Kategorija: Arhiv

Sokol Lukavice – Sokol Jedli
Četrti prvenstveni krog najnižje lige (uradno imenovane 10. liga – BP Stavby Morava) okrožja Šumperk v Olomuški regiji je mdr. postregel z dvobojem začelja lestvice. V nedeljskem popoldnevu so v goste ekipi Sokola iz Lukavic prispeli njihovi soimenjