvenstva je bila bolj ali manj zrcalna slika celotnega jesenskega dela. Ob dejstvu, da se moštvo nahaja na zadnjem mestu v svoji skupini, njihova obramba nikakor ne deluje slabo. Defenzivni
Tudi po tokratni tekmi je pogled na semafor potrdil največjo pomanjkljivost ekipe iz Pyšla.
del ekipe je v primerjavi z večino zadnjeuvrščenih ekip v ostalih okrožjih na precej višjem nivoju. Hkrati si zaslužijo pohvale za odprto igro. Še enkrat več se je izkazalo, da je za točkovni izkupiček poleg dobre obrambe potrebna tudi
nadgradnja ekipe v fazi napada. In ravno napadalni del ekipe je trenutna rakrana Pyšela. Ekipa si je s težavo zmožna pripraviti priložnost iz igre, kaj šele doseči zadetek. Priložnosti za izvedbo oz. zaključke napadalnih akcij je bilo na tekmi nekaj, a so večino njih zapravili kar igralci sami z nespretnostjo pri njihovi izvedbi. Z enim ali dvema izkušenejšima napadalno usmerjenima igralcema, bi Pyšel zagotovo kotiral višje na lestvici. V tem trenutku jim za izboljšanje svoje točkovne bere verjetno ne preostane drugega, kot počakati na tekme proti najbližjim zasledovalcem. Če bodo proti njim pokazali nekaj več zbranosti v napadalnih akcij, bi posledično lahko pobegnili vsaj z zadnjega mesta na lestvici.
Vremensko je bela sobota na las spominjala na zadnji marčevski konec tedna. Hladno vreme, ki mu je občutek mraza dodajal še mrzel zahodni veter ter nekaj dežja v zgodnjem popoldnevu so prej spominjale na zimske razmere. Če bi se tekma igrala dan kasneje, bi bili nogometaši (in gledalci) deležni pravega nasprotja s spomladansko idilo…
Označevanje igralne površine je trojici mladih nogometašev vzelo kar nekaj časa.Priprave na tekmo so vključevale tudi namestitev mreže… …ter manjšega prenosnega digitalnega semaforja.
Ker je nogomet šport, ki mu vreme ne more do živega niti v njegovih koreninah, ki jih dan danes predstavljajo ljubiteljski igralci v najnižjih ligah, je posledično zadnji konec tedna oživelo na desetine zelenic širom države. Ena takšnih je bila tudi v Pyšelu, kjer je tamkajšnji Sokol gostil B ekipo iz približno 20 km oddaljenega kraja Valeč. Kljub nekaj zimskim spremembam v domačem moštvu, so imeli domači sokoli kar nekaj razlogov za dodatno motivacijo. Eden takšnih je zagotovo sam nasprotnik, ki jim je v jesenski partiji zadal sploh najvišji poraz (4:0) v sezoni. Drugi razlog za večjo angažiranost po zimskem premoru so štirje zaporedni porazu v zaključku jesenskega dela. Prekinitev negativne serije in popoln točkovni izplen bi z veliko verjetnostjo pomenil dvig na lestvici.
Da so v domačem taboru vzeli tekmo zelo resno, se je videlo že na ogrevanju. Medtem, ko so gostje počasi prihajali na svojo polovico igrišča, so se igralci Pyšla že dodobra ogreli.Zadnji medsebojni napotki pred pričetkom srečanja.
Uvod v tekmo je približno dve uri in pol pred njenim pričetkom s prihodom na igrišče začinila trojica mlajših igralcev v družbi izkušenega Filipa Dvořaka. Priprava igrišča na tekmo jim je vzela konkretno več časa, kot običajno. Označbe na igrišču so namreč od zadnje jesenske tekme izginile in tako je bilo potrebno vsak detajl na novo odmeriti in označiti.
Glavni sodnik Vlastimil Vosatko se je na igrišču pojavil z 8-minutno zamudo. Tekmo je nato odsodil kar v “civilni” opravi.
Domača igralska zasedba je zagotovo presenetila tako v številčnosti (15 aktivnih igralcev), ki jim je skozi tekmo omogočala pogostejše menjave, kot v zgodnjem prihodu (večina njih je bila garderobi uro pred pričetkom tekme). Slednje je v najnižjih ligah prej izjema kot pravilo. Kar je nenazadnje potrdil tudi nasprotnik. Medtem, ko so domači v popolni rumeni opremi pričeli z ogrevanjem že 40 minut pred prvim sodniškim žvižgom, so gostje še vedno »kapljali« v svojo garderobo. Težko je napisati, ali je šlo z njihove strani tudi za podcenjevanje nasprotnika. Je pa dogajanje pred tekmo nakazovalo, da so v domačem taboru tekmo vzeli zelo resno. Po zaključenem ogrevanju so približno četrt ure pred pričetkom spomladanskega dela (tekma se je pričela ob 15:30. uri) družno odšli v garderobo ter se z nje vrnili po desetih minutah. A namesto ob določeni uri, se je tekma naposled pričela s sedemminutno zamudo zaradi poznega prihoda sodnika na igrišče. Za nameček se je glavni delilec pravice Vlastimil Vrzal na igrišču pojavil kar v »civilnem oblačilu« ter v njem odsodil celotno tekmo.
Uvodni pozdrav obeh ekip.
Prvi polčas
Uvodna napadalna akciji na tekmi je pripadla domačim. Po kombinaciji na levi strani je s strelom z roba kazenskega prostora napad zaključil Stanislav Coufal, a je žoga zletela visoko preko gostujočih vrat. Šesti minuti so na nasprotni strani odgovorili gostje. Po njihovem strelu s približno17-ih metrov je žogo na zahtevnem terenu rahlo poskočila, a se vseeno dotaknila pyšelskega vratarja Miroslava Vafeka ter se ob desni vratnici domačega gola skotalila v kot. Gostje so nato izvedli dva kota z leve strani. Na žalost domačih je bil drugi zanje usoden. Žogo so po strelu iz kota sicer uspeli odbiti izven svojega kazenskega. Po novem visokem predložku je ta našla osamljenega gostujočega napadalca, ki je z bližine z glavo zadel za vodstvo gostov.
Dve minuti zatem je sledil nov poskus domačih. Strel Ondřeja Tume so gostje sprva blokirali. Žoga je nato našla pot do Pavla Dvořaka, ki je z 20-ih metrov meril preko vrat. Še največ dela v defenzivi Pyšela sta imela oba bočna branilca. Gostje so namreč pogosto napadali ravno preko krilnih napadalcev, ki sta pošiljala nevarne predložke v domači kazenski prostor. Eden takšnih se je zgodil v 11. minuti, ko je nasprotnik dolgo kombiniral na levi strani domače obrambe. Po nevarnem predložku v vratarjev prostor je bil vtekajoči gostujoči napadalec na oddaljenejši vratnici za las prekratek. Minuto kasneje so gostje še enkrat zapretili. Tokrat s prostega strela delno z leve strani, a je žoga po strelu z 20-ih zletela približno dva metra mimo domačih vrat.
Obrambi Pyšela je poveljeval Vojtěch Vit.Prvi strelec domače ekipe Pavel Dvořak je takole potreboval pomoč hladilnega spreja.
Še v isti minuti je gostom uspelo svojo prednost podvojiti. Po diagonalni podaji z leve strani je žoga prišla do osamljenega napadalca, ki jo je z bližine z lobom poslal preko nemočnega domačega vratarja Vafeka.
Domači so se tako po uvodnem delu znašli v nezavidljivem položaju. Nikakor jim ne gre očitati pogumne igre. Nemalokrat je ofenzivni del domače ekipe poskušal vršiti pritisk na zadnjo obrambno vrsto gostov. Kar je običajno puščalo luknjo na sredini, ki so jo gostje z visokimi in dolgimi podajami s pridom izkoriščali ter v ogenj pošiljali svoje hitre napadalce. Težko je oceniti, ali je takšni igri botrovala taktična odločitev gostov ali gre za njihov običajen slog igranja. V vsakem primeru so se dolge in visoke podaje na zahtevnem in trdem terenu izkazale za precej učinkovitejše, kot igra po tleh.
Desni bočni branilec Matyaš Hejatko (#19) je imel skozi tekmo nemalo dela z nasprotnimi napadalci.Lukaš Tuma je v obrambi skrbno pazil na čvrstega nasprotnega napadalca.
Igri Pyšela je na sredini igrišča dajal predvsem zanesljivi kapetan Ondřej Tuma. Sam je nekajkrat lepo organiziral pričetek napadalnih akcij ter v ogenj pošiljal soigralce v konici napada, kjer je izstopal predvsem hitronogi Filip Dvořak. Oba omenjena sta svoji vlogi zamenjala v 22. minuti, ko je avt na desni hitro izvedel Filip Dvořak, osamljeni Ondřej Tuma pa se s strelom ni prav dolgo obotavljal. Na žalost domačih privržencev je s 25-ih metrov meril po tleh točno v gostujočega vratarja.
Dve minuti zatem se je domači vrsti ponudila dotlej najlepša priložnost. Pavel Dvořak je izvedel kot zdesne strani. Žogo je na levi strani kazenskega prostora z glavo pred gol poslal Coufal. Po neuspešnem skoku je do nje prišel branilec Lukaš Tuma, ki jo je – delno oviran – z bližine z desnico poslal preko vrat. Gostje so se še naprej posluževali preizkušene taktike, ki je domače držala v kar veliki negotovosti. Njihove dolge podaje so terjale nenehno pozornost domače defenzive.
V enem izmed duelov je Pavel Dvořak pokazal svojo čvrstost. Motor domače ekipe Ondřej Tuma je na sredini skrbel za organizacijo napadalnih akcij.
V 29. minuti je Pyšel izvedel hiter protinapad po katerem bi večina ekip nedvomno iztržila mnogo več. Akcija ob razredčeni obrambi gostov se je na koncu zaključila s slabo podajo Coufala in lepa priložnost je splavala po vodi. Konkretnejši gostje so se izkazali tudi kot čvrstejša ekipa, kar je bilo vidno predvsem v duel igri.
V 34. minuti so si domači priigrali še eno lepo priložnost. Po prekršku na sredini igrišča je sledila visoka podaja v kazenski prostor gostov. Branilci so žogo uspeli odbiti, a točno na noge Matyaša Hejatka, ki je s 7-ih metrov meril preko vrat. Domači privrženci so se še enkrat več prijeli za glavo. Njihovi ljubljenci so namreč le stežka prihajali do zaključkov akcij, posledično si bili streli v okvir gostujočih redki. Če je že katera od žog letela proti gostujočim vratom, nasprotni vratar z njo ni imel težav. Še najnevarnejši strel v okvir so domači sprožili v 39. minuti, ko je najaktivnejši igralec v rumenem dresu Ondřej Tuma sprožil močen strel po tleh. Podobno, kot v uvodu tekme, je tokrat slabša igralna površina poskrbela za nenavaden odboj žoge, ki jo je gostujoči čuvaj mreže nato s skrajnimi močmi odbil v kot.
V prvem polčasu je najlepšo priložnost za Pyšel zapravil branilec Lukaš Tuma.
Še lepšo priložnost za izdatnejšo prednost so tik pred odmorom imeli gostje. Po diagonalni podaji je bil na žogi prekratek branilec Lukaš Tuma. Okroglo usnje je prišlo do osamljenega gostujočega napadalca, ki pa je na začudenje vseh prisotnih z desetih metrov meril mimo domačih vrat.
Enako, kot gostje, so v garderobe odšli vidno razočarani domači bojevniki. K čemur je verjetno botrovalo tudi hladno in vetrovno vreme. Kljub ne ravno prijaznim razmeram se je ob igrišču v Pyšelu na uvodni tekmi nadaljevanja prvenstva zbralo lepo število gledalcev. Ti so imeli v času tekme možnost obiskati notranjost lepo urejenega klubskega bifeja, kjer jim je bilo na voljo nekaj različnih pijač ter manjše število prigrizkov. Za piko na i gostinski ponudbi je manjkala zgolj topla jed v obliki klobase. Če gledamo izključno z ekonomskega vidika kluba, bi zahvaljujoč solidnemu obisku tudi ta »računica« verjetno pila vodo (klubsko blagajno).
Sobotni uvod v spomladanski del prvenstva je ob igrišče v Pyšlu privabilo priblino 70 gledalcev.
Med gledalci je bilo opaziti vse generacije. Nemalo je bilo tudi družin z najmlajšimi. Prav vsi od prisotnih so tekmo spremljali ob južni strani igrišča. Večina od njih se je odločila za ogled izpod strehe klubskega objekta, bodisi sede s klopi ali stoje s pivom v roki.
Zahvaljujoč solidnemu obisku dela v klubskem bifeju ni zmanjkalo.
Obe ekipi sta si vzeli kar nekaj časa za napotke v garderobi. Po prihodu na travnato površino si je nekaj domačih sokolov našlo čas še za kratek klepet s privrženci ob igrišču. Dokler nanjo ni prišel sodnik Vrzal ter s piskom v svojo piščalko oznanil pričetek drugega polčasa.
Po daljših napotkih so domači sokoli družno prikorakali iz garderobe.Nekaj njih si je za hip našlo čas za pogovor s svojimi privrženci.Kratek medsebojni posvet pred nadaljevanjem tekme so imeli Lukaš Tuma (#7), vratar Miroslav Vafek ter Adam Fila.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja so poskrbele za nezanimivo igro večinoma na sredini igrišča. Bolj ali manj nezanimivo dogajanje je prekinila slaba podaja gostujočega vratarja, ko je žogo v 50. minuti prestregel Filip Dvořak, jo podal do Pavla Dvořaka, ki je s 24-ih metrov meril mimo leve vratnice.
Vratar Vafek se je nekajkrat izkazal v vlogi branilca.
Na žalost ljubiteljev nogometa niti ta akcija ni prinesla preobrata na zelenici. Še naprej smo namreč spremljali raztrgano igro na sredini igrišča, s precej dueli ter še več napakami. Slednjih ni manjkalo predvsem v zaključku domačih akcij. Igralcem Pyšela nikakor ne gre očitati želje. A več kot očitno jih tepejo lastno neznanje oz. neizkušnje, ki so najbolj izstopale ravno v zaključku njihovih akcij. Pri večini njih gostujoča obramba niti ni potrebovala posredovati, saj so domači sokoli kar sami poskrbeli za nenatančno oz. premočno zaključno podajo, ki bi jim nato lahko prinesla priložnost.
Pred gostujočim prostim strelom so v živi zid stopili Fila, Radek Pospišil, Hejatko ter Ondřej Tuma.Denis Kuda v obrambni akciji.
Nekaj razburjenja je prinesla 65. minuta, ko bi gostje iz lepe priložnosti lahko dosegli svoj tretji zadetek. Znova je bila na udaru leva stran domače obrambe, ki je omogočila nasprotniku predložek na nasprotno stran vratarjevega prostora. Gostujoči napadalec je žogo z glavo preusmeril pred gol, kjer jo je njegov soigralec s šestih metrov z glavo poslal približno meter nad prečko.
Za levo stran pyšelske obrambe je bil zadolžen Pospišil, ki je preko cele tekme bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Če so se gledalci ob pogledu na dogajanje na igrišču bolj ali manj dolgočasili, so na sredi drugega polčasa za nekaj vedrejšega razpoloženja poskrbeli sončni žarki, ki so po daljšem času vsaj za kakšno stopinjo ogreli sicer zelo hladno ozračje. Morda je tudi ta trenutek navdihnil Pyšelčane, da so krenili v daljši napad. Po nekaj podajah se je na koncu za strel odločil David Nykrmajer, a je tudi njegov poskus zletel mimo vrat.
Lukaš Tuma v enem izmed številnih dvobojev.Pogled na domačo klop.
Dolge intervale med priložnostmi v drugem polčasu so zapolnjevali predvsem dvoboji na sredini igrišča ter napake na obeh straneh in nemoč domačih pri organizaciji napada. Ta je prišla še bolj do izraza v drugi polovici polčasa, ko so moči upešale Ondřeju Tumi, ki je zaključek tekme presedel na domači klopi. Gostje so brez težav izkušeno držali domače v šahu. Njihova napadalna vnema je tekom drugega polčasa upadla. V 75. minuti se jim je sicer ponudila priložnost po nevarni akciji, ki jo je v zadnjem trenutku razčistil prisebni Vojtěch Vit.
Stanislav Coufal med sprejemom žoge.Vafek je bil v finišu tekme še tretjič premagan.
Če so igralci v prvem polčasu na trenutke vseeno ponudili nekaj živahnosti, smo v drugem polčasu spremljali šahovsko partijo. V zaključku tekme so gostje domačim po slabo izvedenem gol avtu ponudili še eno polpriložnost, a je strel s 25-ih metrov končal preko vrat. Zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje, ki so v 88. minuti postavili končni rezultat 0:3. Sicer večino tekme zbrana domača obramba je ob izvedbi gostujočega avta zaspala. Žoga je prišla do vtekajočega gostujočega napadalca, ki je osamljen v domačem kazenskem prostoru rutinirano premagal Vafeka, ki si sicer zasluži pohvale za glasno vzpodbudo in napotke soigralcem v polju skozi celotno srečanje.
Igralci Pyšla so še drugič v tej sezoni čestitali istemu nasprotniku za zasluženo zmago.Tudi po tokratni tekmi je pogled na semafor potrdil največjo pomanjkljivost ekipe.
Igralci Pyšla so bili po zadnjem sodniškem žvižgu primorani še drugič v sezoni čestitati nasprotniku za zasluženo zmago. Prva tekma nadaljevanja prvenstva je bila bolj ali manj zrcalna slika celotnega jesenskega dela. Ob dejstvu, da se moštvo nahaja na zadnjem mestu v svoji skupini, njihova obramba nikakor ne deluje slabo. Defenzivni del ekipe je v primerjavi z večino zadnjeuvrščenih ekip v ostalih okrožjih na precej višjem nivoju. Hkrati si zaslužijo pohvale za odprto igro. Še enkrat več se je izkazalo, da je za točkovni izkupiček poleg dobre obrambe potrebna tudi nadgradnja ekipe v fazi napada. In ravno napadalni del ekipe je trenutna rakrana Pyšela. Ekipa si je s težavo zmožna pripraviti priložnost iz igre, kaj šele doseči zadetek. Priložnosti za izvedbo oz. zaključke napadalnih akcij je bilo na tekmi nekaj, a so večino njih zapravili kar igralci sami z nespretnostjo pri njihovi izvedbi. Z enim ali dvema izkušenejšima napadalno usmerjenima igralcema, bi Pyšel zagotovo kotiral višje na lestvici. V tem trenutku jim za izboljšanje svoje točkovne bere verjetno ne preostane drugega, kot počakati na tekme proti najbližjim zasledovalcem. Če bodo proti njim pokazali nekaj več zbranosti v napadalnih akcij, bi posledično lahko pobegnili vsaj z zadnjega mesta na lestvici.
Sokol Pyšel velja za enega izmed številnih klubov, ki tvorijo najnižjo ligo v okrožju Třebič (v regiji Vysočina). Njegovi rezultati v aktualni sezoni so pod pričakovanji, kar priča tudi pogled na lestvico. Kljub temu, da bo klub v kratkem praznoval častitljivih sto let obstoja, bi kakršne koli aktualne informacije o nogometu v Pyšelu iskali zaman. Po nekaj letih suše v klubu upajo, da jim v kratkem znova uspe v tekmovanje prijaviti katero izmed mlajših selekcij.
Nogometni klub stoletnikov iz leta v leto povečuje svoje članstvo. Kar bi lahko označili za naravni proces. Kdor bi mislil, da se častitljiva starost klubov odraža tudi v njihovi organizaciji, bi bil – vsaj v primeru Pyšela – v zmoti. Da bo lokalni sokolski klub v kratkem praznoval zavidanja vredno obletnico, se bežni ljubitelj nogometa lahko informira na Facebook strani kluba. Le da objava ni namenjena vabilu na proslavo ali denimo spominom na preteklost, temveč pozivu tistim, ki bi z arhivskimi fotografijami priskočili klubu na pomoč ovekovečiti stoletnico aktivnega nogometa v vasi. Enako objavo je možno zaslediti še na eni izmed oglasnih desk v središču vasi. Da v klubu zeva velika luknja na področju arhivske urejenosti, je več kot očitno. V kratkem se bo pokazalo, če bo odgovornim uspelo luknjo vsaj delno zakrpati.
V Pyšlu lahko opazimo nekaj kažipotov, ki vodijo do nogometnega igrišča.
K pozitivnemu vzdušju in posledično lepšemu praznovanju bi nedvomno pripomogli tudi boljši rezultati moštva. Njihova članska ekipa sicer tvori eno izmed 25-ih moštev, ki nastopajo v najnižji ligi okrožja Třebič. Slednje je eno od štirih od skupno petih okrožij regije Vysočina, ki
ima organizirano desetoligaško tekmovanje. S čimer se omenjena regija uvršča v vrh po številčnosti klubov.
Po zastopanosti klubov desete lige drži primat med regijskimi okrožji ravno Třebič. Že nekaj sezon njihova številčnost zahteva razvrstitev
Pyšelski nogometni hram se nahaja na skrajnem zahodnem robu kraja.
moštev v dve skupini – A in B. Sokol Pyšel v aktualni sezoni nastopa v skupini A, v kateri je še enajst moštev. Jesenski del sezone so končali na zadnjem mestu s šestimi osvojenimi točkami za dve prvenstveni zmagi. Obe so dosegli na domačem terenu proti dvema najbližjim zasledovalcema. Do njiju ju loči ena oz. tri točke. Ob boljšem točkovnem izkupičku v spomladanskem delu ne bi bilo neulovljivo niti osmo mesto, ki jim beži za pet točk. V želji po čim boljšem štartu v spomladanski del sezone, je Pyšel pred nadaljevanjem odigral dve prijateljski srečanji. Obe je odigral na gostovanju in na njih doživel dva poraza.
Za razliko od okoliške infrastrukture stanje igralne površine močno otežuje igro po tleh.
Čeprav so »sokoli« v prvem delu nanizali devet porazov (zaporedni niz porazov je po zadnji jesenski tekmi dosegel številko štiri), pa pogled na razliko v zadetkih ni kdo ve kako pretresljiv. Napram mnogim zadnjeuvrščenim moštvom v desetih ligah širom Češke bi znal celo
Pogled na igrišče s povzdignjenega terena vzdolž severovzhodne strani igrišča delno onemogočata strehi rezervnih klopi.
koga presenetiti. Moštva z dna lestvice nemalokrat prejemajo zadetke kot po tekočem traku. In kar nekaj njih jih je v jesenskem delu pobralo blizu sto žog iz svojih mrež. Če velja Pyšel s 14-imi doseženimi zadetki za najmanj produktivno ekipo, jih 26 prejetih zadetkov uvršča na četrto mesto med klubi v skupini. Močnejša stran moštva je več kot očitno njihova obramba. Posledično je ekipa le redko deležna višjega poraza. Na drugi strani napadalni del predstavlja šibko stran moštva, ki jo gre pripisati predvsem neizkušenosti in tudi pomanjkanju nogometnega znanja.
Osvojitev naslova v 9. ligi v sezoni 2016/17 velja za največji uspeh v zgodovini kluba.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki sokolske dejavnosti v Pyšelu segajo v prvo polovico 20. stoletja. Navkljub omembi bližajoče se stoletnice delovanja kluba, podatka o datumu oz. letnici nastanka kluba ni bilo možno pridobiti. Le upati gre, da trenutno vodstvo kluba stori korak naprej in poskrbi za dostojnejšo podobo kluba. Nenazadnje se Pyšel uvršča med redke klube v najnižjih ligah, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim nogometnim udejstvovanjem. Morda se ob svojem rojstnem dnevu klub dočaka darila v obliki grba. Pyšel namreč ne premore simbola, s katerim se lahko poistoveti velika večina klubov. Ob svojem imenu (zaenkrat) uporablja kar vaški grb.
Edini dostopni podatki o rezultatih oz. uspehih kluba segajo v preteklo desetletje. V sezoni 2012/13 Pyšlu uspe uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Prvo sezono v njej končajo na drugem mestu z zgolj točko zaostanka za prvakom. Uspešno sezono začinijo še z uvrstitvijo v finale pokala okrožja, kjer jim je le za las ušla nova klubska lovorika (1:2). Sredina prejšnjega desetletja zagotovo velja za eno uspešnejših v zgodovini kluba. Kar se kaže tudi po zanimanju za nogomet. Članski uspehi ter številčen igralski kader so v sezoni 2012/13 omogočili formiranje B ekipe. Slednja je v najnižji ligi okrožja nastopala pet sezon in tekmovanje vsakokrat zaključila v spodnji polovici lestvice.
Za največji uspeh v zgodovini kluba so nogometaši sokola poskrbeli v sezoni 2016/17. Po naslovu prvaka se jim je prvič uspelo uvrstiti v elitno ligo okrožja. V njej je Pyšel nastopal dve sezoni. Prvo sezono je v konkurenci 14-
ih klubov končal na osmem mestu. Po izpadu iz osme lige so sledile tri sezone med devetoligaši. Sezono 2021/22 so končali na 12. mestu (v konkurenci 14-ih udeležencev), kar je pomenilo izpada v najnižji ligaški nivo. Četrta zaporedna sezona v deseti ligi je – vsaj do sedaj – za pyšelski sokol rezultatsko najslabša med vsemi.
Navkljub dejstvu, da je v okrožju Třebič redno organizirano tudi pokalno tekmovanje, so se v klubu v zadnjem obdobju zgolj enkrat odločili za sodelovanje v njem. V sezoni 2022/23 so v eni od štirih predtekmovalnih pokalnih skupin izgubili obe srečanji.
Infrastruktura
Nogometni objekt v Pyšelu se nahaja na zahodnem robu vasi. Lokacija je naravnost
Ob eni izmed dolžin igrišča so nameščene klopi.
Ob finančni podpori občine je pred dobrim desetletjem klub dobil sodoben in zavidanja vreden objekt.
idealna, saj navzočnost nogometašev ne moti prebivalce. Prva hiša je namreč od igrišča oddaljena nekaj deset metrov. Do igrišča se je možno pripeljati po dveh stranskih vaških cestah. Tistim, ki so prvič namenjeni na pyšelsko igrišče, jim do nogometnega »hrama« pomaga nekaj kažipotov. Ker je igrišče na malenkost dvignjenem terenu, pogled od njega zajema del vasi. Obrnjeno je v smeri SZ –
JV. Površino za vrati na zahodni strani na »varni oddaljenosti« zapolnjuje vodna površina Zgornjega ribnika (Horní rybník).
Igrišče je dostopno z južne strani, kjer je tudi dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov. Vzdolž celotnega
Rezervni klopi imata celo tlakovano podlago.
južnega dela igrišča so nameščene klopi. Del površine za klopmi je namenjene predvsem najmlajšim. Gre za ograjen prostor z igrali, ki staršem v času tekem omogoča brezskrbno spremljanje dogajanja na zelenici. Celotna nogometna infrastruktura je bila pred dobrim desetletjem deležna temeljite obnove. O čemer obiskovalce obvešča tudi tabla na klubskem objektu. S pomočjo regije je bil glavni investitor obnove kraj Pyšel. Glede na videno sodeč, imajo glavni politiki v vasi posluh za nogomet. Kar se tiče spremljajoče infrastrukture ob igrišču, se le-te zagotovo ne bi sramovali klubi, ki sicer tekmujejo na višjem nivoju. Še posebej pade v oči notranjost obnovljenega in povečanega klubskega objekta. V njem sta dva ločena prostora. V gostinskem delu je točilni pult z nekaj mizami in klopmi. Na polici višje v kotu so ponosno razstavljeni pokali ter pod njo slika moštva iz nepozabne klubske sezone 2016/17.
Posebno omembo si zaslužita tudi garderobi. Ti s svojo prostornostjo in modernostjo omogočata ekipam udobje na zelo visokem nivoju. V seštevku gre za objekt na katerega so lahko nogometaši in ljubitelji nogometa v Pyšelu več kot ponosni.
Glavnim akterjem niso omogočeni dobri pogoji zgolj v garderobi. Veličino celotne infrastrukture lahko občutijo tudi na rezervnih klopeh. Le redko lahko ob desetoligaških igriščih vidimo tako dolgi klopi za rezervne igralce in trenerski štab. Celoten prostor je tlakovan ter pozidan z obeh bočnih strani kakor tudi hrbtno, medtem ko zgornji del vključno s streho nad klopema prekriva pleksi steklo. Lahko bi napisali, da sta obe rezervni klopi del podpornega zidu, ki loči igrišče s približno meter višje ležečim terenom. Z njega je celo boljši pogled na igrišče, kot z nasprotne strani, kjer so na nivoju igralne površine nameščene klopi in od koder gledalci spremljajo prvenstvene dvoboje svojih nogometnih
Redki klubi iz najnižjih lig se lahko pohvalijo s prostornima in modernima garderobama, kakršni sta na voljo igralcem v Pyšlu.
ljubljencev. Edina slabost terena ob severnem delu igrišča sta ravno omenjeni strehi rezervnih klopi, ki zaradi svoje višine prekrivata pogled na del igrišča ob avt črti.
Klubski objekt zapolnjuje tudi lepo urejen gostiski prostor s točilnim pultom.
V precej slabšem stanju od spremljajoče infrastrukture je travnata površina. Čeprav pogled od daleč tega ne razkriva, je igrišče (vsaj v teh dneh) vse prej kot primerno za tehnično bolje podkovana moštva. Igralna površina je sicer v celoti prekrita s travo, a je njena podlaga zelo trda in mestoma neravna, kar onemogoča normalne odboje žoge ter večjo možnost poškodb igralcev. Nedvomno bi tovrstno težavo lahko v klubu rešili z namakalnim sistemom oz. z rednim zalivanjem.
Igralski kader ter vodstvo kluba
Na sicer neaktivni spletni strani je možno prebrati imena oseb zadolženih za določene funkcije v klubu. Žal na mestu samem ni bilo možno preveriti aktualnost navedenih podatkov in potrditi imena predstavnikov v vodstvu kluba.
Podobno velja tudi za igralski kader, ki je pozimi doživel nekaj sprememb. Prvi strelec moštva Pavel Dvořak bo tudi v spomladanskem delu nadaljeval igranje v rumenem dresu. Jeseni mu je uspelo doseči šest zadetkov (od skupno 14-ih!). Kot pomembno okrepitev velja izpostaviti obrambnega igralca Vita Vojtěcha.
Mlajše kategorije
Navkljub trudu odgovornim klubu že nekaj zaporednih sezon ne uspe zvabiti dovolj otrok za prijavo v tekmovanje katere izmed mlajših kategorij. Če so še v prejšnjem desetletju kar nekajkrat v isti sezoni dres Pyšela nosile tudi po tri različne starostne kategorije, je danes slika precej bolj klavrna. Nazadnje so lahko ljubitelji nogometa v Pyšelu spremljali nadobudne nogometaše v sezoni 2021/22. A še takrat je bilo za prijavo ekipe mlajših dečkov potrebno združiti moči z ekipo iz bližnjega kraja Budišov.
Klub je pred dnevi na svoji Facebook strani objavil vabilo za nogometno vadbo otrok starejših od štirih let. Treningi bodo potekali enkrat tedensko. Upati gre na dober odziv, ki bi lahko že v prihodnji sezoni poleg članske vrste poskrbel za prvenstvene tekme tudi katere od mlajših starostnih kategorij.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med iskanjem informacij o klubu svetovni splet ponudi dve klubski strani. Uradna spletna stran je še vedno dostopna, čeprav po ogledu sodeč nikdar ni resnično zaživela. Na njej mdr. lahko najdemo rezultate ter strelce vseh klubskih selekcij med letoma 2009 in 2014. Nazadnje je bil na stran dodan razpored spomladanskega dela pretekle sezone.
Od leta 2013 ima klub tudi svojo Facebook stran. V prvih letih delovanja so bili na njej redno objavljeni razporedi in rezultati tekem tako mladinske in kadetske ekipe kakor tudi članskega moštva. Pogosto so bili dodani tudi prispevki z opisi dogajanja na tekmah, ki so jih občasno popestrile tudi fotografije. Znaten upad vpisov je sledil v letih 2015 in 16. Po izpadu moštva v najnižjo ligo leta 2022 so nogometno vsebino nadomestila v glavnem vabila na prireditve v okviru vaškega sokola.
O prisotnosti nogometa v Pyšlu se je možno prepričati zgolj na eni izmed vaških oglasnih desk, kjer klub v sklopu bližajoče se 100-obletnice delovanja prosi lastnike starejših fotografij k njihovi posoji.
Ljubitelji nogometa bi danes ob obisku Pyšela le stežka prišli do informacije o terminu igranja prvenstvenih tekem lokalnega kluba. Čeravno ne bi v vasi naleteli na katerega od nogometašev ali lokalnih nogometni privržencev. Tako na aktivnem Facebooku kot tudi na oglasnih deskah po vasi bi namreč zaman iskali vabilo na prihajajočo tekmo.
V dobro nogometa in lokalnega kluba gre verjeti, da bo prehod v drugo stoletje delovanja kluba pomenil tudi organizacijski preskok na višji nivo. Zgodovina vsakega nogometnega kluba – ne glede na nivo, kjer se trenutno nahaja – predstavlja enega izmed temeljev njegove prihodnosti. Navkljub zavidanja vredni spremljajoči infrastrukturi, klubu iz Pyšela za pozitivno zunanjo podobo manjka tako informiranje o aktualnem dogajanju v klubu oz. stik s svojimi privrženci (kar dan danes zahvaljujoč številnim spletnim socialnim omrežjem terja minimalno časa) kot tudi ohranjanje odnosa do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino lokalnega kluba.
TJ Sokol Pyšel v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Nogometni klub stoletnikov iz leta v leto povečuje svoje članstvo. Kar bi lahko označili za naravni proces. Kdor bi mislil, da se častitljiva starost klubov odraža tudi v njihovi organizaciji, bi bil – vsaj v primeru Pyšela – v zmoti. Da bo lokalni sokolski klub v kratkem praznoval zavidanja vredno obletnico, se bežni ljubitelj nogometa lahko informira na Facebook strani kluba. Le da objava ni namenjena vabilu na proslavo ali denimo spominom na preteklost, temveč pozivu tistim, ki bi z arhivskimi fotografijami priskočili klubu na pomoč ovekovečiti stoletnico aktivnega nogometa v vasi. Enako objavo je možno zaslediti še na eni izmed oglasnih desk v središču vasi. Da v klubu zeva velika luknja na področju arhivske urejenosti, je več kot očitno. V kratkem se bo pokazalo, če bo odgovornim uspelo luknjo vsaj delno zakrpati.
Pyšelski nogometni hram se nahaja na zahodnem obrobju kraja.
K pozitivnemu vzdušju in posledično lepšemu praznovanju bi nedvomno pripomogli tudi boljši rezultati moštva. Njihova članska ekipa sicer tvori eno izmed 25-ih moštev, ki nastopajo v najnižji ligi okrožja Třebič. Slednje je eno od štirih od skupno petih okrožij regije Vysočina, ki ima organizirano desetoligaško tekmovanje. S čimer se omenjena regija uvršča v vrh po številčnosti klubov.
V Pyšlu lahko opazimo nekaj kažipotov, ki vodijo do nogometnega igrišča.Za razliko od okoliške infrastrukture stanje igralne površine močno otežuje igro po tleh.
Po zastopanosti klubov desete lige drži primat med regijskimi okrožji ravno Třebič. Že nekaj sezon njihova številčnost zahteva razvrstitev moštev v dve skupini – A in B. Sokol Pyšel v aktualni sezoni nastopa v skupini A, v kateri je še enajst moštev. Jesenski del sezone so končali na zadnjem mestu s šestimi osvojenimi točkami za dve prvenstveni zmagi. Obe so dosegli na domačem terenu proti dvema najbližjim zasledovalcema. Do njiju ju loči ena oz. tri točke. Ob boljšem točkovnem izkupičku v spomladanskem delu ne bi bilo neulovljivo niti osmo mesto, ki jim beži za pet točk. V želji po čim boljšem štartu v spomladanski del sezone, je Pyšel pred nadaljevanjem odigral dve prijateljski srečanji. Obe je odigral na gostovanju in na njih doživel dva poraza.
Pogled na igrišče s povzdignjenega terena vzdolž severovzhodne strani igrišča delno onemogočata strehi rezervnih klopi.
Čeprav so »sokoli« v prvem delu nanizali devet porazov (zaporedni niz porazov je po zadnji jesenski tekmi dosegel številko štiri), pa pogled na razliko v zadetkih ni kdo ve kako pretresljiv. Napram mnogim zadnjeuvrščenim moštvom v desetih ligah širom Češke bi znal celo koga presenetiti. Moštva z dna lestvice nemalokrat prejemajo zadetke kot po tekočem traku. In kar nekaj njih jih je v jesenskem delu pobralo blizu sto žog iz svojih mrež. Če velja Pyšel s 14-imi doseženimi zadetki za najmanj produktivno ekipo, jih 26 prejetih zadetkov uvršča na četrto mesto med klubi v skupini. Močnejša stran moštva je več kot očitno njihova obramba. Posledično je ekipa le redko deležna višjega poraza. Na drugi strani napadalni del predstavlja šibko stran moštva, ki jo gre pripisati predvsem neizkušenosti in tudi pomanjkanju nogometnega znanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki sokolske dejavnosti v Pyšelu segajo v prvo polovico 20. stoletja. Navkljub omembi bližajoče se stoletnice delovanja kluba, podatka o datumu oz. letnici nastanka kluba ni bilo možno pridobiti. Le upati gre, da trenutno vodstvo kluba stori korak naprej in poskrbi za dostojnejšo podobo kluba. Nenazadnje se Pyšel uvršča med redke klube v najnižjih ligah, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim nogometnim udejstvovanjem. Morda se ob svojem rojstnem dnevu klub dočaka darila v obliki grba. Pyšel namreč ne premore simbola, s katerim se lahko poistoveti velika večina klubov. Ob svojem imenu (zaenkrat) uporablja kar vaški grb.
Edini dostopni podatki o rezultatih oz. uspehih kluba segajo v preteklo desetletje. V sezoni 2012/13 Pyšlu uspe uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Prvo sezono v njej končajo na drugem mestu z zgolj točko zaostanka za prvakom. Uspešno sezono začinijo še z uvrstitvijo v finale pokala okrožja, kjer jim je le za las ušla nova klubska lovorika (1:2). Sredina prejšnjega desetletja zagotovo velja za eno uspešnejših v zgodovini kluba. Kar se kaže tudi po zanimanju za nogomet. Članski uspehi ter številčen igralski kader so v sezoni 2012/13 omogočili formiranje B ekipe. Slednja je v najnižji ligi okrožja nastopala pet sezon in tekmovanje vsakokrat zaključila v spodnji polovici lestvice.
Osvojitev naslova v 9. ligi v sezoni 2016/17 velja za največji uspeh v zgodovini kluba.
Za največji uspeh v zgodovini kluba so nogometaši sokola poskrbeli v sezoni 2016/17. Po naslovu prvaka se jim je prvič uspelo uvrstiti v elitno ligo okrožja. V njej je Pyšel nastopal dve sezoni. Prvo sezono je v konkurenci 14-ih klubov končal na osmem mestu. Po izpadu iz osme lige so sledile tri sezone med devetoligaši. Sezono 2021/22 so končali na 12. mestu (v konkurenci 14-ih udeležencev), kar je pomenilo izpada v najnižji ligaški nivo. Četrta zaporedna sezona v deseti ligi je – vsaj do sedaj – za pyšelski sokol rezultatsko najslabša med vsemi.
Navkljub dejstvu, da je v okrožju Třebič redno organizirano tudi pokalno tekmovanje, so se v klubu v zadnjem obdobju zgolj enkrat odločili za sodelovanje v njem. V sezoni 2022/23 so v eni od štirih predtekmovalnih pokalnih skupin izgubili obe srečanji.
Ob eni izmed dolžin igrišča so nameščene klopi.Rezervni klopi imata celo tlakovano podlago.
Infrastruktura
Nogometni objekt v Pyšelu se nahaja na zahodnem robu vasi. Lokacija je naravnos tidealna, saj navzočnost nogometašev ne moti prebivalce. Prva hiša je namreč od igrišča oddaljena nekaj deset metrov. Do igrišča se je možno pripeljati po dveh stranskih vaških cestah. Tistim, ki so prvič namenjeni na pyšelsko igrišče, jim do nogometnega »hrama« pomaga nekaj kažipotov. Ker je igrišče na malenkost dvignjenem terenu, pogled od njega zajema del vasi. Obrnjeno je v smeri SZ –JV. Površino za vrati na zahodni strani na »varni oddaljenosti« zapolnjuje vodna površina Zgornjega ribnika (Horní rybník).
Ob finančni podpori občine je pred dobrim desetletjem klub dobil sodoben in zavidanja vreden objekt.
Igrišče je dostopno z južne strani, kjer je tudi dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov. Vzdolž celotnega južnega dela igrišča so nameščene klopi. Del površine za klopmi je namenjene predvsem najmlajšim. Gre za ograjen prostor z igrali, ki staršem v času tekem omogoča brezskrbno spremljanje dogajanja na zelenici. Celotna nogometna infrastruktura je bila pred dobrim desetletjem deležna temeljite obnove. O čemer obiskovalce obvešča tudi tabla na klubskem objektu. S pomočjo regije je bil glavni investitor obnove kraj Pyšel. Glede na videno sodeč, imajo glavni politiki v vasi posluh za nogomet. Kar se tiče spremljajoče infrastrukture ob igrišču, se le-te zagotovo ne bi sramovali klubi, ki sicer tekmujejo na višjem nivoju. Še posebej pade v oči notranjost obnovljenega in povečanega klubskega objekta. V njem sta dva ločena prostora. V gostinskem delu je točilni pult z nekaj mizami in klopmi. Na polici višje v kotu so ponosno razstavljeni pokali ter pod njo slika moštva iz nepozabne klubske sezone 2016/17.
Redki klubi iz najnižjih lig se lahko pohvalijo s prostornima in modernima garderobama, kakršni sta na voljo igralcem v Pyšlu.
Posebno omembo si zaslužita tudi garderobi. Ti s svojo prostornostjo in modernostjo omogočata ekipam udobje na zelo visokem nivoju. V seštevku gre za objekt na katerega so lahko nogometaši in ljubitelji nogometa v Pyšelu več kot ponosni.
Glavnim akterjem niso omogočeni dobri pogoji zgolj v garderobi. Veličino celotne infrastrukture lahko občutijo tudi na rezervnih klopeh. Le redko lahko ob desetoligaških igriščih vidimo tako dolgi klopi za rezervne igralce in trenerski štab. Celoten prostor je tlakovan ter pozidan z obeh bočnih strani kakor tudi hrbtno, medtem ko zgornji del vključno s streho nad klopema prekriva pleksi steklo. Lahko bi napisali, da sta obe rezervni klopi del podpornega zidu, ki loči igrišče s približno meter višje ležečim terenom. Z njega je celo boljši pogled na igrišče, kot z nasprotne strani, kjer so na nivoju igralne površine nameščene klopi in od koder gledalci spremljajo prvenstvene dvoboje svojih nogometnih ljubljencev. Edina slabost terena ob severnem delu igrišča sta ravno omenjeni strehi rezervnih klopi, ki zaradi svoje višine prekrivata pogled na del igrišča ob avt črti.
Klubski objekt zapolnjuje tudi lepo urejen gostiski prostor s točilnim pultom.
V precej slabšem stanju od spremljajoče infrastrukture je travnata površina. Čeprav pogled od daleč tega ne razkriva, je igrišče (vsaj v teh dneh) vse prej kot primerno za tehnično bolje podkovana moštva. Igralna površina je sicer v celoti prekrita s travo, a je njena podlaga zelo trda in mestoma neravna, kar onemogoča normalne odboje žoge ter večjo možnost poškodb igralcev. Nedvomno bi tovrstno težavo lahko v klubu rešili z namakalnim sistemom oz. z rednim zalivanjem.
Igralski kader ter vodstvo kluba
Na sicer neaktivni spletni strani je možno prebrati imena oseb zadolženih za določene funkcije v klubu. Žal na mestu samem ni bilo možno preveriti aktualnost navedenih podatkov in potrditi imena predstavnikov v vodstvu kluba.
Podobno velja tudi za igralski kader, ki je pozimi doživel nekaj sprememb. Prvi strelec moštva Pavel Dvořak bo tudi v spomladanskem delu nadaljeval igranje v rumenem dresu. Jeseni mu je uspelo doseči šest zadetkov (od skupno 14-ih!). Kot pomembno okrepitev velja izpostaviti obrambnega igralca Vita Vojtěcha.
Mlajše kategorije
Navkljub trudu odgovornim klubu že nekaj zaporednih sezon ne uspe zvabiti dovolj otrok za prijavo v tekmovanje katere izmed mlajših kategorij. Če so še v prejšnjem desetletju kar nekajkrat v isti sezoni dres Pyšela nosile tudi po tri različne starostne kategorije, je danes slika precej bolj klavrna. Nazadnje so lahko ljubitelji nogometa v Pyšelu spremljali nadobudne nogometaše v sezoni 2021/22. A še takrat je bilo za prijavo ekipe mlajših dečkov potrebno združiti moči z ekipo iz bližnjega kraja Budišov.
Klub je pred dnevi na svoji Facebook strani objavil vabilo za nogometno vadbo otrok starejših od štirih let. Treningi bodo potekali enkrat tedensko. Upati gre na dober odziv, ki bi lahko že v prihodnji sezoni poleg članske vrste poskrbel za prvenstvene tekme tudi katere od mlajših starostnih kategorij.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med iskanjem informacij o klubu svetovni splet ponudi dve klubski strani. Uradna spletna stran je še vedno dostopna, čeprav po ogledu sodeč nikdar ni resnično zaživela. Na njej mdr. lahko najdemo rezultate ter strelce vseh klubskih selekcij med letoma 2009 in 2014. Nazadnje je bil na stran dodan razpored spomladanskega dela pretekle sezone.
Od leta 2013 ima klub tudi svojo Facebook stran. V prvih letih delovanja so bili na njej redno objavljeni razporedi in rezultati tekem tako mladinske in kadetske ekipe kakor tudi članskega moštva. Pogosto so bili dodani tudi prispevki z opisi dogajanja na tekmah, ki so jih občasno popestrile tudi fotografije. Znaten upad vpisov je sledil v letih 2015 in 16. Po izpadu moštva v najnižjo ligo leta 2022 so nogometno vsebino nadomestila v glavnem vabila na prireditve v okviru vaškega sokola.
O prisotnosti nogometa v Pyšlu se je možno prepričati zgolj na eni izmed vaških oglasnih desk, kjer klub v sklopu bližajoče se 100-obletnice delovanja prosi lastnike starejših fotografij k njihovi posoji.
Ljubitelji nogometa bi danes ob obisku Pyšela le stežka prišli do informacije o terminu igranja prvenstvenih tekem lokalnega kluba. Čeravno ne bi v vasi naleteli na katerega od nogometašev ali lokalnih nogometni privržencev. Tako na aktivnem Facebooku kot tudi na oglasnih deskah po vasi bi namreč zaman iskali vabilo na prihajajočo tekmo.
V dobro nogometa in lokalnega kluba gre verjeti, da bo prehod v drugo stoletje delovanja kluba pomenil tudi organizacijski preskok na višji nivo. Zgodovina vsakega nogometnega kluba – ne glede na nivo, kjer se trenutno nahaja – predstavlja enega izmed temeljev njegove prihodnosti. Navkljub zavidanja vredni spremljajoči infrastrukturi, klubu iz Pyšela za pozitivno zunanjo podobo manjka tako informiranje o aktualnem dogajanju v klubu oz. stik s svojimi privrženci (kar dan danes zahvaljujoč številnim spletnim socialnim omrežjem terja minimalno časa) kot tudi ohranjanje odnosa do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino lokalnega kluba.
TJ Sokol Pyšel v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Po tem, ko so spomladanski del prvenstva v najnižjih ligah kot prvi pred tednom dni pričeli v nekaterih okrožjih Osrednječeške regije, so se jim zadnji marčevski konec tedna pridružila še mnoga okrožja širom Češke. Med njimi tudi Znojmo v Južnomoravski regiji, kjer je v skupini A zadnjeuvrščena ekipa Vranova nad Dyji v močno spremenjeni zasedbi napram jesenskemu delu na svojem terenu pričakala B ekipo iz dobrih 20 km oddaljenega kraja Bližkovice.
Pogled na lestvico je goste postavljal v jasno vlogo favorita. Čemur je pritrjevala tudi njihova domača zmaga (3:0) na medsebojni tekmi v jesenskem delu prvenstva. A ker je šlo za enega nižjih porazov ekipe Vranova v tekoči sezoni, je med
Podobno kot pri nas, je zima s svojim repom pošteno zamahala tudi na Češkem. Mrzel severni veter, ki je dan pred tekmo bril nad južnim delom Morave, se je v soboto polegel. Kljub temu se je Vranov v sobotno jutro prebudil z rahlim sneženjem, ki je ob koncu dopoldneva ponehalo. Temperatura se niti v drugi polovici dneva ni kaj prida dvignila in tako so nogometaše v uvodni tekmi nadaljevanje prvenstva pričakale vse prej kot spomladanske razmere.
Domači predsednik Vilem Kratochvil je čas pred tekmo izkoristil tudi za zapis imen vseh igralcev.Ogrevanje pred tekmo je med igralci Vranova potekalo v sproščenem vzdušju.
bolj optimističnimi privrženci domačih vseeno tlelo upanje po izboljšanju dokaj klavrne točkovne bere. Ob najbolj idealnem scenariju in tremi vpisanimi točkami bi Vranovčani lahko celo prehiteli najbližjega zasledovalca…
Pred pričetkom srečanja je nekaj napotkov svojim varovanem namenil izkušeni trener Luboš Dubec (na sliki s torbo v roki).
Mnogo bolj, kot pogled na lestvico, je tako predsednika kluba Vilema Kratochvila kot trenerja moštva Luboša Dubeca pred tekmo zanimalo, kako se bo na terenu
odrezala konkretno prenovljena zasedba. Ravno prvi od omenjene dvojice je s svojim prihodom uro pred pričetkom tekme odprl sobotno nogometno dogajanje v mestecu ob reki Dyji. Kratochvil je čas pred tekmo mdr. izkoristil tudi za zapis imen vseh igralcev na tablo obešeno v domači garderobi. Nemara tudi kot pomoč pri vseh formalnostih vezanih
Uvodni pozdrav obeh ekip.
na prihode novih igralcev. Ravno zimsko dogajanje s številnimi odhodi in prihodi igralcev je poskrbelo, da je v dresu Vranova uvodno spomladansko tekmo nastopila točno polovica novih igralcev (na tekmo jih je namreč prispelo 12).
Prvi polčas
Uvod v tekmo je razodel nemara vse nogometne zakonitosti o pomembnosti uigranosti ekipe. Tudi na tekmah najvišje rangiranih ekip proti nižjeligašem se le redko dogaja, kar so bili sicer redki ljubitelji nogometa deležni na sobotni tekmi v Vranovu. Tekla je tretja minuta, ko si je domača obramba privoščila prvo od mnogih napak in s slabo reakcijo ter neodločnostjo omogočila gostujočemu napadalcu, da je sam stekel proti domačemu vratarju Tadeašu Müllerju, ki je izven vratarjevega, a znotraj kazenskega prostora zrušil nasprotnega igralca. Sodniku Miroslavu Fousku ni preostalo drugega, kot pokazati na belo točko. Čeprav so gostje zahtevali tudi rdeči karton za domačega čuvaja mreže, je slednji za prekršek (pravilno) prejel rumeni karton. Gostje so strel z najstrožje kazni realizirali.
Prvi strel domačih v uvodu srečanja ni resno ogrozil gostujočih vrat.
Že v tretji minuti je po prekršku vratarja Tadeaša Müllerja sodnik Miroslav Fousek pokazal na najstrožjo kazen.
Domači vratar je bil ob strelu z enajstih metrov nemočen.
Zgolj minuto kasneje so gostje izvedli hitro akcijo ob kateri je znova naivno in prelahko izpadla domača obrambna linija. Gostujoči napadalec je svoj solo prodor zaključil z drugim zadetkom. Komaj se je na semaforju pokazala peta minuta, že je bilo na njem potrebno korigirati tudi rezultat. Še enkrat več se je obramba pokazala za prepočasno. Tokrat gostujočemu napadu na levi strani obrambe ni mogel parirati Josef Dohnal in gostje so še enkrat več z bližine matirali nemočnega Müllerja.
Komaj 12 minut srečanja je minilo, ko so igralci Vranova že četrtič pobrali žogo iz svoje mreže.
V razponu zgolj dveh minut so gostje kar trikrat uspeli žogo spraviti v domačo mrežo. Svoje prve tri priložnosti so tako uspeli realizirati in praktično odločili tekmo še preden so se sploh pošteno preznojili. Kljub temu so gostje nadaljevali svojo napadalno igro. V osmi minuti so iz avta poslali visoko žogo v domači kazenski prostor, kjer so akcijo zaključili s strelom z glavo, po katerem je žoga zletela mimo leve domače vratnice.
Nezanesljiva in počasna domača obramba je le stežka parirala gostujočim napadalcem.
Svojo naslednjo priložnosti, ki jim jo je znova ponudila neodločna domača obramba, so gostje kronali še s četrtim zadetkom. Po izvedbi gol avta je žoga poletela na domačo polovico. Gostujoči napadalec je preigral nezanesljivo domačo defenzivo ter svojo akcijo zaključil s strelom po tleh s približno 15-ih metrov. Če pri prvih treh gostujočih zadetkih domačega vratarja Müllerja ne gre kriviti, je tokrat tudi on s slabim posredovanjem pripomogel k še višjemu zaostanku.
Robustni gostujoči napadalec je povzročal sive lase obema branilcema Vranova – Adamu Benešu ter levo ob njem Josefu Dohnalu.
Za zanimivo situacijo je poskrbela 14. minuta, ko je gostujoči napadalec pobegnil Adamu Benešu. Po padcu v domačem kazenskem prostoru je sodnik sprva zapiskal prekršek po katerem bi sledil nov kazenski strel. A je po odločnem priznanju gostujočega napadalca svojo odločitev spremenil, igralec pa si je za svojo pošteno potezo prislužil aplavz igralcev obeh moštev.
Minuto kasneje so se gostje lahko veselili novega zadetka. Tokrat so akcijo izpeljali po desni strani domače obrambe od koder je sledila diagonalna podaja na nasprotno stran, kjer je osamljeni nasprotni igralec žogo med nogama
Med vidnejšimi igralci Vranova je bil na sredini igrišča s številko 7 Lukaš Balaž.
nemočnega Müllerja še petič spravil v domačo mrežo. Rezultat 0:5 po vsega četrt ure igre je nakazoval na debakel Vranova. Še posebej, ker angažiranost nasprotnika ni kazala znakov upadanja.
V 19. minuti je sledil nov nevaren strel gostov z roba kazenskega prostora, po katerem se je izkazal domači vratar in žogo odbil v kot. Tri minute kasneje so gostje izvedli še eno nevarno akcijo po kateri je domača obramba njihov prvi poskus strela v svojem kazenskem prostoru blokirala, po drugem poskusu pa je žoga zletela mimo domače konstrukcije vrat.
V 25. minuti se je po nevarnem gostujočem strelu z obrambo izkazal Müller.
Dve minuti po zatem so gostje izvedli akcijo po desni strani domače obrambe. Po podaji po tleh v domači kazenski prostor je precej nespretno reagiral Müller, njegovo napako pa je še pravočasno popravil branilec Lubomir Jelinek, ki je žogo izbil približno meter pred golovo črto. V 30. minuti se je obrambna vrsta Vranova osredotočila na nasprotnega
Ekipa Vranova v polju ni delovala tako slabo, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Med vidnejšimi v rumenem dresu je bil predvsem Lukaš Balaž, ki je na sredini igrišča poskušal organizirati napadalne akcije. A so se vsi njihovi poskusi končali klavrno, povečini brez zaključkov ali nevarnosti za gostujoča vrata. Prvo pravo priložnost si je Vranov priigral v 24. minuti, ko bi z nekaj sreče lahko dosegel tudi zadetek. Diego Ondrak je lepo izkoristil prazen prostor ter s sredine igrišča prodrl na 20 metrov od gostujočih vrat. Svojo solo akcijo je zaključil z močnim strelom, njegovo veselje pa je preprečila prečka.
David Hrabec je takole poskušal z napadalno akcijo po levi strani.
Domača klop je nemočno spremljala dogajanje na igrišču. Poteza Hrabca na sliki pove vse o nemoči igralcev Vranova.
napadalca, ki se je na sredini igrišča znašel v pasivnem položaju kar je s prodorom po levi strani obrambe izkoristil njegov soigralec. Prosto pot proti domačim vratom je zaključil z uspešnim strelom. Gostje se več kot očitno niso zadovoljili niti s pol ducata zadetkov v domači mreži. Le dve minuti so potrebovali za ponovno povišanje prednosti. Še enkrat več je kapitulirala desna stran domače obrambe, kar je s pridom izkoristil gostujoči napadalec in s strelom z bližine po tleh pospravil žogo v daljši vratarjev kot.
Adam Beneš (#8) je v 30. minuti še enkrat s pogledom pospremil pot žoge v domačo mrežo za takrat že šesti gostujoči zadetek.
Čeprav so bili gostje za vsaj dva razreda boljši, je bila igra v drugi polovici prvega polčasa vsaj na trenutke bolj izenačena. Med vidnejšimi igralci v domači vrsti je bil Marek Bihary, nad katerim je bil v 33. minuti storjen prekršek. Isti igralec se je odločil izvesti prosti strel s 23-ih metrov, delno z desne strani. Po natančnem in močnem strelu je žogi pot v gostujočo mrežo še drugič preprečila prečka.
Tri minute zatem so domači izvedli daljšo napadalno akcijo, ki jo je z nevarnim strelom zaključil Dohnal. Gostujoči vratar je žogo odbil, sledil je ponovni poskus strela, a že skoraj z
mrtvega kota, po katerem žoga ni resno ogrozila nasprotnih vrat. Za veselje in lepšo popotnico v domačem taboru je naposled poskrbela 38. minuta. Po slabo izvedenem gol avtu je žogo slabih 30 metrov od gostujočih vrat prestregel pozorni Marek Fafilek. Izkoristil je prostor pred seboj ter po nekaj korakih proti nasprotnim vratom močno ustrelil. Na veselje domačih privržencev in soigralcev je žoga končala v levem zgornjem kotu gostujočih vrat.
Marek Bihavy je v 34. minuti zadel okvir gostujočih vrat.
Za nekaj veselja v domači vrsti je z zadetkom poskrbel najmlajši igralec Vranova, 17-letni Marek Fafilek.
Po Dohnalovem (#6) strelu je gostujoči vratar žogo izboksal.
Po prekršku v 41. minuti v korist domačih, je prosti strel z leve strani izvedel Balaž. Njegov predložek v gostujoči kazenski prostor je na drugi vratnici našel Josefa Soducha, ki je z glavo meril v gostujočega vratarja. V naslednji minuti je sledil hiter gostujoči protinapad po levi strani obrambe Vranova, ko se je z odlično reakcijo izkazal Müller, ki je p strelu z bližine preprečil nov zadetek. V 43. minuti je sledil še poskus Bořislava Rolnika s strani, a gostujoča enica z njim ni imela težav.
Po zadnjem sodniškem žvižgu v prvem polčasu je verjetno tudi nizka temperatura botrovala k odhodu obeh ekip v svoji garderobi. Če so domači ljubitelji lahko zgolj obupovali nad potezami svojih ljubljencev, je peščica gostujočih privržencev lahko mirno spremljala potek srečanja ter uživala v kanonadi zadetkov. Tekmo je iznad roba igrišča na mini tribuni, »terasi« ter klopeh pod njo spremljalo 25 gledalcev. V času tekme jim je bila v lepo urejenem gostinskem delu objekta ponujena pijača ter nekaj malega prigrizkov. Nizka temperatura je botrovala, da je vodja za točilnim pultom prodal nekaj skodelic čaja več, kot običajno. Vseeno zeliščni napitek ni zmogel v prodaji konkurirati hmeljevemu napitku.
Igralci Vranova so bili po koncu prvega polčasa vidno razočarani.Peščica premraženih gledalcev je srečanje spremljala iznad roba igrišča.Utrinek iz gostinskega dela objekta, kjer je bilo nogometnim navdušencem na voljo nekaj vrst pijače.
Kar nekaj minut je minilo, ko so igralci obeh moštev družno po »balkonu« klubskega objekta prikorakali na igrišče preden se jim je pridružil glavni arbiter, ki je začetek drugega polčasa oznanil s petminutno zamudo.
Drugi polčas
Začetne minute nadaljevanja srečanja so minile v izenačeni igri. Vse do 51. minute, ko so na sceno znova stopili gostje. Njihov strel s 13-ih metrov je sprva končal v vratnici. Žoga se je odbila na drugo stran, kjer jo je osamljeni gostujoči napadalec poslal v nebranjeni del domačih vrat. Že v naslednji igralni minuti so gostje ponovili eno izmed številnih akcij iz prvega polčasa. Veliko zaslug za še deveti zadetek v domači mreži je znova prispevala nebogljena obramba, ki ji je brez večjih težav ušel gostujoči napadalec. Slednjemu iz oči v oči ni bilo težko še devetič matirati nemočnega Müllerja.
Igralci obeh moštev so se pred pšričetkom drugega polčasa istočasno napotili iz garderob na igrišče.
V 57. minuti so gostje storili prekršek nad tudi v drugem polčasu aktivnim Biharyjem. Žogo si je na 24-ih metrih od vrat namestil Dohnal. Njegov močan strel je še enkrat več zatresel prečko gostujočih vrat. Minuto kasneje je po domnevnem prekršku na levem robu gostujočega kazenskega prostora sodnik Fousek zapiskal v svojo piščalko. Gostje so sicer zahtevali prekršek izven 16-metrskega prostora, a se zavoljo visokega vodstva nad odločitvijo vendarle niso pretirano pritoževali. Žogo si je na belo točko namestil Bihary, ki je svojo dobro predstavo kronal z zanesljivim zadetkom.
Drugi polčas je ponudil nekaj trdih duelov (a brez nešportnih vložkov). Po enem izmed duelov z nasprotnim igralcem se je na tleh zašel Bihary.
V 59. minuti se je izkazal domači vratar, ki je ubranil močan strel po tleh z 12-ih metrov. V naslednji akciji so gostje še desetič spravili žogo v domačo mrežo. Šlo je za še eno od na las podobnih predhodnih akcij, po kateri se je gostujoči napadalec izkazal za odločnejšega in hitrejšega od domačih branilcev ter svoj pobeg naposled zaključil z natančnim strelom po tleh.
Gostje so ponovno zgrozili v 65. minuti, ko je po nevarnem predložku s strani gostujoči napadalec bil le za las prekratek na oddaljenejši vratnici. V naslednji akciji je sledil še en neuspešen gostujoči poskus, ko je strel z bližine končal mimo oddaljenejše vratnice. Tri minute zatem je sledil nov pobeg po levi strani domače obrambe. Še pred zaključkom akcije je z grobim prekrškom od zadaj zasilno zavoro potegnil Dohnal. Za svojo potezo si je prislužil rumeni karton, gostom pa ponudil priložnost, da z najstrožje kazni svojo
prednost še povišajo. Kar so tudi storili.
Poše enem gostujočem pobegu je v 69. minuti zasilno zavoro potegnil Dohnal ter si prislužil rumeni karton. Gostje so darilo (najstrožjo kazen) izkoristili za svoj enajsti zadetek.
Mlajši del domače(ofenzivne) zasedbe je sicer večkrat poskušal izvajati pritisk na zadnjo gostujočo obrambno linijo. Kar izkušene in rutinirane goste ni zmedlo. Precej bolj je bodla v oči razlika med domačo defenzivo ter gostujočo ofenzivo. Obramba Vranova je namreč delovala (pre)počasno za nasprotne napadalce ter prešibko za igro v duelih. Ko k temu dodamo še neodločnost ter (pre)številne napake, ne more slediti drugega, kot visok poraz.
Na polovici drugega polčasa je tudi gostujoča vnema upadla. Posledično so gledalci do konca spremljali bolj izenačeno srečanje. V 78. minuti se je Vranovu ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata. Visoka
žoga s sredine igrišča je končala pri osamljenemu Rolniku. Ta je žogo z glavo odbil preko gostujočega vratarja, ki je stekel iz svojih vrat na rob kazenskega prostora. Namesto, da bi domači napadalec stekel proti žogi ter jo potisnil v prazno mrežo, je reagiral prepozno in omogočil gostujočim branilcem, da so razčistili nevarno situacijo.
Kratochvil (ki je opravljal naloge pomožnega sodnika) je vse prej kot z navdušenjem spremljal dogajanje na zelenici.
Vratar Müller sobotne tekme zagotovo ne bo ohranil v lepem spominu.
Za piko na i gostujoči simultanki je poskrbela 83. minuta. Po izvedbi gol avta se je na domači polovici do žoge dokopal nasprotni napadalec, ki je še enkrat več ob neodločni domači obrambi stekel sam proti domačim vratom ter s strelom po tleh poskrbel za končni rezultat 2:12. Gostje bi lahko svojo prednost še povišali v 86. minuti, ko so po izvedenem avtu domači odbili žogo izpred svojih vrat. Ta je prišla do izvajalca, ki je s 13-ih metrov močno udaril, a meril mimo leve vratnice domačih vrat.
Bolj kot poraz in ducat zadetkov v mreži Vranova boli njihova nemoč v obrambi. Resda bi z nekaj
Igralci Vranova so doživeli svoj drugi najvišji poraz v tekoči sezoni. Po ducatu prejetih zadetkov jih čaka obilo dela za dvig forme in predvsem odpravo napak v obrambi.
sreče (tri prečke) lahko svoj poraz omilili, a v seštevku niti kak zadetek več v gostujoči mreži ne bi odpravil glavne težave. Dejstvo, da je ekipa v zimskem premoru doživela »remont«, dopušča možnost napredka. Predvsem z uigranostjo. Kar se v tem trenutku zdi precej oddaljen cilj, do katerega bo potrebno preliti precej znoja v obliki treningov. V kolikor bosta tudi pri igralcih prisotni volja in želja ter jih visoki porazi ne bodo
spravili s tira, ima ekipa vsekakor možnost napredka. Še posebej, ker igralci na igrišču kažejo tudi željo po napadalni igri. Vendarle pa mora biti glavni cilj ekipe v tem trenutku dvigniti obrambo na višji nivo. Če jim to uspe, ne gre dvomiti, da bi se v prihodnosti znal Vranov odlepiti z dna lestvice in uspešneje parirati tudi najboljšim ekipam v skupini.
Podobno kot pri nas, je zima s svojim repom pošteno zamahala tudi na Češkem. Mrzel severni veter, ki je dan pred tekmo bril nad južnim delom Morave, se je v soboto polegel. Kljub temu se je Vranov v sobotno jutro prebudil z rahlim sneženjem, ki je ob koncu dopoldneva ponehalo. Temperatura se niti v drugi polovici dneva ni kaj prida dvignila in tako so nogometaše v uvodni tekmi nadaljevanje prvenstva pričakale vse prej kot spomladanske razmere.
Domoači predsednik Vilem Kratochvil je čas pred tekmo izkoristil tudi za zapis imen vseh igralcev.Ogrevanje pred tekmo je med igralci Vranova potekalo v sproščenem vzdušju.
Pogled na lestvico je goste postavljal v jasno vlogo favorita. Čemur je pritrjevala tudi njihova domača zmaga (3:0) na medsebojni tekmi v jesenskem delu prvenstva. A ker je šlo za enega nižjih porazov ekipe Vranova v tekoči sezoni, je med bolj optimističnimi privrženci domačih vseeno tlelo upanje po izboljšanju dokaj klavrne točkovne bere. Ob najbolj idealnem scenariju in tremi vpisanimi točkami bi Vranovčani lahko celo prehiteli najbližjega zasledovalca…
Pred pričetkom srečanja je nekaj napotkov svojim varovanem namenil izkušeni trener Luboš Dubec (na sliki s torbo v roki).
Mnogo bolj, kot pogled na lestvico, je tako predsednika kluba Vilema Kratochvila kot trenerja moštva Luboša Dubeca pred tekmo zanimalo, kako se bo na terenu odrezala konkretno prenovljena zasedba. Ravno prvi od omenjene dvojice je s svojim prihodom uro pred pričetkom tekme odprl sobotno nogometno dogajanje v mestecu ob reki Dyji. Kratochvil je čas pred tekmo mdr. izkoristil tudi za zapis imen vseh igralcev na tablo obešeno v domači garderobi. Nemara tudi kot pomoč pri vseh formalnostih vezanih na prihode novih igralcev. Ravno zimsko dogajanje s številnimi odhodi in prihodi igralcev je poskrbelo, da je v dresu Vranova uvodno spomladansko tekmo nastopila točno polovica novih igralcev (na tekmo jih je namreč prispelo 12).
Uvodni pozdrav obeh ekip.
Prvi polčas
Uvod v tekmo je razodel nemara vse nogometne zakonitosti o pomembnosti uigranosti ekipe. Tudi na tekmah najvišje rangiranih ekip proti nižjeligašem se le redko dogaja, kar so bili sicer redki ljubitelji nogometa deležni na sobotni tekmi v Vranovu. Tekla je tretja minuta, ko si je domača obramba privoščila prvo od mnogih napak in s slabo reakcijo ter neodločnostjo omogočila gostujočemu napadalcu, da je sam stekel proti domačemu vratarju Tadeašu Müllerju, ki je izven vratarjevega, a znotraj kazenskega prostora zrušil nasprotnega igralca. Sodniku Miroslavu Fousku ni preostalo drugega, kot pokazati na belo točko. Čeprav so gostje zahtevali tudi rdeči karton za domačega čuvaja mreže, je slednji za prekršek (pravilno) prejel rumeni karton. Gostje so strel z najstrožje kazni realizirali.
Prvi strel domačih v uvodu srečanja ni resno ogrozil gostujočih vrat.Že v tretji minuti je po prekršku vratarja Tadeaša Müllerja sodnik Miroslav Fousek pokazal na najstrožjo kazen.
Domači vratar je bil ob strelu z enajstih metrov nemočen.
Zgolj minuto kasneje so gostje izvedli hitro akcijo ob kateri je znova naivno in prelahko izpadla domača obrambna linija. Gostujoči napadalec je svoj solo prodor zaključil z drugim zadetkom. Komaj se je na semaforju pokazala peta minuta, že je bilo na njem potrebno korigirati tudi rezultat. Še enkrat več se je obramba pokazala za prepočasno. Tokrat gostujočemu napadu na levi strani obrambe ni mogel parirati Josef Dohnal in gostje so še enkrat več z bližine matirali nemočnega Müllerja.
V razponu zgolj dveh minut so gostje kar trikrat uspeli žogo spraviti v domačo mrežo. Svoje prve tri priložnosti so tako uspeli realizirati in praktično odločili tekmo še preden so se sploh pošteno preznojili. Kljub temu so gostje nadaljevali svojo napadalno igro. V osmi minuti so iz avta poslali visoko žogo v domači kazenski prostor, kjer so akcijo zaključili s strelom z glavo, po katerem je žoga zletela mimo leve domače vratnice.
Komaj 12 minut srečanja je minilo, ko so igralci Vranova že četrtič pobrali žogo iz svoje mreže.Nezanesljiva in počasna domača obramba je le stežka parirala gostujočim napadalcem.
Svojo naslednjo priložnosti, ki jim jo je znova ponudila neodločna domača obramba, so gostje kronali še s četrtim zadetkom. Po izvedbi gol avta je žoga poletela na domačo polovico. Gostujoči napadalec je preigral nezanesljivo domačo defenzivo ter svojo akcijo zaključil s strelom po tleh s približno 15-ih metrov. Če pri prvih treh gostujočih zadetkih domačega vratarja Müllerja ne gre kriviti, je tokrat tudi on s slabim posredovanjem pripomogel k še višjemu zaostanku.
Robustni gostujoči napadalec je povzročal sive lase obema branilcema Vranova – Adamu Benešu ter levo ob njem Josefu Dohnalu.Med vidnejšimi igralci Vranova je bil na sredini igrišča s številko 7 Lukaš Balaž.
Za zanimivo situacijo je poskrbela 14. minuta, ko je gostujoči napadalec pobegnil Adamu Benešu. Po padcu v domačem kazenskem prostoru je sodnik sprva zapiskal prekršek po katerem bi sledil nov kazenski strel. A je po odločnem priznanju gostujočega napadalca svojo odločitev spremenil, igralec pa si je za svojo pošteno potezo prislužil aplavz igralcev obeh moštev.
Minuto kasneje so se gostje lahko veselili novega zadetka. Tokrat so akcijo izpeljali po desni strani domače obrambe od koder je sledila diagonalna podaja na nasprotno stran, kjer je osamljeni nasprotni igralec žogo med nogama nemočnega Müllerja še petič spravil v domačo mrežo. Rezultat 0:5 po vsega četrt ure igre je nakazoval na debakel Vranova. Še posebej, ker angažiranost nasprotnika ni kazala znakov upadanja.
V 19. minuti je sledil nov nevaren strel gostov z roba kazenskega prostora, po katerem se je izkazal domači vratar in žogo odbil v kot. Tri minute kasneje so gostje izvedli še eno nevarno akcijo po kateri je domača obramba njihov prvi poskus strela v svojem kazenskem prostoru blokirala, po drugem poskusu pa je žoga zletela mimo domače konstrukcije vrat.
V 25. minuti se je po nevarnem gostujočem strelu z obrambo izkazal Müller.
Ekipa Vranova v polju ni delovala tako slabo, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Med vidnejšimi v rumenem dresu je bil predvsem Lukaš Balaž, ki je na sredini igrišča poskušal organizirati napadalne akcije. A so se vsi njihovi poskusi končali klavrno, povečini brez zaključkov ali nevarnosti za gostujoča vrata. Prvo pravo priložnost si je Vranov priigral v 24. minuti, ko bi z nekaj sreče lahko dosegel tudi zadetek. Diego Ondrak je lepo izkoristil prazen prostor ter s sredine igrišča prodrl na 20 metrov od gostujočih vrat. Svojo solo akcijo je zaključil z močnim strelom, njegovo veselje pa je preprečila prečka.
Domača klop je nemočno spremljala dogajanje na igrišču. Poteza Hrabca na sliki pove vse o nemoči igralcev Vranova.
Dve minuti po zatem so gostje izvedli akcijo po desni strani domače obrambe. Po podaji po tleh v domači kazenski prostor je precej nespretno reagiral Müller, njegovo napako pa je še pravočasno popravil branilec Lubomir Jelinek, ki je žogo izbil približno meter pred golovo črto. V 30. minuti se je obrambna vrsta Vranova osredotočila na nasprotnega napadalca, ki se je na sredini igrišča znašel v pasivnem položaju kar je s prodorom po levi strani obrambe izkoristil njegov soigralec. Prosto pot proti domačim vratom je zaključil z uspešnim strelom. Gostje se več kot očitno niso zadovoljili niti s pol ducata zadetkov v domači mreži. Le dve minuti so potrebovali za ponovno povišanje prednosti. Še enkrat več je kapitulirala desna stran domače obrambe, kar je s pridom izkoristil gostujoči napadalec in s strelom z bližine po tleh pospravil žogo v daljši vratarjev kot.
David Hrabec je takole poskušal z napadalno akcijo po levi strani.Adam Beneš (#8) je v 30. minuti še enkrat s pogledom pospremil pot žoge v domačo mrežo za takrat že šesti gostujoči zadetek.
Čeprav so bili gostje za vsaj dva razreda boljši, je bila igra v drugi polovici prvega polčasa vsaj na trenutke bolj izenačena. Med vidnejšimi igralci v domači vrsti je bil Marek Bihary, nad katerim je bil v 33. minuti storjen prekršek. Isti igralec se je odločil izvesti prosti strel s 23-ih metrov, delno z desne strani. Po natančnem in močnem strelu je žogi pot v gostujočo mrežo še drugič preprečila prečka.
Tri minute zatem so domači izvedli daljšo napadalno akcijo, ki jo je z nevarnim strelom zaključil Dohnal. Gostujoči vratar je žogo odbil, sledil je ponovni poskus strela, a že skoraj z mrtvega kota, po katerem žoga ni resno ogrozila nasprotnih vrat. Za veselje in lepšo popotnico v domačem taboru je naposled poskrbela 38. minuta. Po slabo izvedenem gol avtu je žogo slabih 30 metrov od gostujočih vrat prestregel pozorni Marek Fafilek. Izkoristil je prostor pred seboj ter po nekaj korakih proti nasprotnim vratom močno ustrelil. Na veselje domačih privržencev in soigralcev je žoga končala v levem zgornjem kotu gostujočih vrat.
Marek Bihavy je v 34. minuti zadel okvir gostujočih vrat.Za nekaj veselja v domači vrsti je z zadetkom poskrbel najmlajši igralec Vranova, 17-letni Marek Fafilek.Po Dohnalovem (#6) strelu je gostujoči vratar žogo izboksal.
Po prekršku v 41. minuti v korist domačih, je prosti strel z leve strani izvedel Balaž. Njegov predložek v gostujoči kazenski prostor je na drugi vratnici našel Josefa Soducha, ki je z glavo meril v gostujočega vratarja. V naslednji minuti je sledil hiter gostujoči protinapad po levi strani obrambe Vranova, ko se je z odlično reakcijo izkazal Müller, ki je p strelu z bližine preprečil nov zadetek. V 43. minuti je sledil še poskus Bořislava Rolnika s strani, a gostujoča enica z njim ni imela težav.
Po zadnjem sodniškem žvižgu v prvem polčasu je verjetno tudi nizka temperatura botrovala k odhodu obeh ekip v svoji garderobi. Če so domači ljubitelji lahko zgolj obupovali nad potezami svojih ljubljencev, je peščica gostujočih privržencev lahko mirno spremljala potek srečanja ter uživala v kanonadi zadetkov. Tekmo je iznad roba igrišča na mini tribuni, »terasi« ter klopeh pod njo spremljalo 25 gledalcev. V času tekme jim je bila v lepo urejenem gostinskem delu objekta ponujena pijača ter nekaj malega prigrizkov. Nizka temperatura je botrovala, da je vodja za točilnim pultom prodal nekaj skodelic čaja več, kot običajno. Vseeno zeliščni napitek ni zmogel v prodaji konkurirati hmeljevemu napitku.
Igralci Vranova so bili po koncu prvega polčasa vidno razočarani.Peščica premraženih gledalcev je srečanje spremljala iznad roba igrišča.Utrinek iz gostinskega dela objekta, kjer je bilo nogometnim navdušencem na voljo nekaj vrst pijače.
Kar nekaj minut je minilo, ko so igralci obeh moštev družno po »balkonu« klubskega objekta prikorakali na igrišče preden se jim je pridružil glavni arbiter, ki je začetek drugega polčasa oznanil s petminutno zamudo.
Igralci obeh moštev so se pred pšričetkom drugega polčasa istočasno napotili iz garderob na igrišče.
Drugi polčas
Začetne minute nadaljevanja srečanja so minile v izenačeni igri. Vse do 51. minute, ko so na sceno znova stopili gostje. Njihov strel s 13-ih metrov je sprva končal v vratnici. Žoga se je odbila na drugo stran, kjer jo je osamljeni gostujoči napadalec poslal v nebranjeni del domačih vrat. Že v naslednji igralni minuti so gostje ponovili eno izmed številnih akcij iz prvega polčasa. Veliko zaslug za še deveti zadetek v domači mreži je znova prispevala nebogljena obramba, ki ji je brez večjih težav ušel gostujoči napadalec. Slednjemu iz oči v oči ni bilo težko še devetič matirati nemočnega Müllerja.
V 57. minuti so gostje storili prekršek nad tudi v drugem polčasu aktivnim Biharyjem. Žogo si je na 24-ih metrih od vrat namestil Dohnal. Njegov močan strel je še enkrat več zatresel prečko gostujočih vrat. Minuto kasneje je po domnevnem prekršku na levem robu gostujočega kazenskega prostora sodnik Fousek zapiskal v svojo piščalko. Gostje so sicer zahtevali prekršek izven 16-metrskega prostora, a se zavoljo visokega vodstva nad odločitvijo vendarle niso pretirano pritoževali. Žogo si je na belo točko namestil Bihary, ki je svojo dobro predstavo kronal z zanesljivim zadetkom.
V 59. minuti se je izkazal domači vratar, ki je ubranil močan strel po tleh z 12-ih metrov. V naslednji akciji so gostje še desetič spravili žogo v domačo mrežo. Šlo je za še eno od na las podobnih predhodnih akcij, po kateri se je gostujoči napadalec izkazal za odločnejšega in hitrejšega od domačih branilcev ter svoj pobeg naposled zaključil z natančnim strelom po tleh.
Drugi polčas je ponudil nekaj trdih duelov (a brez nešportnih vložkov). Po enem izmed duelov z nasprotnim igralcem se je na tleh zašel Bihary.Po še enem gostujočem pobegu je v 69. minuti zasilno zavoro potegnil Dohnal ter si prislužil rumeni karton. Gostje so darilo (najstrožjo kazen) izkoristili za svoj enajsti zadetek.
Gostje so ponovno zgrozili v 65. minuti, ko je po nevarnem predložku s strani gostujoči napadalec bil le za las prekratek na oddaljenejši vratnici. V naslednji akciji je sledil še en neuspešen gostujoči poskus, ko je strel z bližine končal mimo oddaljenejše vratnice. Tri minute zatem je sledil nov pobeg po levi strani domače obrambe. Še pred zaključkom akcije je z grobim prekrškom od zadaj zasilno zavoro potegnil Dohnal. Za svojo potezo si je prislužil rumeni karton, gostom pa ponudil priložnost, da z najstrožje kazni svojo prednost še povišajo. Kar so tudi storili.
Mlajši del domače(ofenzivne) zasedbe je sicer večkrat poskušal izvajati pritisk na zadnjo gostujočo obrambno linijo. Kar izkušene in rutinirane goste ni zmedlo. Precej bolj je bodla v oči razlika med domačo defenzivo ter gostujočo ofenzivo. Obramba Vranova je namreč delovala (pre)počasno za nasprotne napadalce ter prešibko za igro v duelih. Ko k temu dodamo še neodločnost ter (pre)številne napake, ne more slediti drugega, kot visok poraz.
Na polovici drugega polčasa je tudi gostujoča vnema upadla. Posledično so gledalci do konca spremljali bolj izenačeno srečanje. V 78. minuti se je Vranovu ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata. Visoka žoga s sredine igrišča je končala pri osamljenemu Rolniku. Ta je žogo z glavo odbil preko gostujočega vratarja, ki je stekel iz svojih vrat na rob kazenskega prostora. Namesto, da bi domači napadalec stekel proti žogi ter jo potisnil v prazno mrežo, je reagiral prepozno in omogočil gostujočim branilcem, da so razčistili nevarno situacijo.
Kratochvil (ki je opravljal naloge pomožnega sodnika) je vse prej kot z navdušenjem spremljal dogajanje na zelenici. Vratar Müller sobotne tekme zagotovo ne bo ohranil v lepem spominu.
Za piko na i gostujoči simultanki je poskrbela 83. minuta. Po izvedbi gol avta se je na domači polovici do žoge dokopal nasprotni napadalec, ki je še enkrat več ob neodločni domači obrambi stekel sam proti domačim vratom ter s strelom po tleh poskrbel za končni rezultat 2:12. Gostje bi lahko svojo prednost še povišali v 86. minuti, ko so po izvedenem avtu domači odbili žogo izpred svojih vrat. Ta je prišla do izvajalca, ki je s 13-ih metrov močno udaril, a meril mimo leve vratnice domačih vrat.
Igralci Vranova so doživeli svoj drugi najvišji poraz v tekoči sezoni. Po ducatu prejetih zadetkov jih čaka obilo dela za dvig forme in predvsem odpravo napak v obrambi.
Bolj kot poraz in ducat zadetkov v mreži Vranova boli njihova nemoč v obrambi. Resda bi z nekaj sreče (tri prečke) lahko svoj poraz omilili, a v seštevku niti kak zadetek več v gostujoči mreži ne bi odpravil glavne težave. Dejstvo, da je ekipa v zimskem premoru doživela »remont«, dopušča možnost napredka. Predvsem z uigranostjo. Kar se v tem trenutku zdi precej oddaljen cilj, do katerega bo potrebno preliti precej znoja v obliki treningov. V kolikor bosta tudi pri igralcih prisotni volja in želja ter jih visoki porazi ne bodo spravili s tira, ima ekipa vsekakor možnost napredka. Še posebej, ker igralci na igrišču kažejo tudi željo po napadalni igri. Vendarle pa mora biti glavni cilj ekipe v tem trenutku dvigniti obrambo na višji nivo. Če jim to uspe, ne gre dvomiti, da bi se v prihodnosti znal Vranov odlepiti z dna lestvice in uspešneje parirati tudi najboljšim ekipam v skupini.
V senci turističnih znamenitosti in atrakcij mesteca Vranov nad Dyji svojo zgodbo piše tudi nogometni klub. Ta se zadnje sezone nahaja v zahtevnem obdobju, ko je pod vprašajem tudi obstoj nadaljnje nogometne dejavnosti. Močno omejena infrastruktura kluba le stežka omogoča izboljšave na nogometnem objektu. Delovanje kluba je v največji meri odvisno od predsednika, ki upa na lepše čase vranovskega nogometa. Kljub težkim razmeram klubu vsako sezono uspe formirati vsaj eno mlajšo selekcijo.
Južnomoravska regija se lahko pohvali z zelo bogato zasedbo nogometnih klubov. Posledično v njej ne manjka tekmovanj v najnižji, deseti ligi. Ta so organizirana v štirih od sedmih okrožij v regiji. Med njimi še posebej pade v oči okrožje Znojmo, ki ima že nekaj sezon primat v številu desetoligaških klubov med vsemi okrožji širom Češke. V aktualni sezoni je v najnižjeligaško tekmovanje prijavljeno kar 36 (!) klubov. Zaradi številčnosti moštev, so le-ta razdeljena v tri skupine. Vsa tekmovanja pod okriljem Okrožne nogometne zveze Znojmo (najnižje tri lige) nosijo uraden naziv po sponzorju – Znojemski pivovarni. Gre za manjšo mestno pivovarno, ki se je pred desetletjem odločila navezati na stoletno tradicijo varjenja piva. Za svoje ime prispevajo v blagajno okrožne zveze.
Pogled na nogometno igrišče v Vranovu nad Dyji s kuliso mogočnega gradu.
Člansko moštvo Vranova nad Dyji (v nadaljevanju prispevka skrajšano Vranov) nastopa v skupini A, v kateri tekmuje s klubi s skrajnega jugozahoda regije. Uradno ime tekmovanja je Znojemské pivo 10. liga skupina A. Rezultati v preteklih in aktualni sezoni zgolj odražajo stanje kluba v katerem se nahaja. Za nameček je klub po odhodu mnogih igralcev po koncu jesenskega dela bil primoran praktično na novo sestaviti ekipo. Zasluge, da je (vsaj za zdaj) nogomet v Vranovu še vedno nad gladino, gre dolgoletnemu predsedniku Vilemu Kratochvilu. Dasiravno utrujen od vsega dogajanja vseeno upa na lepše čase. Morda tudi ob pomoči katerega od mlajših doma vzgojenih igralcev, ki trenutno nastopajo v okoliških klubih.
Vranov je jesenski del sezone zaključil na zadnjem mestu z vsega tremi osvojenimi točkami za eno zmago nad trenutno petouvrščeno
ekipo, ki so jo doma premagali z rezultatom 3:2 z zadetkom kapetana Radeka Beneša v zadnji minuti srečanja. Hkrati je ekipa na tej tekmi dosegla kar tretjino vseh prvenstvenih zadetkov. Na 11-ih srečanjih jesenskega dela je namreč večinoma doživljala visoke poraze (najvišjega na gostovanju z 11:0), kar priča tudi razlika v danih in prejetih zadetkih (9:77).
Zanimivo, da so v prvem delu sezone na svojem igrišču odigrali zgolj tri tekme. Na željo dveh nasprotnikov so namreč zamenjali lokacijo igranja tekme. Posledično bodo večino tekem nadaljevanja ligaškega dela odigrali na domačem terenu. Tako jih že v uvodu v spomladanski del čakajo tri zaporedne tekme v Vranovu. Ko bodo glavni akterji ter njihovi privrženci upali na boljšo točkovno bero, ki bi jih morda lahko odlepila z dna lestvice. Motivacijo igralcem bi lahko predstavljalo dejstvo, da jim najbližja ekipa na lestvici beži za zgolj točko.
Odhode mnogih igralcev po zaključku jesenskega dela so odgovorni uspeli nadomestiti z novimi in s tem rešiti obstoj kluba (oz. vsaj članske ekipe). Kako se bo na novo sestavljeno moštvo znašlo na terenu, bodo pokazale že prve pomladne tekme. Ter tudi udeležba na sicer edinem tedenskem treningu, ki bi znala pomagati k hitrejši uigranosti ekipe.
Balkon klubskega objekta povezuje notranje prostore z igriščem. Hkrati z njega spremljajo tekme tudi gledalci.
Igrišče je z vseh strani močno omejeno kar se pozna predvsem na širini igralne površine.
In kako gresta z roko v roki turizem ter nogomet? Z vidika kluba tu Kratochvil vidi prej slabost, kot prednost. Kot eno izmed negativnih lastnosti omeni pomanjkanje (predvsem študentskega) kadra, ki si v obdobju glavne sezone kruh služi v turizmu. Posledično klub zaman išče prostovoljce, ki bi klubu priskočili na pomoč v času domačih prvenstvenih tekem.
Vranovski nogometni klub je finančno povsem odvisen od prispevka mesta. Ta jim letno nakaže 80 tisoč kron (približno 3.100€), a od njih hkrati zahteva tudi organizacijo t.i. otroškega dne, ki ga mesto organizira enkrat letno. Prireditev se odvija na nogometnem igrišču, kar vse prej kot blagodejno vpliva na njegovo travnato podlago. Po besedah predsednika Kratochvila je tako klub »ujetnik okoliščin«. A hkrati doda, da je vseeno zadovoljen s prispevkom mesta. Da nogomet vendarle ni odrinjen povsem na obrobje dogajanja v sicer turističnem mestecu, poskrbi župan Vranova, ki si tu in tam najde čas za ogled katere od domačih tekem sicer edinega športnega kluba v kraju.
Igralna površina je delno neravna, a je igrišče nekje na povprečju za ta nivo tekmovanja.V času tekem je za vrati na zahodni strani igrišča nameščen premični elektronski semafor.
Zanimiv prizor lahko vidimo ob južnem delu igrišča, kjer je eno izmed zaščitenih dreves niti ne meter oddaljeno od igrišča.
V okrožju Znojmo vsako sezono popestrijo nogometno dogajanje tudi pokalne tekme. Udeležba v tekmovanju za klube ni obvezna. Predvsem klubi iz najnižje lige se zaradi bojazni pred visokimi porazi proti višje rangiranim ekipam v tekmovanje ne prijavljajo. In enako velja tudi za Vranov. Po besedah Kratochvila bi v danih okoliščinah visok poraz vse prej kot pozitivno vplival na igralce. Ti bodo zagotovo iz sebe iztisnili še dodaten naboj na prvenstveni tekmi proti Staremu Petřinu, ki zaradi bližine velja za glavnega rivala Vranova.
Zgodovina in uspehi kluba
O začetkih nogometa v mestecu ob reki Dyji je danes sila malo informacij. Po besedah Kratochvila naj bi se žogobrc v Vranovu pričel igrati v 60-ih letih prejšnjega stoletju. Ko se niti najpomembnejša postranska stvar na svetu ni mogla
izogniti takratnemu aktualnemu dogajanju na Češkoslovaškem. Po političnem prevratu ter nasilnem prevzemu oblasti s strani komunistične partije leta 1948 je sledila razglasitev do 10 km širokega obmejnega pasu ob takratni češkoslovaško – avstrijski meje. V to ozemlje je bil uvrščen tudi Vranov. Da bi režim preprečil pobege lastnih državljanov na ozemlja demokratičnih sosednjih držav je zgradil t.i. »železno zaveso«, ki jo je varovalo na tisoče mejnih stražarjev oz. graničarjev kot del sestave takratne vojske. In ravno člani enot obmejne straže so orali ledino nogometu v Vranovu. V duhu časa je klub takrat nosil ime »Ruda Hvězda« (Rdeča zvezda). Kasneje si je nadel policijsko ime.
Po padcu totalitarnega režima leta 1989 je nogomet v Vranovu »prešel« v roke lokalnih prebivalcev. Sledila je sprememba imena kluba v današnjo obliko (SK Vranov nad Dyji). V vsej svoji zgodovini naj bi člansko moštvo ves čas nastopalo v najnižji ligi. Če jim je v drugi polovici prejšnjega desetletja uspelo prvenstva zaključevati v sredini lestvice, je z nastopom covida in odhodi starejših igralcev sledil rezultatski padec. Od takrat dalje Vranov kroji dno lestvice v svoji skupini. Preteklo sezono je tako končal trdno na zadnjem mestu brez ene same osvojene točke ter z razliko v zadetkih 20:162.
Zaradi menjave travnate površine so leta 2018 svoje domače tekme igrali v sosednjem kraju Lančov. Po vrnitvi v Vranov je klub objavil novo podobo klubskega grba.
Člansko moštvo Vranova nad Dyji v sezoni 2007/08. Vir SK Vranov nad Dyji
Infrastruktura
Na »prvo žogo« bi pri le redkokaterem obiskovalcu pogled na nogometno infrastrukturo pustil pozitiven vtis. In glede na vse okoliščine niti ne gre pričakovati, da bo podoba vsaj v bližnji prihodnosti kaj drugačna. Vranovsko nogometno igrišče s pripadajočim objektom je s treh strani dobesedno stisnjeno med okoliške stavbe, medtem ko ga z južne strani omejuje strm breg ter reka Dyje.
Preprosti in ne preveč udobni rezervni klopi sta prislonjeni ob podporni zid propadajočega, a spomeniško zaščitenega objekta.
Igralci nasprotnih moštev morajo ob prihodu v Vranov svoje jeklene konjičke pustiti na katerem od urejenih parkirišč. Parkiranje ob igrišču namreč ni možno. Pristop k igrišču vodi edino z vzhodne strani, kjer pridemo direktno na »teraso« oz. »balkon« klubskega objekta. Ta se nahaja dva metra nad nivojem igrišča. Njegov rob je praktično nad
Ob igrišču sta nameščeni dve manjši premični tribuni.
črto, ki označuje avt linijo. Balkon je dolg približno deset metrov in povezuje oba vhoda v objekt. Skozi prvega je vstop v klubski gostinski objekt s točilnim pultom. Gre za sorazmerno velik prostor z mizami in udobnimi klopmi. V enem
izmed kotov je obešenih nekaj slik članske ter ekip cicibanov iz preteklih sezon. Prostor deluje prijetno ter domače in je pravo nasprotje celotne podobe infrastrukture. Za urejenost si lastnik oz. odgovorni zaslužijo pohvalo. Drugi vhod z balkona vodi do garderob ter toalet. Čeprav je preteklo že kar nekaj vode po bližnji reki Dyji, ko so bili prostori nazadnje deležni izboljšav, sta garderobi v njej dovolj veliki, da omogočata nogometašem osnovno udobje.
Omenjeni balkon hkrati služi igralcem za prihod na igrišče, koristijo pa ga tudi gledalci za spremljanje tekem. Prvi si za pot na zelenico lahko izberejo stopnice do kotne zastavice ali pa nadaljujejo po balkonu ter škarpi vzdolž igrišča, kjer se prav tako po stopnicah spustijo na travnik. Dve tretjini dolžine ob severni strani igrišča zavzema spomeniško zaščiten propadajoči objekt. Zgradbo podira skoraj tri metre visoka škarpa ob katero sta postavljeni skromni in manjši rezervni klopi. Med objektom in robom podpornega zidu je približno dva metra širine. Prerašča jo trava ter bodikavo grmičevje. Čeprav je pogled na igrišče od tu naravnost idealen, je zaradi varnosti spremljanje tekme s tega mesta vse prej kot priporočljivo. Gledalcem tako ne preostane drugega kot ogled tekme iznad roba igrišča – ali z balkona ali za gol avt črto, kjer je postavljena tudi mini tribuna, ki pa ne sprejme več kot ducat gledalcev. Še ena identična premostljiva tribuna je postavljena tudi nad nižjo škarpo med balkonom in stopnicami k igrišču. Nekaj klopi pa je nameščenih na nivoju igrišča pod balkonom.
V spodnji etaži klubskega objekta se nahajajo garderobe, toalete ter gostinski del, medtem ko je zgornji prostor izpolnjuje zahteve enostavnega turističnega objekta tipa hostel.
Če je prostor za vrati na vzhodni strani igrišče omejen s stanovanjskimi objekti, je za vrati na nasprotni strani moč opaziti že dolgo časa opuščeno manjše igrišče ter nad njim čistilno napravo.
Preprosti garderobi s svojo velikostjo ponujata dovolj udobja nogometašem. Na sliki domača slačilnica.
Že omenjena reka Dyje povzroča sive lase predvsem predsedniku kluba. Niti visoka mreža, nameščena na drevesa vzdolž celotne širine igrišča, ne uspe vedno preprečiti preleta žoge na gladino reke. Povrhu vsega južno stran igrišča močno omejujejo še (zaščitena) drevesa. Nekaj njih je tako blizu avt črti, da so bili v klubu zaradi varnosti igralcev primorani njihova debla dodatno zaščititi.
Tudi pogled na igralno površino ni ravno dih jemajoč. Travnik na njej trenutno zalivajo na klasičen način preko cevi. V kratkem naj bi pričeli uporabljati pravkar kupljeno napravo, ki bo omogočala hitrejši in lažjo manipulacijo po celem igrišču. Delno neraven teren predstavlja slabost za tehnično boljše ekipe. Vseeno je v seštevku igrišče moč označiti za povprečno in zadovoljivo za desetoligaški nivo. Če odštejemo njegovo širino, ki naj bi po Kratochvilovih
besedah dosegala točno (zahtevanih) 45 metrov. Nogometno igrišče je dobesedno ujetnik vseh navedenih okoliščin. Le redko lahko vidimo nogometna igrišča s tako kratko razdaljo med robom kazenskega prostora in kotno zastavico. Pogoji za igranje tekem v Vranovu so zagotovo na meji regularnosti. Pri čemer ima klub povsem zavezane roke. V dobro nogometa gre upati, da odgovorni najdejo kakšno birokratsko rešitev ter klubu pomagajo vsaj delno izboljšati infrastrukturne pogoje.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Glavnina zaslug za delovanje kluba pripada aktualnemu predsedniku Vilemu Kratochvilu. Po tem, ko je nekaj sezon nosil tudi dres Vranova, se je odločil prevzeti vodenje kluba. Svojo funkcijo opravlja že poldrugo desetletje. Vse prej kot prijetno obdobje za klub mu še dodatno otežujejo številni in pogosti odhodi igralcev, ki jih je potrebno nadomestiti z novimi in s tem reševati obstoj članskega moštva.
Vsaj za zdaj se zdi, da je Kratochvilova vez s klubom še dovolj močna, da bo tudi v bližnji prihodnosti nadaljeval svoje poslanstvo. Čeprav se bo še naprej primoran srečevati z zahtevnimi situacijami, ki so vse prej kot naklonjene amaterskemu nogometu. Ena takšnih je povezana z zimskim prestopnim rokom, ko je klub zapustilo večje število igralcev. Nekaj od njih jih je zaključilo z igranjem nogometu, zopet drugi (mlajši) so odšli na delo v tujino, svoje so naredile še poškodbe. Da bi članska ekipa sploh lahko nadaljevala s prvenstvom, je bilo potrebno zakrpati zdesetkano zasedbo. Kar jim je s prihodom kar desetih igralcev (za zdaj) uspelo. S tem je bila opravljena glavna naloga. Redki privrženci Vranova se sicer sprašujejo, kako se bo na novo formirana ekipa znašla na terenu. Kar je delno že naloga izkušenega trenerja Luboša Dubeca, sicer tudi nekdanjega sošolca žene predsednika Kratochvila.
Trenutno člansko moštvo sestavljajo tako izkušeni 40-letniki kot mlajši (najstniki). Najmlajši med njimi je 17-letni Marek Fafilek. Z najdaljšim stažem v dresu Vranova se lahko pohvalijo František Pecina, Adam Beneš ter Radek Beneš. Slednja dva nista v sorodu. Zadnji omenjeni je s 47-imi leti tudi najstarejši v kadru članskega moštva. Kot se v podobnih primerih pritiče, na svoji levi nadlahti nosi tudi kapetanski
Vilem Kratochvil se že 15 let posveča vodenju kluba iz Vranova.
trak. Čeprav je Radek Beneš zadolžen primarno za defenzivne naloge, je s tremi zadetki trenutno prvi strelec moštva. Da mu kljub letom doseganje zadetkov ni tuje, je dokazal že preteklo sezono. V nasprotnikove mreže je namreč pospravil sedem žog (več kot tretjino od skupno 20-ih, kolikor jih je doseglo moštvo Vranova) in s tem postal prvi golgeter svoje ekipe. Zaradi poškodbe je trenutno pod vprašajem datum njegove vrnitve na zelenice.
Mlajše kategorije
Navkljub zahtevni situaciji gre klub pohvaliti za trud pri delu z najmlajšimi. Glede na odziv otrok pred sezono se nato v klubu odločijo prijaviti določene kategorije v tekmovanje za aktualno sezono. Če je potreba, tu in tam poiščejo tudi pomoč pri katerem od okoliških klubov s katerim skupaj formirajo ekipo. Kot denimo v sezoni 2018/19, ko so s klubom Stary Petřin v tekmovanje prijavili skupno moštvo mlajših dečkov.
Generacija starejših dečkov iz sezone 2016/17 se lahko pohvali z naslovom prvaka v okrožju Znojmo. Vir SK Vranov nad Dyji
V sezonah zadostnega števila igralcev sta Vranov zastopali obe kategoriji dečkov (nazadnje v sezoni 2023/24). V preteklosti jim je dve sezoni uspelo nastopati tudi v tekmovanju kadetov in mladincev (znotraj okrožja Znojmo organizirano kot skupno tekmovanje). Zaradi večjega števila igralcev, ki jih zahteva omenjena starostna kategorija, je manjša verjetnost, da bi Vranov v bližnji prihodnosti znova poskusil prijaviti ekipo v najstarejši kategoriji mlajših selekcij. Mladim igralcem (oz. njihovim staršem) tako ne preostane drugega, kot da si po zaključku igranja v določeni kategoriji s pomočjo matičnega kluba poiščejo katero izmed okoliških nogometnih sredin, kjer bodo nadaljevali s svojim nogometnim razvojem. Kljub prestopu in nastopanju v bližnjih klubih (trenutno največ njih nosi dres mlajših selekcij Starega Petřina in Štitar), so ti igralci še vedno pogodbeno vezani na svoj prvotni klub. Kar daje predsedniku Kratochvilu vsaj nekaj optimizma ob pogledu na prihodnost kluba. Seveda
ob pogoju, da bo kateri od igralcev izrazil željo po vrnitvi v svoj matični klub.
Ker se v Vranovu nahaja nižja stopnja osnovne šole (ta je od igrišča oddaljena vsega nekaj deset metrov), je razumljivo največ zanimanja za nogomet pri otrocih v kategorijah obeh selekcij cicibanov. In ravno starejši cicibani so v sezoni 2016/17 z osvojitvijo naslova prvaka okrožja poskrbeli za enega največjih uspehov Vranova. Tudi v aktualni sezoni starejši cicibani kot edini zastopajo klub med mlajšimi kategorijami. Otroci do 12-ega leta starosti imajo organizirane treninge trikrat tedensko. Udeležuje se jih tudi med 15 in 20 igralcev. Njihov trener je Jan Dobrovolny, nekdaj igralec Vranova, ki je danes član njihovega glavnega rivala iz bližnjega kraja Stary Petřin. Svoje nogometne aktivnosti je zaradi poškodbe kolena za nekaj časa primoran odložiti. Vseeno ga je možno redno videvati ob in na igrišču v Vranovu, kjer vodi treninge cicibanov. Njegovi varovanci bodo s prvenstvom znotraj okrožja nadaljevali drugi konec tedna v aprilu, ko bodo pilili svoje nogometno znanje proti sovrstnikom iz drugih klubov v ligi imenovani »Kinderwelt«. Podobno, kot članske lige v okrožju Znojmo, tudi vse tekmovalne skupine mlajših in starejših cicibanov nosijo naziv sponzorja. Gre sicer za podjetje, ki se ukvarja s postavljanjem oz. gradnjo otroških zabaviščnih parkov.
Medijska pokritost in cilji kluba
Podobno, kot to velja za mnoge klube na najnižjem nivoju češkega nogometa, bi tudi o Vranovu le stežka našli kakšno informacijo na spletu. Klub je pred leti sicer postavil svojo spletno stran. Ki pa več kot očitno ni nikoli zaživela. Zadnja informacija na njej je bila objavljena pred štirimi leti. Na vprašanje, če morda v klubu razmišljajo o korakih v smeri večje prepoznavnosti, Kratochvil omeni spomladanski sklic upravnega odbora kluba na katerem mdr. namerava izpostaviti omenjeno. V upanju, da bi kateri od mlajših igralcev (oz. oseb blizu kluba) bil pripravljen sprejeti (preprost) izziv ter preko katerega od družbenih omrežij pomagati klubu do večje prepoznavnosti. Vsaj do takrat bo potrebno osnovne informacije (kot so termini domačih tekem) poiskati izključno na spletnih straneh medijev, ki tovrstne aktivnosti pokrivajo. Med sprehodom po Vranovu bi namreč tudi na oglasnih deskah zaman iskali kak plakat z vabilom na prihajajočo tekmo.
Roko na srce, v danih okoliščinah se zdi »odsotnost« kluba na spletu še najmanjša težava. Kar posredno potrdijo besede predsednika, ki mu je edini cilj v tem trenutku preživetje kluba. S prihodom igralcev v zimskem prestopnem roku je bil primarni cilj (vsaj za kratek čas) izpolnjen. Upati gre, da bo edini športni klub v Vranovu deležen posluha oz. pomoči ustreznih uradov pri ureditvi nogometne infrastrukture, s čimer bi pripomogli k dostojnejšim pogojem tako za treniranje kot igranje tekem. Tudi zaradi številnih otrok, ki jim klub z organiziranimi treningi in tekmami pomembno pripomore h gibalnemu razvoju. In ravno delo z najmlajšimi bo tudi v prihodnje ostalo zapisano kot ena izmed glavnih klubskih nalog.
Članska ekipa SK Vranov nad Dyji v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Južnomoravska regija se lahko pohvali z zelo bogato zasedbo nogometnih klubov. Posledično v njej ne manjka tekmovanj v najnižji, deseti ligi. Ta so organizirana v štirih od sedmih okrožij v regiji. Med njimi še posebej pade v oči okrožje Znojmo, ki ima že nekaj sezon primat v številu desetoligaških klubov med vsemi okrožji širom Češke. V aktualni sezoni je v najnižjeligaško tekmovanje prijavljeno kar 36 (!) klubov. Zaradi številčnosti moštev, so le-ta razdeljena v tri skupine. Vsa tekmovanja pod okriljem Okrožne nogometne zveze Znojmo (najnižje tri lige) nosijo uraden naziv po sponzorju – Znojemski pivovarni. Gre za manjšo mestno pivovarno, ki se je pred desetletjem odločila navezati na stoletno tradicijo varjenja piva. Za svoje ime prispevajo v blagajno okrožne zveze.
Pogled na nogometno igrišče v Vranovu nad Dyji s kuliso mogočnega gradu.
Člansko moštvo Vranova nad Dyji (v nadaljevanju prispevka skrajšano Vranov) nastopa v skupini A, v kateri tekmuje s klubi s skrajnega jugozahoda regije. Uradno ime tekmovanja je Znojemské pivo 10. liga skupina A. Rezultati v preteklih in aktualni sezoni zgolj odražajo stanje kluba v katerem se nahaja. Za nameček je klub po odhodu mnogih igralcev po koncu jesenskega dela bil primoran praktično na novo sestaviti ekipo. Zasluge, da je (vsaj za zdaj) nogomet v Vranovu še vedno nad gladino, gre dolgoletnemu predsedniku Vilemu Kratochvilu. Dasiravno utrujen od vsega dogajanja vseeno upa na lepše čase. Morda tudi ob pomoči katerega od mlajših doma vzgojenih igralcev, ki trenutno nastopajo v okoliških klubih.
Vranov je jesenski del sezone zaključil na zadnjem mestu z vsega tremi osvojenimi točkami za eno zmago nad trenutno petouvrščeno ekipo, ki so jo doma premagali z rezultatom 3:2 z zadetkom kapetana Radeka Beneša v zadnji minuti srečanja. Hkrati je ekipa na tej tekmi dosegla kar tretjino vseh prvenstvenih zadetkov. Na 11-ih srečanjih jesenskega dela je namreč večinoma doživljala visoke poraze (najvišjega na gostovanju z 11:0), kar priča tudi razlika v danih in prejetih zadetkih (9:77).
Balkon klubskega objekta povezuje notranje prostore z igriščem. Hkrati z njega spremljajo tekme tudi gledalci.
Zanimivo, da so v prvem delu sezone na svojem igrišču odigrali zgolj tri tekme. Na željo dveh nasprotnikov so namreč zamenjali lokacijo igranja tekme. Posledično bodo večino tekem nadaljevanja ligaškega dela odigrali na domačem terenu. Tako jih že v uvodu v spomladanski del čakajo tri zaporedne tekme v Vranovu. Ko bodo glavni akterji ter njihovi privrženci upali na boljšo točkovno bero, ki bi jih morda lahko odlepila z dna lestvice. Motivacijo igralcem bi lahko predstavljalo dejstvo, da jim najbližja ekipa na lestvici beži za zgolj točko.
Odhode mnogih igralcev po zaključku jesenskega dela so odgovorni uspeli nadomestiti z novimi in s tem rešiti obstoj kluba (oz. vsaj članske ekipe). Kako se bo na novo sestavljeno moštvo znašlo na terenu, bodo pokazale že prve pomladne tekme. Ter tudi udeležba na sicer edinem tedenskem treningu, ki bi znala pomagati k hitrejši uigranosti ekipe.
Igrišče je z vseh strani močno omejeno kar se pozna predvsem na širini igralne površine.
Vranovski nogometni klub je finančno povsem odvisen od prispevka mesta. Ta jim letno nakaže 80 tisoč kron (približno 3.100€), a od njih hkrati zahteva tudi organizacijo t.i. otroškega dne, ki ga mesto organizira enkrat letno. Prireditev se odvija na nogometnem igrišču, kar vse prej kot blagodejno vpliva na njegovo travnato podlago. Po besedah predsednika Kratochvila je tako klub »ujetnik okoliščin«. A hkrati doda, da je vseeno zadovoljen s prispevkom mesta. Da nogomet vendarle ni odrinjen povsem na obrobje dogajanja v sicer turističnem mestecu, poskrbi župan Vranova, ki si tu in tam najde čas za ogled katere od domačih tekem sicer edinega športnega kluba v kraju.
Igrišče je delno neravno, a nekje na povprečju igrišč na tem nivoju tekmovanja.V času tekem je za vrati na zahodni strani igrišča nameščen premični elektronski semafor.
In kako gresta z roko v roki turizem ter nogomet? Z vidika kluba tu Kratochvil vidi prej slabost, kot prednost. Kot eno izmed negativnih lastnosti omeni pomanjkanje (predvsem študentskega) kadra, ki si v obdobju glavne sezone kruh služi v turizmu. Posledično klub zaman išče prostovoljce, ki bi klubu priskočili na pomoč v času domačih prvenstvenih tekem.
V okrožju Znojmo vsako sezono popestrijo nogometno dogajanje tudi pokalne tekme. Udeležba v tekmovanju za klube ni obvezna. Predvsem klubi iz najnižje lige se zaradi bojazni pred visokimi porazi proti višje rangiranim ekipam v tekmovanje ne prijavljajo. In enako velja tudi za Vranov. Po besedah Kratochvila bi v danih okoliščinah visok poraz vse prej kot pozitivno vplival na igralce. Ti bodo zagotovo iz sebe iztisnili še dodaten naboj na prvenstveni tekmi proti Staremu Petřinu, ki zaradi bližine velja za glavnega rivala Vranova.
Zanimiv prizor lahko vidimo ob južnem delu igrišča, kjer je eno izmed zaščitenih dreves niti ne meter oddaljeno od igrišča.
Zgodovina in uspehi kluba
O začetkih nogometa v mestecu ob reki Dyji je danes sila malo informacij. Po besedah Kratochvila naj bi se žogobrc v Vranovu pričel igrati v 60-ih letih prejšnjega stoletju. Ko se niti najpomembnejša postranska stvar na svetu ni mogla izogniti takratnemu aktualnemu dogajanju na Češkoslovaškem. Po političnem prevratu ter nasilnem prevzemu oblasti s strani komunistične partije leta 1948 je sledila razglasitev do 10 km širokega obmejnega pasu ob takratni češkoslovaško – avstrijski meje. V to ozemlje je bil uvrščen tudi Vranov. Da bi režim preprečil pobege lastnih državljanov na ozemlja demokratičnih sosednjih držav je zgradil t.i. »železno zaveso«, ki jo je varovalo na tisoče mejnih stražarjev oz. graničarjev kot del sestave takratne vojske. In ravno člani enot obmejne straže so orali ledino nogometu v Vranovu. V duhu časa je klub takrat nosil ime »Ruda Hvězda« (Rdeča zvezda). Kasneje si je nadel policijsko ime.
Člansko moštvo Vranova nad Dyji v sezoni 2007/08. Vir SK Vranov nad Dyji
Po padcu totalitarnega režima leta 1989 je nogomet v Vranovu »prešel« v roke lokalnih prebivalcev. Sledila je sprememba imena kluba v današnjo obliko (SK Vranov nad Dyji). V vsej svoji zgodovini naj bi člansko moštvo ves čas nastopalo v najnižji ligi. Če jim je v drugi polovici prejšnjega desetletja uspelo prvenstva zaključevati v sredini lestvice, je z nastopom covida in odhodi starejših igralcev sledil rezultatski padec. Od takrat dalje Vranov kroji dno lestvice v svoji skupini. Preteklo sezono je tako končal trdno na zadnjem mestu brez ene same osvojene točke ter z razliko v zadetkih 20:162.
Zaradi menjave travnate površine so leta 2018 svoje domače tekme igrali v sosednjem kraju Lančov. Po vrnitvi v Vranov je klub objavil novo podobo klubskega grba.
Infrastruktura
Na »prvo žogo« bi pri le redkokaterem obiskovalcu pogled na nogometno infrastrukturo pustil pozitiven vtis. In glede na vse okoliščine niti ne gre pričakovati, da bo podoba vsaj v bližnji prihodnosti kaj drugačna. Vranovsko nogometno igrišče s pripadajočim objektom je s treh strani dobesedno stisnjeno med okoliške stavbe, medtem ko ga z južne strani omejuje strm breg ter reka Dyje.
Preprosti in ne preveč udobni rezervni klopi sta prislonjeni ob podporni zid propadajočega, a spomeniško zaščitenega objekta.Ob igrišču sta nameščeni dve manjši premični tribuni.
Igralci nasprotnih moštev morajo ob prihodu v Vranov svoje jeklene konjičke pustiti na katerem od urejenih parkirišč. Parkiranje ob igrišču namreč ni možno. Pristop k igrišču vodi edino z vzhodne strani, kjer pridemo direktno na »teraso« oz. »balkon« klubskega objekta. Ta se nahaja dva metra nad nivojem igrišča. Njegov rob je praktično nad črto, ki označuje avt linijo. Balkon je dolg približno deset metrov in povezuje oba vhoda v objekt. Skozi prvega je vstop v klubski gostinski objekt s točilnim pultom. Gre za sorazmerno velik prostor z mizami in udobnimi klopmi. V enem izmed kotov je obešenih nekaj slik članske ter ekip cicibanov iz preteklih sezon. Prostor deluje prijetno ter domače in je pravo nasprotje celotne podobe infrastrukture. Za urejenost si lastnik oz. odgovorni zaslužijo pohvalo. Drugi vhod z balkona vodi do garderob ter toalet. Čeprav je preteklo že kar nekaj vode po bližnji reki Dyji, ko so bili prostori nazadnje deležni izboljšav, sta garderobi v njej dovolj veliki, da omogočata nogometašem osnovno udobje.
V spodnji etaži klubskega objekta se nahajajo garderobe, toalete ter gostinski del, medtem ko je zgornji prostor izpolnjuje zahteve enostavnega turističnega objekta tipa hostel.
Omenjeni balkon hkrati služi igralcem za prihod na igrišče, koristijo pa ga tudi gledalci za spremljanje tekem. Prvi si za pot na zelenico lahko izberejo stopnice do kotne zastavice ali pa nadaljujejo po balkonu ter škarpi vzdolž igrišča, kjer se prav tako po stopnicah spustijo na travnik. Dve tretjini dolžine ob severni strani igrišča zavzema spomeniško zaščiten propadajoči objekt. Zgradbo podira skoraj tri metre visoka škarpa ob katero sta postavljeni skromni in manjši rezervni klopi. Med objektom in robom podpornega zidu je približno dva metra širine. Prerašča jo trava ter bodikavo grmičevje. Čeprav je pogled na igrišče od tu naravnost idealen, je zaradi varnosti spremljanje tekme s tega mesta vse prej kot priporočljivo. Gledalcem tako ne preostane drugega kot ogled tekme iznad roba igrišča – ali z balkona ali za gol avt črto, kjer je postavljena tudi mini tribuna, ki pa ne sprejme več kot ducat gledalcev. Še ena identična premostljiva tribuna je postavljena tudi nad nižjo škarpo med balkonom in stopnicami k igrišču. Nekaj klopi pa je nameščenih na nivoju igrišča pod balkonom.
Če je prostor za vrati na vzhodni strani igrišče omejen s stanovanjskimi objekti, je za vrati na nasprotni strani moč opaziti že dolgo časa opuščeno manjše igrišče ter nad njim čistilno napravo.
Preprosti garderobi s svojo velikostjo ponujata dovolj udobja nogometašem. Na sliki domača slačilnica.
Že omenjena reka Dyje povzroča sive lase predvsem predsedniku kluba. Niti visoka mreža, nameščena na drevesa vzdolž celotne širine igrišča, ne uspe vedno preprečiti preleta žoge na gladino reke. Povrhu vsega južno stran igrišča močno omejujejo še (zaščitena) drevesa. Nekaj njih je tako blizu avt črti, da so bili v klubu zaradi varnosti igralcev primorani njihova debla dodatno zaščititi.
Tudi pogled na igralno površino ni ravno dih jemajoč. Travnik na njej trenutno zalivajo na klasičen način preko cevi. V kratkem naj bi pričeli uporabljati pravkar kupljeno napravo, ki bo omogočala hitrejši in lažjo manipulacijo po celem igrišču. Delno neraven teren predstavlja slabost za tehnično boljše ekipe. Vseeno je v seštevku igrišče moč označiti za povprečno in zadovoljivo za desetoligaški nivo. Če odštejemo njegovo širino, ki naj bi po Kratochvilovih besedah dosegala točno (zahtevanih) 45 metrov. Nogometno igrišče je dobesedno ujetnik vseh navedenih okoliščin. Le redko lahko vidimo nogometna igrišča s tako kratko razdaljo med robom kazenskega prostora in kotno zastavico. Pogoji za igranje tekem v Vranovu so zagotovo na meji regularnosti. Pri čemer ima klub povsem zavezane roke. V dobro nogometa gre upati, da odgovorni najdejo kakšno birokratsko rešitev ter klubu pomagajo vsaj delno izboljšati infrastrukturne pogoje.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Glavnina zaslug za delovanje kluba pripada aktualnemu predsedniku Vilemu Kratochvilu. Po tem, ko je nekaj sezon nosil tudi dres Vranova, se je odločil prevzeti vodenje kluba. Svojo funkcijo opravlja že poldrugo desetletje. Vse prej kot prijetno obdobje za klub mu še dodatno otežujejo številni in pogosti odhodi igralcev, ki jih je potrebno nadomestiti z novimi in s tem reševati obstoj članskega moštva.
Vsaj za zdaj se zdi, da je Kratochvilova vez s klubom še dovolj močna, da bo tudi v bližnji prihodnosti nadaljeval svoje poslanstvo. Čeprav se bo še naprej primoran srečevati z zahtevnimi situacijami, ki so vse prej kot naklonjene amaterskemu nogometu. Ena takšnih je povezana z zimskim prestopnim rokom, ko je klub zapustilo večje število igralcev. Nekaj od njih jih je zaključilo z igranjem nogometu, zopet drugi (mlajši) so odšli na delo v tujino, svoje so naredile še poškodbe. Da bi članska ekipa sploh lahko nadaljevala s prvenstvom, je bilo potrebno zakrpati zdesetkano zasedbo. Kar jim je s prihodom kar desetih igralcev (za zdaj) uspelo. S tem je bila opravljena glavna naloga. Redki privrženci Vranova se sicer sprašujejo, kako se bo na novo formirana ekipa znašla na terenu. Kar je delno že naloga izkušenega trenerja Luboša Dubeca, sicer tudi nekdanjega sošolca žene predsednika Kratochvila.
Vilem Kratochvil se že 15 let posveča vodenju kluba iz Vranova.
Trenutno člansko moštvo sestavljajo tako izkušeni 40-letniki kot mlajši (najstniki). Najmlajši med njimi je 17-letni Marek Fafilek. Z najdaljšim stažem v dresu Vranova se lahko pohvalijo František Pecina, Adam Beneš ter Radek Beneš. Slednja dva nista v sorodu. Zadnji omenjeni je s 47-imi leti tudi najstarejši v kadru članskega moštva. Kot se v podobnih primerih pritiče, na svoji levi nadlahti nosi tudi kapetanski trak. Čeprav je Radek Beneš zadolžen primarno za defenzivne naloge, je s tremi zadetki trenutno prvi strelec moštva. Da mu kljub letom doseganje zadetkov ni tuje, je dokazal že preteklo sezono. V nasprotnikove mreže je namreč pospravil sedem žog (več kot tretjino od skupno 20-ih, kolikor jih je doseglo moštvo Vranova) in s tem postal prvi golgeter svoje ekipe. Zaradi poškodbe je trenutno pod vprašajem datum njegove vrnitve na zelenice.
Mlajše kategorije
Navkljub zahtevni situaciji gre klub pohvaliti za trud pri delu z najmlajšimi. Glede na odziv otrok pred sezono se nato v klubu odločijo prijaviti določene kategorije v tekmovanje za aktualno sezono. Če je potreba, tu in tam poiščejo tudi pomoč pri katerem od okoliških klubov s katerim skupaj formirajo ekipo. Kot denimo v sezoni 2018/19, ko so s klubom Stary Petřin v tekmovanje prijavili skupno moštvo mlajših dečkov.
V sezonah zadostnega števila igralcev sta Vranov zastopali obe kategoriji dečkov (nazadnje v sezoni 2023/24). V preteklosti jim je dve sezoni uspelo nastopati tudi v tekmovanju kadetov in mladincev (znotraj okrožja Znojmo organizirano kot skupno tekmovanje). Zaradi večjega števila igralcev, ki jih zahteva omenjena starostna kategorija, je manjša verjetnost, da bi Vranov v bližnji prihodnosti znova poskusil prijaviti ekipo v najstarejši kategoriji mlajših selekcij. Mladim igralcem (oz. njihovim staršem) tako ne preostane drugega, kot da si po zaključku igranja v določeni kategoriji s pomočjo matičnega kluba poiščejo katero izmed okoliških nogometnih sredin, kjer bodo nadaljevali s svojim nogometnim razvojem. Kljub prestopu in nastopanju v bližnjih klubih (trenutno največ njih nosi dres mlajših selekcij Starega Petřina in Štitar), so ti igralci še vedno pogodbeno vezani na svoj prvotni klub. Kar daje predsedniku Kratochvilu vsaj nekaj optimizma ob pogledu na prihodnost kluba. Seveda ob pogoju, da bo kateri od igralcev izrazil željo po vrnitvi v svoj matični klub.
Generacija starejših dečkov iz sezone 2016/17 se lahko pohvali z naslovom prvaka v okrožju Znojmo. Vir SK Vranov nad Dyji
Ker se v Vranovu nahaja nižja stopnja osnovne šole (ta je od igrišča oddaljena vsega nekaj deset metrov), je razumljivo največ zanimanja za nogomet pri otrocih v kategorijah obeh selekcij cicibanov. In ravno starejši cicibani so v sezoni 2016/17 z osvojitvijo naslova prvaka okrožja poskrbeli za enega največjih uspehov Vranova. Tudi v aktualni sezoni starejši cicibani kot edini zastopajo klub med mlajšimi kategorijami. Otroci do 12-ega leta starosti imajo organizirane treninge trikrat tedensko. Udeležuje se jih tudi med 15 in 20 igralcev. Njihov trener je Jan Dobrovolny, nekdaj igralec Vranova, ki je danes član njihovega glavnega rivala iz bližnjega kraja Stary Petřin. Svoje nogometne aktivnosti je zaradi poškodbe kolena za nekaj časa primoran odložiti. Vseeno ga je možno redno videvati ob in na igrišču v Vranovu, kjer vodi treninge cicibanov. Njegovi varovanci bodo s prvenstvom znotraj okrožja nadaljevali drugi konec tedna v aprilu, ko bodo pilili svoje nogometno znanje proti sovrstnikom iz drugih klubov v ligi imenovani »Kinderwelt«. Podobno, kot članske lige v okrožju Znojmo, tudi vse tekmovalne skupine mlajših in starejših cicibanov nosijo naziv sponzorja. Gre sicer za podjetje, ki se ukvarja s postavljanjem oz. gradnjo otroških zabaviščnih parkov.
Medijska pokritost in cilji kluba
Podobno, kot to velja za mnoge klube na najnižjem nivoju češkega nogometa, bi tudi o Vranovu le stežka našli kakšno informacijo na spletu. Klub je pred leti sicer postavil svojo spletno stran. Ki pa več kot očitno ni nikoli zaživela. Zadnja informacija na njej je bila objavljena pred štirimi leti. Na vprašanje, če morda v klubu razmišljajo o korakih v smeri večje prepoznavnosti, Kratochvil omeni spomladanski sklic upravnega odbora kluba na katerem mdr. namerava izpostaviti omenjeno. V upanju, da bi kateri od mlajših igralcev (oz. oseb blizu kluba) bil pripravljen sprejeti (preprost) izziv ter preko katerega od družbenih omrežij pomagati klubu do večje prepoznavnosti. Vsaj do takrat bo potrebno osnovne informacije (kot so termini domačih tekem) poiskati izključno na spletnih straneh medijev, ki tovrstne aktivnosti pokrivajo. Med sprehodom po Vranovu bi namreč tudi na oglasnih deskah zaman iskali kak plakat z vabilom na prihajajočo tekmo.
Roko na srce, v danih okoliščinah se zdi »odsotnost« kluba na spletu še najmanjša težava. Kar posredno potrdijo besede predsednika, ki mu je edini cilj v tem trenutku preživetje kluba. S prihodom igralcev v zimskem prestopnem roku je bil primarni cilj (vsaj za kratek čas) izpolnjen. Upati gre, da bo edini športni klub v Vranovu deležen posluha oz. pomoči ustreznih uradov pri ureditvi nogometne infrastrukture, s čimer bi pripomogli k dostojnejšim pogojem tako za treniranje kot igranje tekem. Tudi zaradi številnih otrok, ki jim klub z organiziranimi treningi in tekmami pomembno pripomore h gibalnemu razvoju. In ravno delo z najmlajšimi bo tudi v prihodnje ostalo zapisano kot ena izmed glavnih klubskih nalog.
Članska ekipa SK Vranov nad Dyji v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Kmalu po tem, ko reka Dyje iz Avstrije priteče na ozemlje Češke, njen tok pričaka »prepreka« v obliki hidroelektrarne z mogočnim jezom. Reka se nato v številnih ovinkih po razgibanem terenu znova usmeri proti jugu, kjer del svoje poti tvori naravno mejo med Češko in Avstrijo. Še prej jo s skale pozdravi pravljična kulisa gradu ter mesteca pod njim. Zahvaljujoč svoji bogati zgodovini, številnim znamenitostim in atrakcijam privablja Vranov nad Dyji mnoge turiste. Večino njih si za počitniško bivanje izbere turistični kompleks ob plaži akumulacijskega jezera. V senci vsega naštetega si svoj prostor pod »vranovskim soncem« poskuša priboriti tudi lokalni nogometni klub.
Vranov nad Dyji je z nekaj manj kot 800 prebivalci dovolj velik, da njegove ulice nosijo imena. A vseeno premajhen, da bi ga (uradno) smatrali za mesto. Do leta 1986 je nosil zgolj ime Vranov. Še v drugi polovici 19. stoletja je v kraju živelo zgolj nemško prebivalstvo. Sama zgodovina Vranova nad Dyji seveda sega mnogo dlje. Povezana je z gradom, nastalim na skali nad reko Dyje. Njegovi mogočni podobi (pravzaprav gre za celoten grajski kompleks s kapelo, dvoriščem, stolpi, mostom) se je nemogoče izogniti med sprehodom po vranovskih ulicah.
Simbol Vranova nad Dyji je mogočen grad, ki stoji na skali nad mestecem.
Osrednji trg obklapljajo številne zgodovinske stavbe. Med njimi tudi t.i. “Pažeci dum”, ki je svojo današnjo (baročno) podobo dobil v 18. stoletju.Kužni steber na osrednjem trgu pripominja kugo, ki je leta 1680 terjala 81 življenj vaščanov.
Kraj leži na skrajnem jugozahodnem delu Južnomoravske regije, v okrožju Znojmo. Do istoimenskega sedeža okrožja je približno 20 km vožnje z avtom, medtem ko vožnja do regijske prestolnice Brno vzame dobro uro časa. Precej bližje Vranovu se nahaja avstrijsko ozemlje. Poltretji kilometer južneje se namreč prične dežela
Spodnja Avstrija.
Največji del družinskih hiš in manjših večstanovanjskih poslopij najdemo severno od reke Dyje. Glavnina javnega dogajanja v kraju je vezanega na trg, čigar del je tudi večina javnih objektov. Gre za najstarejši del Vranova, ki ga s treh strani obdaja reka Dyje. Mestece se razteza še približno kilometer ob toku Dyje kjer ob njegovem desnem bregu leži predel, imenovan »Benetke« (»Benátky«), ter levem bregu s predeloma »Přední Hamry« in »Zadní Hamry«. Slednji zaključujejo vzhodni konec kraja.
V kraju je tudi turistična pisarna, ki je te dni še zaprta. Svoja vrata za obiskovalce odpira z aprilom.V Vranovu so tri manjše trgoivine z osnovnimi živili. Vse tri vodijo vietnamski trgovci in vse tri so odprte tudi ob nedeljah.
Zaradi razgibanega terena je Vranov v vse smeri precej razpotegnjen. Zato ne čudi, da je v kraju kar deset avtobusnih postajališč. Resda so štiri od njih namenjena zgolj turističnemu vlakcu, ki v času sezone vozi od jezera do zahodnega dela Vranova. Zanimivo, da imajo vse tri lokalne
Zgledno urejeno avtobusno postajališče ob glavnem trgu.
avtobusne linije svoj pričetek oz. konec v Vranovu. Dve od njih povezujeta Vranov z že omenjenim Znojmom. V delovnih dneh med krajema vozi 15 parov avtobusov, ob koncih tedna in praznikih pa sedem.
Razgiban teren omogoča slikovite razglede na grad in naselje pod njim. Do ene takšnih točk je možno priti ob križevem potu, ki se konča na vrhu vzpetine, ob t.i. Mniszkovem križu, ki ga je leta 1846 postavila grofica Helena Mniszko-Ludomirská v spomin na svojega pokojnega moža.
Tudi simbol na krajevnem grbu priča kateri objekt je igral najpomembnejšo vlogo v zgodovini kraja. Na njem je na rdečem ščitu upodobljen utrjen grajski zid z dvignjenimi vrati v sredini (modra mreža). Na obeh straneh so še polkrožno obokana in zaprta majhna vrata. Nad vrati štrlita nad obzidjem dva okrogla srebrna stolpa, vsak z enim polkrožno
Ob cerkvi Marijinega vnebovzetja stoji obnovljena rotunda svetega Andreja.
obokanim oknom v spodnjem nadstropju in dvema pravokotnima oknoma v zgornjem nadstropju, s tremi senčili na obzidju in koničasto modro streho. Nad vrati med stolpoma je utrjeni zid, dvignjen s polkrožnim ščitom na katerem stoji črna vrana z dvignjenimi krili (pripravljenimi za vzlet).
Baročni grad je bil prvotno zgrajen kot eden od elementov obrambnega sistema na južni meji države. Prvi pisni dokaz o njegovem obstoju sega na prelom 11. in 12. stoletja. Sprva je služil kot kraljeva posest, kasneje so se v njem menjavali različni lastniki. Med tridesetletno vojno so grad oblegali in poškodovali Švedi. Velik požar leta 1665 je grad močno poškodoval.
Postajališče v spodnjem delu Vranova je hkrati začetna oz. končna točka treh lokalnih linij.
Takratni lastniki – rodbina Althann – so objekt pričeli obnavljati v baročni grad. Arhitekturno središče gradu je bila velika dvorana (imenovana Dvorana prednikov, češko Sál předků), velika 25 × 15 × 15 m. Pomemben del gradu je tudi baročna grajska kapela Svete Trojice s preloma 17. in 18. stoletja. Iz najstarejšega obdobja se je ohranil le obrambni zid in trije stolpi. Nadaljnja gradbena dela so sledila v 18. stoletju, ko je
bila okolica gradu preurejena tudi v naravni park s številnimi manjšimi stavbami.
Navkljub številnim gostinskim objektom je ob koncu marca imela svoja vrata odprta zgolj ena restavracija.
Največji zgodovinski pečat je v Vranovu pustila bavarska plemiška rodbina Althann. Posestvo z gradom so kupili leta 1618. Družina je v Vranovu dosegla znatno raven bogastva, moči in tudi družbenega statusa. Člani so postali ministri, pomembni cerkveni hierarhi, diplomati in generali ter uživali veliko naklonjenost cesarskega dvora na Dunaju. Njihova moč prične bledeti v drugi polovici 18. stoletja. Predstavnike rodu še danes najdemo v Spodnji Avstriji, na posestvu, ki ga imajo v lasti več kot 400 let.
Glavni most čez reko Dyje.
V obdobju vladavine Mniszkov Vranov s proizvodnjo kamnite keramike tipa »wedgwood« (fina keramika v angleškem stilu) zaslovi daleč preko meja monarhije. Leta 1816 je lastnik gospostva grof Stanislav kupil lokalno tovarno, ki je proizvajala kamnito keramiko povprečne kakovosti. Izboljšanje proizvodne tehnologije in širitev proizvodnje sta prinesla želeni rezultat. Trideseta in štirideseta leta 19. stoletja
Mihael Jožef (s polnim imenom Michael Hermann Joseph Reichsgraf von Althann) je kot zadnji iz slavnega rodu dedoval vranovsko posest. Njegovo razsipno življenje je leta 1793 vodilo v dokončen bankrot. Vranov nato preide v roke češkega deželnega odvetnika Josefa Hilgartnerja iz Lilienborna, ki poskrbi za izboljšanje stanja. Po šestih letih Hilgartner posestvo proda poljski plemiški rodbini Mniszek, natančneje grofu Stanislavu. Po njegovi smrti leta 1846 posestvo preide v roke grofice Helene, ki je kazala močna socialna čustva, zaradi česar so jo imenovali tudi “mati revežev”. Na njeno pobudo so leta 1826 na mestu množičnega grobišča iz tridesetletne vojne zgradili kapelo sv. Jožefa.
Stavba osnovne šole.Celotno grajsko poslopje stoji na skali.
pomenijo vrhunec za tovarno. V njej se je proizvajala široka paleta blaga, ki je bilo distribuirano tako na domači kot tuji trg. Slavo vranovski tovarni so prispevali na primer jedilni, toaletni, pisalni in kadilski seti, pa tudi cvetlični lonci, vaze, in grelniki. Upad prodaje v drugi polovici 19. stoletja je leta 1882 vodil v dokončno zaprtje tovarne.
Po družini Mniszek kupi posest še ena (sorodna) plemiška rodbina Stadnicki. Ta se je med drugim osredotočila na dokončanje urejanja parka, ki je bil zgrajen pod Althanni v drugi polovici 18. stoletja. Med drugo svetovno vojno je grad kupil nemški baron Gebhard von der Wense-Mörse. Po vojni je grad postal državna last.
Z vzhoda pripelje v Vranov strma ovinkasta cesta. Desno od reke Dyje leži predel Vranova, imenovan “Benetke” (Benátky), medtem ko se ob nasprotnem bregu razprostira predel Přední Hamry.
Grad Vranov nad Dyji zaradi svoje bogate zgodovine, lege na visoki skali in dih jemajočih pogledov na okoliško pokrajino ter reko Dyje in mestece pod njim velja za eno najslikovitejših rezidenc na Češkem. Kot večina znamenitosti in atrakcij v Vranovu, je tudi grad možno obiskati v toplejšem delu leta. Običajno svoja vrata turistom odpira v aprilu. Po prehodu kamnitega grajskega mostu iz 17. stoletja, ki predstavlja ključni zgodovinski in arhitekturni element celotnega kompleksa in ki je nekoč simboliziral prehod med svetom vsakdanjega življenja in aristokratskim svetom, imajo obiskovalci možnost občudovati urejene grajske vrtove, kapelo, obrambne stolpe z obzidjem, grajsko dvorišče ter skrbno urejene notranje prostore, ki jih krasijo aranžmaji rezanega cvetja ter zimzelenih sobnih rastlin. Seveda na mizah in policah ne smejo manjkati v Vranovu proizvedeni keramični izdelki iz začetka 19. stoletja.
Poleg gradu Vranov nad Dyji ponuja še mnogo drugih zanimivosti. K omejitvi
razvoja oz. širitvi kraja močno pripomore dolina reke Dyje ter gozdnata pobočja nad njo. Med prvimi ob vhodu v mestece poglede nase usmeri prostrana struga Dyje in rahlo nagnjen zgodovinski trg s kužnim stebrom na vrhu katerega stoji Devica Marija Brezmadežna. Steber so na trgu postavlili plemiči Althanni leta 1713 kot spomin na epidemijo kuge v kateri je leta 1680 umrlo 81 prebivalcev Vranova. K zgodovinskemu pridihu v središču kraja prispeva še župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja z župniščem.
Po najverjetnejši verziji ime Vranov izhaja iz osebnega imena Vran. Češko ime mesta je bilo nato leta 1239 prevzeto v nemščino (»Wren«). V nemškem narečju je imel Vranov takrat obliko Frain (kasneje tudi nemško uradno ime do leta 1945). Pravica do grba je bila Vranovu podeljena leta 1568, od leta 1668 pa je na njem upodobljena črna ptica (vrana).
Leta 1516 je bil do takrat še trg Vranov povišan v mesto. Na nižje sodišče v kraju pripominja omemba sramotilnega stebra (ki se ni ohranil) v pisnih virih. Med letoma 1850 in 1945 je bilo v Vranovu moravsko okrožno sodišče za civilno in kazensko pravo. Zaradi svoje zgodovinske vloge in velikosti nosi Vranov nad Dyji tudi uradni naziv městys oz. městečko. Po prevodu v slovenščino bi to pomenilo »mestece« (česar naša zakonodaja uradno ne pozna). Kot že sam samostalnik
Pogled na “Benetke” iznad gladine reke Dyje.
Iz Vranova je možno nadaljevati pot ob toku reke Dyje.
razkriva, gre za kraj večji od vasi, a manjši od mesta. Poleg občinske stavbe lahko v Vranovu najdemo še nekaj administrativnih ustanov – urad za gradbeništvo, matični urad in kontaktno pisarno urada za delo. Od naštetih je največje število zaposlenih v občinskem uradu. Pod njegov patronat sodi tudi Turistično informacijski center, ki je odprt od aprila do oktobra.
Prvotno slovansko prebivalstvo na območju Vranova je v 12. stoletju pričela izpodrivati nemška kolonizacija. Poledično je velik del zgodovine v Vranovu živelo zgolj ali večinsko prebivalstvo nemške narodnosti (ob popisu leta 1880 se niti en prebivalec ni izrekel za Čeha) . Ob razglasitvi Češkoslovaške leta 1918 je v kraju živelo kar 97% nemškega prebivalstva. Avstrijski predstavniki mesta Vranov so 12. decembra podpisali kapitulacijo ter izjavili, da bodo prebivalci Vranova služili češkoslovaški državi na enak način, kot pred tem Avstriji. Kljub temu je tri dni zatem
češkoslovaška vojska vkorakala v mesto, preiskala vse hiše ter zasegla orožje in hrano. V Vranovu je ostala do marca 1919. V tem času so morale vse gostilne biti zaprte po 20.uri. Hkrati je za nemško prebivalstvo po 21. uri veljala policijska ura in prepoved zbiranja. Eden najbolj perečih problemov je bilo vprašanje kadrovske zasedbe v državnih uradih. Vse urade v mestu so namreč zapolnili uradniki češke narodnosti. Edini, ki je ostal na svojem prvotnem delovnem mestu, je bil nemški duhovnik. Na nekdanjem pokopališču je občina leta 1934 postavila spomenik v spomin na 12 padlih vojakov med prvo svetovno vojno. Kasneje ga je nadomestil spomenik padlim v obeh svetovnih morijah.
Po podpisu Münchenskega sporazuma leta 1938 je Vranov pripadel Tretjemu rajhu. Jeseni zato kraj zapusti skoraj celotno češko prebivalstvo (v njem je ostalo le še trinajst čeških družin). V času okupacije je nemška vojska v Vranov preselila kar nekaj svojih organizacij in uradov. Stavba nekdanje tovarne keramike (od leta 1921 nemška fantovska sirotišnica) je služila kot nastanitveni objekt za prisilne delavce iz Romunije, Ukrajine, Moldavije, Poljske itd., nekaj časa pa tudi za vojake Luftwaffe. Od leta 1940 je Vranov deloval tudi kot preselitveno taborišče za etnične Nemce iz Besarabije, Dobrudže, Banata in Transilvanije.
Po bitki za Budimpešto so bili poveljniki umikajočih se enot SS nastanjeni na vranovskem gradu. Proti Vranovu so se umikale tudi številne enote Wehrmachta. Zadnje nemške formacije so Vranov zapustile 7. maja 1945. Takoj po njihovem odhodu so češki zaposleni
Večina objektov v severnem predelu Vranova, imenovanem “Zátiší”, datira v obdobje socializma.
na gradu in posestvu ter ostali delavci (Ukrajinci, Poljaki in Rusi) zasedli grad in se začeli maščevati nemškemu prebivalstvu, ki je po odhodu čet ostalo brez zaščite. Prihodu Rdeče armade 9. maja so kmalu sledili tudi partizani. Po odhodu nemških čet so se različne partizanske skupine iz notranjosti preselile v obmejno območje in sodelovale pri represiji nad nemškim prebivalstvom. Med partizanskimi hišnimi preiskavami je prihajalo do plenjenja in kraje, zlasti oblačil, perila, hrane, koles, radijskih sprejemnikov, čevljev in mnogih drugih vsakdanjih predmetov.
Danes baročni grad je razglašen za kulturni spomenik. Njegovi notranji prostori bodo za obiskovalce dostopni od velikonočnega konca tedna.
23. maja 1945 so oborožene formacije zbrale nemško prebivalstvo na vranovskem trgu, kjer jim je bilo odrejeno zapustiti Vranov. Osebe nemške narodnosti (z izjemo zaposlenih v hidroelektrarni) so morale mesto zapustiti v štiriindvajsetih urah. Vsak, ki odredbe ne bi ubogal, bi bil ustreljen. S 15 kg osebne prtljage so jih peš odpeljali do nemške meje, kjer so jih osebno preiskali in jim odvzeli zadnje dragocenosti. V nekdanji tovarni keramike je bilo ustanovljeno delovno taborišče, kamor so bili nameščeni tako nemški zaposleni v elektrarni kot tudi nemške družine, ki še niso bile odstranjene.
Poleg partizanskih paravojaških formacijah so pri plenjenju in krajah mnogokrat sodelovali tudi vojaki Rdeče armade. Prebivalstvo se je pritoževalo zlasti nad vedenjem pijanih vojakov, posilstvi, grožnjami z deportacijo v Sibirijo, nepooblaščenim lovom divjadi in ogrožanjem varnosti. Veliko je bilo
primerov, ko so razseljeni Nemci za plačilo najeli vojake Rdeče armade, da so jim prevažali premoženje iz nekdanjega prebivališča. Potem ko je Rdeča armada novembra 1945 zapustila Češkoslovaško, so se na obmejnem območju ponovno pojavili sovjetski vojaki iz avstrijskega okupacijskega območja. Plenilske ekspedicije so se ustavile šele v začetku pomladi 1946. Marca 1946 je bilo iz Vranova s transportom odpeljanih še zadnjih 100 Nemcev. Naslednje leto je razseljeno prebivalstvo v njihov spomin postavilo spominski križ v bližini vasi Hardegg v Spodnji Avstriji.
Po izgonu nemškega prebivalstva so se v izpraznjene hiše, kmetije, podjetja, gostilne in ostale objekte zgrinjali naseljenci iz okolice ter sosednjih okrožij. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je bil Vranov za desetletje umeščen neposredno v obmejni pas. Na obmejno območje sta bili nameščeni vojska in graničarji. Vstop v obmejni pas je bil dovoljen le s posebno prepustnico, ta – od 4 do 10 km širok odsek – pa je postal nedostopen prebivalcem takrat že Češkoslovaške socialistične republike. Dostop do omejenega območja so imeli le mejni stražarji oziroma gozdarji in kmetijski delavci s posebnim dovoljenjem in pod nadzorom mejne straže. Poleg vojakov in graničarjev je v Vranovu lahko ostalo zgolj prebivalstvo, ki je imelo preverjen in lojalen odnos do Komunistične partije Češkoslovaške. Veljala je prepoved nočnega gibanja v bližini obmejnega pasu, prepoved fotografiranja in snemanja, izvajanja geodetskih del, kartiranja ipd. Za piko na i je komunistični režim lokalnemu prebivalstvu strogo prepovedoval kakršen koli stik s tujimi državljani.
Pogled na grajski most s spodnje strani.
Iz Vranova se je možno na grad povzpeti peš tako z njegove južne kot severne strani. Ena od sprehajalnih poti se zaključi na t.i. Hallmasskovi razgledni točki na skali pod gradom. Ime je dobila po gozdarju nekdanjega vranovskega posestva, z nje pa se odpre lep razgled na mestece ter reko Dyje.
Slabo stanje stanovanjskega fonda na obmejnem območju in pomanjkanje sredstev za popravila je Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške republike maja 1957 rešil z rušenjem zapuščenih hiš in ruševin v obmejnem pasu. Uničene stavbe so od leta 1960 nadomestili s subvencionirano zadružno in državno gradnjo, kar je znatno poškodovalo urbani videz mesta. Zaradi bližine železne zavese je bil močno omejen tudi turizem.
Prva omemba šole v Vranovu sega v leto 1623. Tudi poučevanje ni bilo imuno na različne poglede glede šolskega sistema v obdobju med obema vojnama. Tako večinsko nemško prebivalstvo kot češka uprava sta želela vsaka zase večji vpliv v šoli. Po priključitvi Vranova k tretjemu rajhu je bila češka šola ukinjena. Poučevanje v njej se je nadaljevalo po koncu druge svetovne vojne. Češka šola je prevzela tudi stavbo prvotne nemške osnovne in srednje šole. A je bilo zanimanje za obiskovanje šole v povojnem obdobju nizko. V vaseh je vladalo nemirno dogajanje, ni bilo ustreznega
avtobusnega prometa in otroci so morali hoditi peš v šolo. Kupljen šolski avtobus so subvencionirala različna društva in celo takratni predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš.
Na obrobju Vranova stoji zabaviščni park, namenjen primarno družinam z otroki. Upravljalci so navdih zanimivim atrakcijam v njem črpali iz narave in podeželskega življenja.
Po izgonu nemškega prebivalstva in depopulaciji obmejnega območja novi naseljenci nikakor niso mogli nadomestiti tako ustreznega kadra kot števila učencev pred tem. Stanje se je izboljšalo leta 1948, ko je bilo uvedeno obvezno devetletno šolanje. Komunistična oblast je zaradi svoje ideološke prepričanosti ukinila številne osnovne šole v obmejnem območju, kar je imelo za posledico povečanje števila učencev v vranovski šoli. Tako je v šolskem letu 1960/61 šolo
Številni bunkerji v okolici so v 30-ih letih prejšnjega stoletja predstavljali sistem obrambne linije. Danes so nekateri od njih predelani in obiskovalcem na voljo za ogled.
obiskovalo 461 učencev. Poučevalo jih je 17 učiteljev v 14-ih razredih. Danes je v Vranovu osnovna šola nižje stopnje (1. do 5. razred) za 310 učencev (s poukom nemškega jezika od tretjega razreda dalje) ter enorazredni vrtec. Vrtec je bil odprt septembra 1984, sprva s kapaciteto dveh razredov. Od šolskega leta 2005/2006 je v vrtcu le en razred s kapaciteto 28 otrok.
Vranov nad Dyjí se je že v 19. stoletju uveljavil kot priljubljeno letovišče. V mestu je približno 250 redno zaposlenih stalnih delovnih mest. Glavnina je zaposlena v komunalnih objektih, na gradu, v gostinskih in nastanitvenih objektih, na plaži ob akumulacijskem jezeru, v trgovskih in storitvenih dejavnostih ter na operativnih položajih na akumulacijskem jezu in hidroelektrarni. Glavni proizvodni panogi sta mizarstvo in avtomehanika. Med turistično sezono se znatno poveča povpraševanje po rekreacijskih in turističnih objektih ob jezeru. Mnogi prebivalci mesta so svojo zaposlitev našli v središču okrožja Znojmu ter tudi v sosednji Avstriji.
Že v sredini 16. stoletja so bili v Vranovu mlini, pivovarna in tovarna za pridelavo sladu. Stoletje kasneje je vranovska posest obsegala pivovarno, obrat za predelavo žlindre, rudnik železove rude, ki so jo kopali na pobočjih nad levim bregom Dyje, ter industrijske mline. Gojili so rž, oves, ječmen, pšenico, proso, ajdo in grah. Ovčereja je bila glavni del živinoreje. Žito s polj je bilo pošiljano v pivovarne, proizvedeno pivo pa so odkupovale podeželske gostilne.
Po upostošenju mesta s strani švedskih čet je Ferdinand III. Habsburški leta 1642 mestu podelil pravico do tedenskega trga vsako sredo in treh letnih trgov (konjski in živinski). Listino je leta 1716 ponovno potrdil cesar Karel VI. in za njim Marija Terezija. Trgi so potekali na veliko sredo, na dan svetega Florijana, na dan svete Ane, na ponedeljek svetega Pavla in na dan vseh duš. Z rudarjenjem železove rude vse do sredine 18. stoletja se je v mestu razvila kovaška in ključavničarska obrt.
Pogled na Vranov s severne strani. Predel ob reki Dyje se imenuje Havličkovo nabrežje (Havlíčkovo nábřeží).
Podobno, kot na grad, ponuja okoliški teren lepe razglede tudi na Vranovsko pregradno jezero s hidroelektrarno. Eden takšnih pogledov se odpre na skali s Claryjevim križem, posvečen pisatelju, slikarju in humanistu Karlu Claryju. Obisk Vranova leta 1831 je bil zanj usoden, saj je zbolel za kolero in kmalu zatem umrl.
V začetku 20. stoletja je Vranov postal priljubljeno letovišče. V kraju so se odprli hoteli, penzioni in zasebne nastanitve. K razvoju turizma je pripomogla tudi železniška postaja Šumvald-Vranov. Ker je bila od Vranova oddaljena 7 km, so gostje za pot do Vranova uporabljali konjske vprege.
Po drugi svetovni vojni so v kraju postavili mlekarno, v kateri so proizvajali čajno mleko, kremni sir Romadur, skuto in druge mlečne izdelke. Danes je v kraju nekaj manjših obrtnikov (a mnogo manj kot v preteklosti). Na glavnem trgu lahko najdemo pošto (odprta vse dni med ponedeljkom in petkom), tri trgovine z osnovnimi živili (odprte vse dni v tednu), knjižnico, lekarno ter še nekaj manjših trgovcev. Na nasprotnem bregu Dyje imajo svoje prostore gasilci ter policija, po celem mestecu pa ne manjka ponudnikov nastanitev, od zasebnih sob, penzionov, počitniških hiš do hotelov.
Lega Vranova v globoki dolini je zlasti nekdaj predstavljala dokaj
zahtevno (prometno) oviro. Podobno kot danes, je bil tudi v preteklosti navezan na središče okrožja – Znojmo. Do njega je na prelomu 18. in 19. stoletja vodila strma in za konjske vprege nevarna cesta. Grof Mniszek je zato leta 1806 dal cesto razširiti in tlakovati.
Obokan železni most, po katerem skozi Vranov vodi najpomembnejša cestna povezava, hkrati pa povezuje severni z osrednjim delom mesta, je leta 1892 dal zgraditi župan. Leta 1969 ga nadomesti most z večjo nosilnostjo. Drugi – manjši – most v Vranovu povezuje južni predel kraja (imenovan Benetke) s središčem. Na tem mestu je prvotno leseno brv leta 1898 nadomestil leseni most. Ta je bil odprt ob 50. obletnici cesarjevega vladanja, poimenovan pa je bil “Kaiser-Jubiläums-Brücke”. Potem ko ga je leta 1929 odnesla visoka voda, so ga v letih 1923–1930 nadomestili s sedanjim armiranobetonskim. Cesta skozi Vranov je bila tlakovana leta 1939, že v času tretjega rajha. Spomladi 1947 je državno podjetje ČSAD prevzelo potniški promet s škodinim avtobusom, ki so mu pozimi dodali še avtobus znamke Praga. Od leta 2008 ponudbo kraja med pomladjo in jesenjo obogatita še dva turistična vlakca (z zaprtimi in odprtimi vagoni), ki vozita med plažo ob Vranovskem jezeru in
Medtem, ko pešci in kolesarji lahko prečkajo pregrado, je vožnja preko njene krone dovoljena zgolj vozilom z dovolilnico.
zabaviščno poučnim parkom na skrajnem zahodnem delu Vranova. Ščepec k turistični privlačnosti doda še poletni kolesarski avtobus med Znojmom in Vranovom. V prvi polovici preteklega desetletja je mesto ob glavnem avtobusnem postajališču v centru kraja postavilo manjši nadstrešek.
Vranov nad Dyjí velja za vrata v narodni park Podyji. Turisti ga obiskujejo tako zaradi zgodovinskih spomenikov kot tudi aktivnega odmora oz. rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje). Nastanitvene zmogljivosti mesta so raznovrstne in skupno znašajo več kot 800 postelj. Precej večja ponudba v gostinskem sektorju je v času poletne sezone. Tudi z vidika turizma je slabost kraja nedvomno slabša prometna dostopnost.
Prvi betonski jez v takratni Češkoslovaški je bil zgrajen leta 1934. V dolžino meri 292 m in doseže višino 60 metrov.Promenada po pregradi nosi ime po frontmanu skupine R.E.M. Michaelu Stipe-u.
Številni spomeniki lokalnega pomena (kot so manjši sakralni objekti, kapele, križi, kamni, pa tudi zgodovinsko ali arhitekturno dragocene stavbe) pričajo o starodavnosti mesta, ki je začelo nastajati pod gradom v 12. stoletjem. Trg je takrat imel svojo župnijsko upravo, prebivalci pa so se preživljali v glavnem z obrtjo in kmetijstvom.
Razgiban teren pripomore k številnim razglednim točkam tako na grad kot
mestece pod njim. Ena takšnih točk je Hallamasskovo razgledišče pod gradom imenovano po Franzu Hallamassku, ustanovitelju tovarne za cementne in betonske izdelke. Omembo si zasluži tudi stavba današnje osnovne šole z ohranjenimi kletnimi prostori iz 17. in 18. stoletja. V njej so se v tistem obdobju nahajale pivovarna, upravni, stanovanjski ter skladiščni prostori. Današnjo obliko je stavba dobila leta 1906. Grajska vila v bližini mostu znova spominja na začetno obdobje razvoja turizma. Štirinadstropno vilo je leta 1930 dal zgraditi grof Adam Zbyněk. V njej je bilo dvajset sob, ki jih je oddajal dopustnikom.
Ob glavni cesti skozi naselje nedvomno izstopa stavba grand hotela imenovanega Grajski hotel. Njegov lastnik je v začetku ruske agresije na Ukrajino velikodušno ponudil zatočišče ukrajinskim beguncem. V zameno so žene svoje kulinarično znanje prenesle v hotelsko restavracijo, kjer je gostom na voljo ukrajinska kuhinja. Še preden je bila stavba preurejena v hotel, se je v njej nahajala že omenjena tovarna keramike.
Naziv zgodovinsko najpomembnejše (in tudi zaščitene) stavbe pripada t.i. Paževi hiši (Pážecí dům). Gre za dvonadstropno stavbo iz leta 1524, ki stoji v središču Vranova neposredno pod gradom. Danes se v domu nahajajo slaščičarna z letno teraso, restavracija s salonom, vinski bar in vrtna restavracija s fontano. Hkrati je v objektu možno tudi prenočevati.
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja velja za najpomembnejši sakralni spomenik v Vranovu. Zgrajena je bila v prvi polovici 13. stoletja, obokana v gotskem slogu in razširjena s sedanjo zakristijo. Po plenjenju Vranova s strani Švedov je bila leta 1645 postopoma obnovljena v baročnem slogu. V enem izmed kotov cerkvenega dvorišča stoji kapela sv. Andreja. Sprva poznoromanska stavba je na sredini 18. stoletja dobila baročno podobo. V podzemnem delu kapele se nahaja avtentična kostnica, ki je v več plasteh napolnjena z lobanjami.
Pogled na turistični kompleks ob severni obali jezera.
V bližini kapele je bilo nekoč pokopališče. Pokopi na njem so se prenehali na prelomu 19. in 20. stoletja.
Prebivalcem Vranova sta na voljo tako splošni zdravnik kot zobozdravnik. Oba imata svoji ordinaciji odprti vse delovne dni.
Neposredna bližina meje in strah pred nastopajočo grožnjo nacizma je bila v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja kriva za gradnjo obrambne linije vzdolž meje z Nemčijo in Avstrijo. O takratni pripravljenosti na vojno pričajo številni bunkerji tako v Vranovu kot njegovi okolici. Večina njih je sicer opuščenih. Nekaj so jih zasebni lastniki odkupili od države ter preuredili v manjše muzeje. Eden takšnih je tudi na obrobju Vranova, kjer si lahko obiskovalci v poletnem času ob strokovni razlagi ogledajo del utrdb. Muzej sestavljata dva popolnoma opremljena in oborožena bunkerja ter povezovalna učna pot, ki vodi okoli tretje porušene trdnjave. Prvi objekt (bunker) ponazoruje stanje iz 1938, medtem ko drugi vsebuje predvojno opremo iz obdobja priprav na drugo svetovno vojno. Ob pogledu na številne izvirne predmete tistega časa imajo tako turisti možnost podoživeti občutke vojakov izpred 90-ih let.
Viseči most preko t.i. Švicarskega zatoka je namenjen pešcem in kolesarjem.
V kolikor najmlajši generaciji ne diši ravno raziskovanje vojaške zgodovine, bodo svoje veselje zagotovo našli v neposredni bližini vojaškega muzeja, kjer se nahaja prostrano zabaviščno območje, imenovano V’RUN OFF’ park. Nastalo je pred petimi leti na območju ruševin nekdanjega kmetijskega objekta. Park obiskujejo predvsem družine, ki v njem najdejo številne stilske atrakcije navdihnjene z naravo in podeželskim življenjem. Območje dopolnjujejo še različne igralne dejavnosti. Glavna atrakcija parka je velikanski 3D labirint. V celoti je izdelan iz lesa in vrvnih mrež, obešenih 7 metrov nad tlemi v krošnjah odraslih dreves, kjer je potrebno premagati 114 metrov ovir.
Ob obisku Vranova se družine rade ustavijo tudi v manjšem akvariju z zrcalnim labirintom. V njem si obiskovalci lahko ogledajo za Češko značilne sladkovodne ribe, kot so smuč, ščuka, jeseter,
krap in druge. Največji akvarij ima prostornino do 8500 litrov. Največjo pozornost v njih pritegne albino som.
V podobo doline reke Dyje je močno posegla izgradnja jezu v prvi polovici 20. stoletja. S površino 7,6 km² velja za deseti največji jez na Češkem. Jezero meri v dolžino slabih 30 km, njegova povprečna globina je 50 metrov. Višina jezu je 60 metrov, medtem ko njegova krona dosega dolžino 291 metrov. Zgrajen je bil med letoma 1929 in 1933. Poleg energetskih in vodnogospodarskih funkcij služi tudi kot rekreacijski objekt. Iz jezu je s pitno vodo oskrbovan del Znojma in velik del sosednjega okrožja Třebič.
Dasiravno ima jez že častitljivo starost, njegovi prvotni načrti segajo dlje v preteklost, točneje v obdobje Avstro-Ogrske. Prvotne načrte iz začetka 20. stoletja je ustavila prva svetovna vojna ter pomanjkanje finančnih sredstev. Na realizacijo projekta je bilo zato potrebno počakati še dobro desetletje. Po podpisu pogodbe leta 1929 med državo in konzorcijem podjetij se je gradnja takrat največjega jezu v državi pričela marca naslednjega leta. Objekt je bil dokončan v treh letih in pol, na njegovi izgradnji se je podpisalo
Viseči most je bil zgrajen leta 1993. V dolžino meri 252 metrov in je obešen na dva 28 metrov visoka pilona. Most je bil leta 2019 rekonstruiran. Njegovo izgradnjo oz. postavitev ponazarjajo slike na ograji.
2500 ljudi. Jeseni 1933 so akumulacijsko jezero pričeli polniti z vodo. Aprila 1934 je bil na omrežje priključen prvi del hidroelektrarne. Še istega leta je na jezu začel obratovati potniški ladijski promet, z njim pa se je pričela razvijati tudi rekreacija na vranovski plaži. Najvišja obratovalna gladina 349 m nadmorske višine je bila v jezu prvič dosežena 12. aprila 1935.
Vstop na priljubljeno Vranovsko plažo.Resort sestavljajo raznoliki turistični objekti – od hotelov, vil in penzionov, do preprostih počitniških hišic ter prostora za kampiranje.
Ladijski promet na jezeru je obratoval vse do leta 1992. Po 14-ih letih je bil ponovno vzpostavljen. Danes ima podjetje v lasti floto treh plovil s katerimi opravlja turistične prevoze. Sama hidroelektrarna letno proizvede okrog 24 gigavatnih ur električne energije. Ob predhodni rezervaciji si lahko obiskovalci med majem in septembrom ogledajo njeno delovanje v sklopu brezplačnega vodenega ogleda v družbi izkušenega osebja. Ogled mdr. vključuje obisk stare kontrolne sobe, iz katere so
nekoč upravljali celotno elektrarno, video projekcijo o zgodovini elektrarne in razstavo fotografij (v strojnici generatorja), ki prikazujejo gradnjo elektrarne in njen razvoj vse do današnjih dni.
Ob jezeru in njegovih zatokih so zrasle mnoge rekreacijske oz. počitniške hišice. Zlasti v času socializma je gradnja neprivlačnih rekreacijskih objektov v Vranovu negativno vplivala na urbani značaj mesta. Danes mnogi turisti, ki obiščejo Vranov, preživljajo svoje prosti dni ob severni obali jezera. Poleg počitniških in zasebnih nastanitev jim je na voljo tudi urejen kamp s peščeno plažo, bari, kavarnami, športnimi in rekreacijskimi objekti, v njem pa si je možno izposoditi tudi manjša vodna plovila. Za pešce in kolesarje je kamp najhitreje dosegljiv po že od daleč vidnem mostu preko t.i. Švicarskega zatoka. Gre za viseči most zgrajen leta 1993. Dolžina mostu je 252 metrov. Obešen je na dva 28 metrov visoka pilona. Leta 2019 je bil most rekonstruiran.
V povezavi z jezom velja omeniti leto 1990, ko je Vranov obiskal frontman
Ena od treh ladij ki v času sezone prevaža turiste po jezeru.
glasbene skupine R.E.M. Michael Stipe. Pevec zaradi navdušenosti nad regijo svojega obiska ni pozabil vse do danes. Dva znana novinarja, ki sta takrat spremljala pevca, sta kasneje v čast na njegov obisk dala izdelati tablo z imenom zvezdnika in se z njo odpravila k županu Vranova. Župan je darilo sprejel in ter zatem po Stipe-u poimenoval promenado ob nabrežju jezera. Tam, kjer si je slavni pevec v eni izmed restavracij privoščil ocvrti sir. In zatem šokiral zaposlene, ko je iz svojega žepa namesto denarnice potegnil kreditno kartico in z njo želel plačati kosilo. Tistega leta namreč na Češkoslovaškem praktično nihče še ni videl na lastne oči tovrstnega plačilnega sredstva.
Vranov nad Dyji je z nekaj manj kot 800 prebivalci dovolj velik, da njegove ulice nosijo imena. A vseeno premajhen, da bi ga (uradno) smatrali za mesto. Do leta 1986 je nosil zgolj ime Vranov. Še v drugi polovici 19. stoletja je v kraju živelo zgolj nemško prebivalstvo. Sama zgodovina Vranova nad Dyji seveda sega mnogo dlje. Povezana je z gradom, nastalim na skali nad reko Dyje. Njegovi mogočni podobi (pravzaprav gre za celoten grajski kompleks s kapelo, dvoriščem, stolpi, mostom) se je nemogoče izogniti med sprehodom po vranovskih ulicah.
Simbol Vranova nad Dyji je mogočen grad, ki stoji na skali nad mestecem.Osrednji trg obklapljajo številne zgodovinske stavbe. Med njimi tudi t.i. “Pažeci dum”, ki je svojo današnjo (baročno) podobo dobil v 18. stoletju.Kužni steber na osrednjem trgu pripominja kugo, ki je leta 1680 terjala 81 življenj vaščanov.
Kraj leži na skrajnem jugozahodnem delu Južnomoravske regije, v okrožju Znojmo. Do istoimenskega sedeža okrožja je približno 20 km vožnje z avtom, medtem ko vožnja do regijske prestolnice Brno vzame dobro uro časa. Precej bližje Vranovu se nahaja avstrijsko ozemlje. Poltretji kilometer južneje se namreč prične dežela Spodnja Avstrija.
Največji del družinskih hiš in manjših večstanovanjskih poslopij najdemo severno od reka Dyje. Glavnina javnega dogajanja v kraju je vezanega na trg, čigar del je tudi večina javnih objektov. Gre za najstarejši del Vranova, ki ga s treh strani obdaja reke Dyje. Mestece se razteza še približno kilometer ob toku Dyje kjer ob njegovem desnem bregu leži predel, imenovan »Benetke« (»Benátky«), ter levem bregu s predeloma »Přední Hamry« in »Zadní Hamry«. Slednji zaključujejo vzhodni konec kraja.
V kraju je tudi turistična pisarna, ki je te dni še zaprta. Svoja vrata za obiskovalce odpira z aprilom.V Vranovu so tri manjše trgoivine z osnovnimi živili. Vse tri vodijo vietnamski trgovci in vse tri so odprte tudi ob nedeljah.Zgledno urejeno avtobusno postajališče ob glavnem trgu.
Zaradi razgibanega terena je Vranov v vse smeri precej razpotegnjen. Zato ne čudi, da je v kraju kar deset avtobusnih postajališč. Resda so štiri od njih namenjena zgolj turističnemu vlakcu, ki v času sezone vozi od jezera do zahodnega dela Vranova. Zanimivo, da imajo vse tri lokalne avtobusne linije svoj pričetek oz. konec v Vranovu. Dve od njih povezujeta Vranov z že omenjenim Znojmom. V delovnih dneh med krajema vozi 15 parov avtobusov, ob koncih tedna in praznikih pa sedem.
Razgiban teren omogoča slikovite razglede na grad in naselje pod njim. Do ene takšnih točk je možno priti ob križevem potu, ki se konča na vrhu vzpetine, ob t.i. Mniszkovem križu, ki ga je leta 1846 postavila grofica Helena Mniszko-Ludomirská v spomin na svojega pokojnega moža.
Tudi simbol na krajevnem grbu priča kateri objekt je igral najpomembnejšo vlogo v zgodovini kraja. Na njem je na rdečem ščitu upodobljen utrjen grajski zid z dvignjenimi vrati v sredini (modra mreža). Na obeh straneh so še polkrožno obokana in zaprta majhna vrata. Nad vrati štrlita nad obzidjem dva okrogla srebrna stolpa, vsak z enim polkrožno obokanim oknom v spodnjem nadstropju in dvema pravokotnima oknoma v zgornjem nadstropju, s tremi senčili na obzidju in koničasto modro streho. Nad vrati med stolpoma je utrjeni zid, dvignjen s polkrožnim ščitom na katerem stoji črna vrana z dvignjenimi krili (pripravljenimi za vzlet).
Ob cerkvi Marijinega vnebovzetja stoji obnovljena rotunda svetega Andreja.Postajališče v spodnjem delu Vranova je hkrati začetna oz. končna točka treh lokalnih linij.
Baročni grad je bil prvotno zgrajen kot eden od elementov obrambnega sistema na južni meji države. Prvi pisni dokaz o njegovem obstoju sega na prelom 11. in 12. stoletja. Sprva je služil kot kraljeva posest, kasneje so se v njem menjavali različni lastniki. Med tridesetletno vojno so grad oblegali in poškodovali Švedi. Velik požar leta 1665 je grad močno poškodoval.
Navkljub številnim gostinskim objektom je ob koncu marca imela svoja vrata odprta zgolj ena restavracija.
Takratni lastniki – rodbina Althann – so objekt pričeli obnavljati v baročni grad. Arhitekturno središče gradu je bila velika dvorana (imenovana Dvorana prednikov, češko Sál předků), velika 25 × 15 × 15 m. Pomemben del gradu je tudi baročna grajska kapela Svete Trojice s preloma 17. in 18. stoletja. Iz najstarejšega obdobja se je ohranil le obrambni zid in trije stolpi. Nadaljnja gradbena dela so sledila v 18. stoletju, ko je bila okolica gradu preurejena tudi v naravni park s številnimi manjšimi stavbami.
Največji zgodovinski pečat je v Vranovu pustila bavarska plemiška rodbina Althann. Posestvo z gradom so kupili leta 1618. Družina je v Vranovu dosegla znatno raven bogastva, moči in tudi družbenega statusa. Člani so postali ministri, pomembni cerkveni hierarhi, diplomati in generali ter uživali veliko naklonjenost cesarskega dvora na Dunaju. Njihova moč prične bledeti v drugi polovici 18. stoletja. Predstavnike rodu še danes najdemo v Spodnji Avstriji, na posestvu, ki ga imajo v lasti več kot 400 let.
Glavni most čez reko Dyje.
Mihael Jožef (s polnim imenom Michael Hermann Joseph Reichsgraf von Althann) je kot zadnji iz slavnega rodu dedoval vranovsko posest. Njegovo razsipno življenje je leta 1793 vodilo v dokončen bankrot. Vranov nato preide v roke češkega deželnega odvetnika Josefa Hilgartnerja iz Lilienborna, ki poskrbi za izboljšanje stanja. Po šestih letih Hilgartner posestvo proda poljski plemiški rodbini Mniszek, natančneje grofu Stanislavu. Po njegovi smrti leta 1846 posestvo preide v roke grofice Helene, ki je kazala močna socialna čustva, zaradi česar so jo imenovali tudi “mati revežev”. Na njeno pobudo so leta 1826 na mestu množičnega grobišča iz tridesetletne vojne zgradili kapelo sv. Jožefa.
Stavba osnovne šole.Celotno grajsko poslopje stoji na skali.
V obdobju vladavine Mniszkov Vranov s proizvodnjo kamnite keramike tipa »wedgwood« (fina keramika v angleškem stilu) zaslovi daleč preko meja monarhije. Leta 1816 je lastnik gospostva grof Stanislav kupil lokalno tovarno, ki je proizvajala kamnito keramiko povprečne kakovosti. Izboljšanje proizvodne tehnologije in širitev proizvodnje sta prinesla želeni rezultat. Trideseta in štirideseta leta 19. stoletja pomenijo vrhunec za tovarno. V njej se je proizvajala široka paleta blaga, ki je bilo distribuirano tako na domači kot tuji trg. Slavo vranovski tovarni so prispevali na primer jedilni, toaletni, pisalni in kadilski seti, pa tudi cvetlični lonci, vaze, in grelniki. Upad prodaje v drugi polovici 19. stoletja je leta 1882 vodil v dokončno zaprtje tovarne.
Po družini Mniszek kupi posest še ena (sorodna) plemiška rodbina Stadnicki. Ta se je med drugim osredotočila na dokončanje urejanja parka, ki je bil zgrajen pod Althanni v drugi polovici 18. stoletja. Med drugo svetovno vojno je grad kupil nemški baron Gebhard von der Wense-Mörse. Po vojni je grad postal državna last.
Z vzhoda pripelje v Vranov strma ovinkasta cesta. Desno od reke Dyje leži predel Vranova, imenovan “Benetke” (Benátky), medtem ko se ob nasprotnem bregu razprostira predel Přední Hamry.
Grad Vranov nad Dyji zaradi svoje bogate zgodovine, lege na visoki skali in dih jemajočih pogledov na okoliško pokrajino ter reko Dyje in mestece pod njim velja za eno najslikovitejših rezidenc na Češkem. Kot večina znamenitosti in atrakcij v Vranovu, je tudi grad možno obiskati v toplejšem delu leta. Običajno svoja vrata turistom odpira v aprilu. Po prehodu kamnitega grajskega mostu iz 17. stoletja, ki predstavlja ključni zgodovinski in arhitekturni element celotnega kompleksa in ki je nekoč simboliziral prehod med svetom vsakdanjega življenja in aristokratskim svetom, imajo obiskovalci možnost občudovati urejene grajske vrtove, kapelo, obrambne stolpe z obzidjem, grajsko dvorišče ter skrbno urejene notranje prostore, ki jih krasijo aranžmaji rezanega cvetja ter zimzelenih sobnih rastlin. Seveda na mizah in policah ne smejo manjkati v Vranovu proizvedeni keramični izdelki iz začetka 19. stoletja.
Poleg gradu Vranov nad Dyji ponuja še mnogo drugih zanimivosti. K omejitvi razvoja oz. širitvi kraja močno pripomore dolina reke Dyje ter gozdnata pobočja nad njo. Med prvimi ob vhodu v mestece poglede nase usmeri prostrana struga Dyje in rahlo nagnjen zgodovinski trg s kužnim stebrom na vrhu katerega stoji Devica Marija Brezmadežna. Steber so na trgu postavlili plemiči Althanni leta 1713 kot spomin na epidemijo kuge v kateri je leta 1680 umrlo 81 prebivalcev Vranova. K zgodovinskemu pridihu v središču kraja prispeva še župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja z župniščem.
Iz Vranova je možno nadaljevati pot ob toku reke Dyje.
Po najverjetnejši verziji ime Vranov izhaja iz osebnega imena Vran. Češko ime mesta je bilo nato leta 1239 prevzeto v nemščino (»Wren«). V nemškem narečju je imel Vranov takrat obliko Frain (kasneje tudi nemško uradno ime do leta 1945). Pravica do grba je bila Vranovu podeljena leta 1568, od leta 1668 pa je na njem upodobljena črna ptica (vrana).
Leta 1516 je bil do takrat še trg Vranov povišan v mesto. Na nižje sodišče v kraju pripominja omemba sramotilnega stebra (ki se ni ohranil) v pisnih virih. Med letoma 1850 in 1945 je bilo v Vranovu moravsko okrožno sodišče za civilno in kazensko pravo. Zaradi svoje zgodovinske vloge in velikosti nosi Vranov nad Dyji tudi uradni naziv městys oz. městečko. Po prevodu v slovenščino bi to pomenilo »mestece« (česar naša zakonodaja uradno ne pozna). Kot že sam samostalnik razkriva, gre za kraj večji od vasi, a manjši od mesta. Poleg občinske stavbe lahko v Vranovu najdemo še nekaj administrativnih ustanov – urad za gradbeništvo, matični urad in kontaktno pisarno urada za delo. Od naštetih je največje število zaposlenih v občinskem uradu. Pod njegov patronat sodi tudi Turistično informacijski center, ki je odprt od aprila do oktobra.
Pogled na “Benetke” iznad gladine reke Dyje.Večina objektov v severnem predelu Vranova, imenovanem “Zátiší”, datira v obdobje socializma.
Prvotno slovansko prebivalstvo na območju Vranova je v 12. stoletju pričela izpodrivati nemška kolonizacija. Poledično je velik del zgodovine v Vranovu živelo zgolj ali večinsko prebivalstvo nemške narodnosti (ob popisu leta 1880 se niti en prebivalec ni izrekel za Čeha) . Ob razglasitvi Češkoslovaške leta 1918 je v kraju živelo kar 97% nemškega prebivalstva. Avstrijski predstavniki mesta Vranov so 12. decembra podpisali kapitulacijo ter izjavili, da bodo prebivalci Vranova služili češkoslovaški državi na enak način, kot pred tem Avstriji. Kljub temu je tri dni zatem češkoslovaška vojska vkorakala v mesto, preiskala vse hiše ter zasegla orožje in hrano. V Vranovu je ostala do marca 1919. V tem času so morale vse gostilne biti zaprte po 20.uri. Hkrati je za nemško prebivalstvo po 21. uri veljala policijska ura in prepoved zbiranja. Eden najbolj perečih problemov je bilo vprašanje kadrovske zasedbe v državnih uradih. Vse urade v mestu so namreč zapolnili uradniki češke narodnosti. Edini, ki je ostal na svojem prvotnem delovnem mestu, je bil nemški duhovnik. Na nekdanjem pokopališču je občina leta 1934 postavila spomenik v spomin na 12 padlih vojakov med prvo svetovno vojno. Kasneje ga je nadomestil spomenik padlim v obeh svetovnih morijah.
Po podpisu Münchenskega sporazuma leta 1938 je Vranov pripadel Tretjemu rajhu. Jeseni zato kraj zapusti skoraj celotno češko prebivalstvo (v njem je ostalo le še trinajst čeških družin). V času okupacije je nemška vojska v Vranov preselila kar nekaj svojih organizacij in uradov. Stavba nekdanje tovarne keramike (od leta 1921 nemška fantovska sirotišnica) je služila kot nastanitveni objekt za prisilne delavce iz Romunije, Ukrajine, Moldavije, Poljske itd., nekaj časa pa tudi za vojake Luftwaffe. Od leta 1940 je Vranov deloval tudi kot preselitveno taborišče za etnične Nemce iz Besarabije, Dobrudže, Banata in Transilvanije.
Baročni grad je razglašen za kulturni spomenik. Njegovi notranji prostori bodo za obiskovalce dostopni od velikonočnega konca tedna.
Po bitki za Budimpešto so bili poveljniki umikajočih se enot SS nastanjeni na vranovskem gradu. Proti Vranovu so se umikale tudi številne enote Wehrmachta. Zadnje nemške formacije so Vranov zapustile 7. maja 1945. Takoj po njihovem odhodu so češki zaposleni na gradu in posestvu ter ostali delavci (Ukrajinci, Poljaki in Rusi) zasedli grad in se začeli maščevati nemškemu prebivalstvu, ki je po odhodu čet ostalo brez zaščite. Prihodu Rdeče armade 9. maja so kmalu sledili tudi partizani. Po odhodu nemških čet so se različne partizanske skupine iz notranjosti preselile v obmejno območje in sodelovale pri represiji nad nemškim prebivalstvom. Med partizanskimi hišnimi preiskavami je prihajalo do plenjenja in kraje, zlasti oblačil, perila, hrane, koles, radijskih sprejemnikov, čevljev in mnogih drugih vsakdanjih predmetov.
23. maja 1945 so oborožene formacije zbrale nemško prebivalstvo na vranovskem trgu, kjer jim je bilo odrejeno zapustiti Vranov. Osebe nemške narodnosti (z izjemo zaposlenih v hidroelektrarni) so morale mesto zapustiti v štiriindvajsetih urah. Vsak, ki odredbe ne bi ubogal, bi bil ustreljen. S 15 kg osebne prtljage so jih peš odpeljali do nemške meje, kjer so jih osebno preiskali in jim odvzeli zadnje dragocenosti. V nekdanji tovarni keramike je bilo ustanovljeno delovno taborišče, kamor so bili nameščeni tako nemški zaposleni v elektrarni kot tudi nemške družine, ki še niso bile odstranjene.
Pogled na grajski most s spodnje strani.
Poleg partizanskih paravojaških formacijah so pri plenjenju in krajah mnogokrat sodelovali tudi vojaki Rdeče armade. Prebivalstvo se je pritoževalo zlasti nad vedenjem pijanih vojakov, posilstvi, grožnjami z deportacijo v Sibirijo, nepooblaščenim lovom divjadi in ogrožanjem varnosti. Veliko je bilo primerov, ko so razseljeni Nemci za plačilo najeli vojake Rdeče armade, da so jim prevažali premoženje iz nekdanjega prebivališča. Potem ko je Rdeča armada novembra 1945 zapustila Češkoslovaško, so se na obmejnem območju ponovno pojavili sovjetski vojaki iz avstrijskega okupacijskega območja. Plenilske ekspedicije so se ustavile šele v začetku pomladi 1946. Marca 1946 je bilo iz Vranova s transportom odpeljanih še zadnjih 100 Nemcev. Naslednje leto je razseljeno prebivalstvo v njihov spomin postavilo spominski križ v bližini vasi Hardegg v Spodnji Avstriji.
Po izgonu nemškega prebivalstva so se v izpraznjene hiše, kmetije, podjetja, gostilne in ostale objekte zgrinjali naseljenci iz okolice ter sosednjih okrožij. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je bil Vranov za desetletje umeščen neposredno v obmejni pas. Na obmejno območje sta bili nameščeni vojska in graničarji. Vstop v obmejni pas je bil dovoljen le s posebno prepustnico, ta – od 4 do 10 km širok odsek – pa je postal nedostopen prebivalcem takrat že Češkoslovaške socialistične republike. Dostop do omejenega območja so imeli le mejni stražarji oziroma gozdarji in kmetijski delavci s posebnim dovoljenjem in pod nadzorom mejne straže. Poleg vojakov in graničarjev je v Vranovu lahko ostalo zgolj prebivalstvo, ki je imelo preverjen in lojalen odnos do Komunistične partije Češkoslovaške. Veljala je prepoved nočnega gibanja v bližini obmejnega pasu, prepoved fotografiranja in snemanja, izvajanja geodetskih del, kartiranja ipd. Za piko na i je komunistični režim lokalnemu prebivalstvu strogo prepovedoval kakršen koli stik s tujimi državljani.
Iz Vranova se je možno na grad povzpeti peš tako z njegove južne kot severne strani. Ena od sprehajalnih poti se zaključi na t.i. Hallmasskovi razgledni točki na skali pod gradom. Ime je dobila po gozdarju nekdanjega vranovskega posestva, z nje pa se odpre lep razgled na mestece ter reko Dyje.
Slabo stanje stanovanjskega fonda na obmejnem območju in pomanjkanje sredstev za popravila je Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške republike maja 1957 rešil z rušenjem zapuščenih hiš in ruševin v obmejnem pasu. Uničene stavbe so od leta 1960 nadomestili s subvencionirano zadružno in državno gradnjo, kar je znatno poškodovalo urbani videz mesta. Zaradi bližine železne zavese je bil močno omejen tudi turizem.
Prva omemba šole v Vranovu sega v leto 1623. Tudi poučevanje ni bilo imuno na različne poglede glede šolskega sistema v obdobju med obema vojnama. Tako večinsko nemško prebivalstvo kot češka uprava sta želela vsaka zase večji vpliv v šoli. Po priključitvi Vranova k tretjemu rajhu je bila češka šola ukinjena. Poučevanje v njej se je nadaljevalo po koncu druge svetovne vojne. Češka šola je prevzela tudi stavbo prvotne nemške osnovne in srednje šole. A je bilo zanimanje za obiskovanje šole v povojnem obdobju nizko. V vaseh je vladalo nemirno dogajanje, ni bilo ustreznega avtobusnega prometa in otroci so morali hoditi peš v šolo. Kupljen šolski avtobus so subvencionirala različna društva in celo takratni predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš.
Na obrobju Vranova stoji zabaviščni park, namenjen primarno družinam z otroki. Upravljalci so navdih zanimivim atrakcijam v njem črpali iz narave in podeželskega življenja.Številni bunkerji v okolici so v 30-ih letih prejšnjega stoletja predstavljali sistem obrambne linije. Danes so nekateri od njih predelani in obiskovalcem na voljo za ogled.
Po izgonu nemškega prebivalstva in depopulaciji obmejnega območja novi naseljenci nikakor niso mogli nadomestiti tako ustreznega kadra kot števila učencev pred tem. Stanje se je izboljšalo leta 1948, ko je bilo uvedeno obvezno devetletno šolanje. Komunistična oblast je zaradi svoje ideološke prepričanosti ukinila številne osnovne šole v obmejnem območju, kar je imelo za posledico povečanje števila učencev v vranovski šoli. Tako je v šolskem letu 1960/61 šolo obiskovalo 461 učencev. Poučevalo jih je 17 učiteljev v 14-ih razredih. Danes je v Vranovu osnovna šola nižje stopnje (1. do 5. razred) za 310 učencev (s poukom nemškega jezika od tretjega razreda dalje) ter enorazredni vrtec. Vrtec je bil odprt septembra 1984, sprva s kapaciteto dveh razredov. Od šolskega leta 2005/2006 je v vrtcu le en razred s kapaciteto 28 otrok.
Vranov nad Dyjí se je že v 19. stoletju uveljavil kot priljubljeno letovišče. V mestu je približno 250 redno zaposlenih stalnih delovnih mest. Glavnina je zaposlena v komunalnih objektih, na gradu, v gostinskih in nastanitvenih objektih, na plaži ob akumulacijskem jezeru, v trgovskih in storitvenih dejavnostih ter na operativnih položajih na akumulacijskem jezu in hidroelektrarni. Glavni proizvodni panogi sta mizarstvo in avtomehanika. Med turistično sezono se znatno poveča povpraševanje po rekreacijskih in turističnih objektih ob jezeru. Mnogi prebivalci mesta so svojo zaposlitev našli v središču okrožja Znojmu ter tudi v sosednji Avstriji.
Pogled na Vranov s severne strani. Predel ob reki Dyje se imenuje Havličkovo nabrežje (Havlíčkovo nábřeží).
Že v sredini 16. stoletja so bili v Vranovu mlini, pivovarna in tovarna za pridelavo sladu. Stoletje kasneje je vranovska posest obsegala pivovarno, obrat za predelavo žlindre, rudnik železove rude, ki so jo kopali na pobočjih nad levim bregom Dyje, ter industrijske mline. Gojili so rž, oves, ječmen, pšenico, proso, ajdo in grah. Ovčereja je bila glavni del živinoreje. Žito s polj je bilo pošiljano v pivovarne, proizvedeno pivo pa so odkupovale podeželske gostilne.
Po upostošenju mesta s strani švedskih čet je Ferdinand III. Habsburški leta 1642 mestu podelil pravico do tedenskega trga vsako sredo in treh letnih trgov (konjski in živinski). Listino je leta 1716 ponovno potrdil cesar Karel VI. in za njim Marija Terezija. Trgi so potekali na veliko sredo, na dan svetega Florijana, na dan svete Ane, na ponedeljek svetega Pavla in na dan vseh duš. Z rudarjenjem železove rude vse do sredine 18. stoletja se je v mestu razvila kovaška in ključavničarska obrt.
Podobno, kot na grad, ponuja okoliški teren lepe razglede tudi na Vranovsko pregradno jezero s hidroelektrarno. Eden takšnih pogledov se odpre na skali s Claryjevim križem, posvečen pisatelju, slikarju in humanistu Karlu Claryju. Obisk Vranova leta 1831 je bil zanj usoden, saj je zbolel za kolero in kmalu zatem umrl.
V začetku 20. stoletja je Vranov postal priljubljeno letovišče. V kraju so se odprli hoteli, penzioni in zasebne nastanitve. K razvoju turizma je pripomogla tudi železniška postaja Šumvald-Vranov. Ker je bila od Vranova oddaljena 7 km, so gostje za pot do Vranova uporabljali konjske vprege.
Po drugi svetovni vojni so v kraju postavili mlekarno, v kateri so proizvajali čajno mleko, kremni sir Romadur, skuto in druge mlečne izdelke. Danes je v kraju nekaj manjših obrtnikov (a mnogo manj kot v preteklosti). Na glavnem trgu lahko najdemo pošto (odprta vse dni med ponedeljkom in petkom), tri trgovine z osnovnimi živili (odprte vse dni v tednu), knjižnico, lekarno ter še nekaj manjših trgovcev. Na nasprotnem bregu Dyje imajo svoje prostore gasilci ter policija, po celem mestecu pa ne manjka ponudnikov nastanitev, od zasebnih sob, penzionov, počitniških hiš do hotelov.
Lega Vranova v globoki dolini je zlasti nekdaj predstavljala dokaj zahtevno (prometno) oviro. Podobno kot danes, je bil tudi v preteklosti navezan na središče okrožja – Znojmo. Do njega je na prelomu 18. in 19. stoletja vodila strma in za konjske vprege nevarna cesta. Grof Mniszek je zato leta 1806 dal cesto razširiti in tlakovati.
Medtem, ko pešci in kolesarji lahko prečkajo pregrado, je vožnja preko njene krone dovoljena zgolj vozilom z dovolilnico.
Obokan železni most, po katerem skozi Vranov vodi najpomembnejša cestna povezava, hkrati pa povezuje severni z osrednjim delom mesta, je leta 1892 dal zgraditi župan. Leta 1969 ga nadomesti most z večjo nosilnostjo. Drugi – manjši – most v Vranovu povezuje južni predel kraja (imenovan Benetke) s središčem. Na tem mestu je prvotno leseno brv leta 1898 nadomestil leseni most. Ta je bil odprt ob 50. obletnici cesarjevega vladanja, poimenovan pa je bil “Kaiser-Jubiläums-Brücke”. Potem ko ga je leta 1929 odnesla visoka voda, so ga v letih 1923–1930 nadomestili s sedanjim armiranobetonskim. Cesta skozi Vranov je bila tlakovana leta 1939, že v času tretjega rajha. Spomladi 1947 je državno podjetje ČSAD prevzelo potniški promet s škodinim avtobusom, ki so mu pozimi dodali še avtobus znamke Praga. Od leta 2008 ponudbo kraja med pomladjo in jesenjo obogatita še dva turistična vlakca (z zaprtimi in odprtimi vagoni), ki vozita med plažo ob Vranovskem jezeru in zabaviščno poučnim parkom na skrajnem zahodnem delu Vranova. Ščepec k turistični privlačnosti doda še poletni kolesarski avtobus med Znojmom in Vranovom. V prvi polovici preteklega desetletja je mesto ob glavnem avtobusnem postajališču v centru kraja postavilo manjši nadstrešek.
Vranov nad Dyjí velja za vrata v narodni park Podyji. Turisti ga obiskujejo tako zaradi zgodovinskih spomenikov kot tudi aktivnega odmora oz. rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje). Nastanitvene zmogljivosti mesta so raznovrstne in skupno znašajo več kot 800 postelj. Precej večja ponudba v gostinskem sektorju je v času poletne sezone. Tudi z vidika turizma je slabost kraja nedvomno slabša prometna dostopnost.
Prvi betonski jez v takratni Češkoslovaški je bil zgrajen leta 1934. V dolžino meri 292 m in doseže višino 60 metrov.Promenada po pregradi nosi ime po frontmanu skupine R.E.M. Michaelu Stipe-u.
Številni spomeniki lokalnega pomena (kot so manjši sakralni objekti, kapele, križi, kamni, pa tudi zgodovinsko ali arhitekturno dragocene stavbe) pričajo o starodavnosti mesta, ki je začelo nastajati pod gradom v 12. stoletjem. Trg je takrat imel svojo župnijsko upravo, prebivalci pa so se preživljali v glavnem z obrtjo in kmetijstvom.
Razgiban teren pripomore k številnim razglednim točkam tako na grad kot mestece pod njim. Ena takšnih točk je Hallamasskovo razgledišče pod gradom imenovano po Franzu Hallamassku, ustanovitelju tovarne za cementne in betonske izdelke. Omembo si zasluži tudi stavba današnje osnovne šole z ohranjenimi kletnimi prostori iz 17. in 18. stoletja. V njej so se v tistem obdobju nahajale pivovarna, upravni, stanovanjski ter skladiščni prostori. Današnjo obliko je stavba dobila leta 1906. Grajska vila v bližini mostu znova spominja na začetno obdobje razvoja turizma. Štirinadstropno vilo je leta 1930 dal zgraditi grof Adam Zbyněk. V njej je bilo dvajset sob, ki jih je oddajal dopustnikom.
Ob glavni cesti skozi naselje nedvomno izstopa stavba grand hotela imenovanega Grajski hotel. Njegov lastnik je v začetku ruske agresije na Ukrajino velikodušno ponudil zatočišče ukrajinskim beguncem. V zameno so žene svoje kulinarično znanje prenesle v hotelsko restavracijo, kjer je gostom na voljo ukrajinska kuhinja. Še preden je bila stavba preurejena v hotel, se je v njej nahajala že omenjena tovarna keramike.
Pogled na turistični kompleks ob severni obali jezera.
Naziv zgodovinsko najpomembnejše (in tudi zaščitene) stavbe pripada t.i. Paževi hiši (Pážecí dům). Gre za dvonadstropno stavbo iz leta 1524, ki stoji v središču Vranova neposredno pod gradom. Danes se v domu nahajajo slaščičarna z letno teraso, restavracija s salonom, vinski bar in vrtna restavracija s fontano. Hkrati je v objektu možno tudi prenočevati.
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja velja za najpomembnejši sakralni spomenik v Vranovu. Zgrajena je bila v prvi polovici 13. stoletja, obokana v gotskem slogu in razširjena s sedanjo zakristijo. Po plenjenju Vranova s strani Švedov je bila leta 1645 postopoma obnovljena v baročnem slogu. V enem izmed kotov cerkvenega dvorišča stoji kapela sv. Andreja. Sprva poznoromanska stavba je na sredini 18. stoletja dobila baročno podobo. V podzemnem delu kapele se nahaja avtentična kostnica, ki je v več plasteh napolnjena z lobanjami. V bližini kapele je bilo nekoč pokopališče. Pokopi na njem so se prenehali na prelomu 19. in 20. stoletja.
Prebivalcem Vranova sta na voljo tako splošni zdravnik kot zobozdravnik. Oba imata svoji ordinaciji odprti vse delovne dni.
Viseči most preko t.i. Švicarskega zatoka je namenjen pešcem in kolesarjem.
Neposredna bližina meje in strah pred nastopajočo grožnjo nacizma je bila v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja kriva za gradnjo obrambne linije vzdolž meje z Nemčijo in Avstrijo. O takratni pripravljenosti na vojno pričajo številni bunkerji tako v Vranovu kot njegovi okolici. Večina njih je sicer opuščenih. Nekaj so jih zasebni lastniki odkupili od države ter preuredili v manjše muzeje. Eden takšnih je tudi na obrobju Vranova, kjer si lahko obiskovalci v poletnem času ob strokovni razlagi ogledajo del utrdb. Muzej sestavljata dva popolnoma opremljena in oborožena bunkerja ter povezovalna učna pot, ki vodi okoli tretje porušene trdnjave. Prvi objekt (bunker) ponazoruje stanje iz 1938, medtem ko drugi vsebuje predvojno opremo iz obdobja priprav na drugo svetovno vojno. Ob pogledu na številne izvirne predmete tistega časa imajo tako turisti možnost podoživeti občutke vojakov izpred 90-ih let.
V kolikor najmlajši generaciji ne diši ravno raziskovanje vojaške zgodovine, bodo svoje veselje zagotovo našli v neposredni bližini vojaškega muzeja, kjer se nahaja prostrano zabaviščno območje, imenovano V’RUN OFF’ park. Nastalo je pred petimi leti na območju ruševin nekdanjega kmetijskega objekta. Park obiskujejo predvsem družine, ki v njem najdejo številne stilske atrakcije navdihnjene z naravo in podeželskim življenjem. Območje dopolnjujejo še različne igralne dejavnosti. Glavna atrakcija parka je velikanski 3D labirint. V celoti je izdelan iz lesa in vrvnih mrež, obešenih 7 metrov nad tlemi v krošnjah odraslih dreves, kjer je potrebno premagati 114 metrov ovir.
Viseči most je bil zgrajen leta 1993. V dolžino meri 252 metrov in je obešen na dva 28 metrov visoka pilona. Most je bil leta 2019 rekonstruiran. Njegovo izgradnjo oz. postavitev ponazarjajo slike na ograji.
Ob obisku Vranova se družine rade ustavijo tudi v manjšem akvariju z zrcalnim labirintom. V njem si obiskovalci lahko ogledajo za Češko značilne sladkovodne ribe, kot so smuč, ščuka, jeseter, krap in druge. Največji akvarij ima prostornino do 8500 litrov. Največjo pozornost v njih pritegne albino som.
V podobo doline reke Dyje je močno posegla izgradnja jezu v prvi polovici 20. stoletja. S površino 7,6 km² velja za deseti največji jez na Češkem. Jezero meri v dolžino slabih 30 km, njegova povprečna globina je 50 metrov. Višina jezu je 60 metrov, medtem ko njegova krona dosega dolžino 291 metrov. Zgrajen je bil med letoma 1929 in 1933. Poleg energetskih in vodnogospodarskih funkcij služi tudi kot rekreacijski objekt. Iz jezu je s pitno vodo oskrbovan del Znojma in velik del sosednjega okrožja Třebič.
Dasiravno ima jez že častitljivo starost, njegovi prvotni načrti segajo dlje v preteklost, točneje v obdobje Avstro-Ogrske. Prvotne načrte iz začetka 20. stoletja je ustavila prva svetovna vojna ter pomanjkanje finančnih sredstev. Na realizacijo projekta je bilo zato potrebno počakati še dobro desetletje. Po podpisu pogodbe leta 1929 med državo in konzorcijem podjetij se je gradnja takrat največjega jezu v državi pričela marca naslednjega leta. Objekt je bil dokončan v treh letih in pol, na njegovi izgradnji se je podpisalo2500 ljudi. Jeseni 1933 so akumulacijsko jezero pričeli polniti z vodo. Aprila 1934 je bil na omrežje priključen prvi del hidroelektrarne. Še istega leta je na jezu začel obratovati potniški ladijski promet, z njim pa se je pričela razvijati tudi rekreacija na vranovski plaži. Najvišja obratovalna gladina 349 m nadmorske višine je bila v jezu prvič dosežena 12. aprila 1935.
Vstop na priljubljeno Vranovsko plažo.Resort sestavljajo raznoliki turistični objekti – od hotelov, vil in penzionov, do preprostih počitniških hišic ter prostora za kampiranje.
Ladijski promet na jezeru je obratoval vse do leta 1992. Po 14-ih letih je bil ponovno vzpostavljen. Danes ima podjetje v lasti floto treh plovil s katerimi opravlja turistične prevoze. Sama hidroelektrarna letno proizvede okrog 24 gigavatnih ur električne energije. Ob predhodni rezervaciji si lahko obiskovalci med majem in septembrom ogledajo njeno delovanje v sklopu brezplačnega vodenega ogleda v družbi izkušenega osebja. Ogled mdr. vključuje obisk stare kontrolne sobe, iz katere so nekoč upravljali celotno elektrarno, video projekcijo o zgodovini elektrarne in razstavo fotografij (v strojnici generatorja), ki prikazujejo gradnjo elektrarne in njen razvoj vse do današnjih dni.
Ena od treh ladij ki v času sezone prevaža turiste po jezeru.
Ob jezeru in njegovih zatokih so zrasle mnoge rekreacijske oz. počitniške hišice. Zlasti v času socializma je gradnja neprivlačnih rekreacijskih objektov v Vranovu negativno vplivala na urbani značaj mesta. Danes mnogi turisti, ki obiščejo Vranov, preživljajo svoje prosti dni ob severni obali jezera. Poleg počitniških in zasebnih nastanitev jim je na voljo tudi urejen kamp s peščeno plažo, bari, kavarnami, športnimi in rekreacijskimi objekti, v njem pa si je možno izposoditi tudi manjša vodna plovila. Za pešce in kolesarje je kamp najhitreje dosegljiv po že od daleč vidnem mostu preko t.i. Švicarskega zatoka. Gre za viseči most zgrajen leta 1993. Dolžina mostu je 252 metrov. Obešen je na dva 28 metrov visoka pilona. Leta 2019 je bil most rekonstruiran.
V povezavi z jezom velja omeniti leto 1990, ko je Vranov obiskal frontman glasbene skupine R.E.M. Michael Stipe. Pevec zaradi navdušenosti nad regijo svojega obiska ni pozabil vse do danes. Dva znana novinarja, ki sta takrat spremljala pevca, sta kasneje v čast na njegov obisk dala izdelati tablo z imenom zvezdnika in se z njo odpravila k županu Vranova. Župan je darilo sprejel in ter zatem po Stipe-u poimenoval promenado ob nabrežju jezera. Tam, kjer si je slavni pevec v eni izmed restavracij privoščil ocvrti sir. In zatem šokiral zaposlene, ko je iz svojega žepa namesto denarnice potegnil kreditno kartico in z njo želel plačati kosilo. Tistega leta namreč na Češkoslovaškem praktično nihče še ni videl na lastne oči tovrstnega plačilnega sredstva.
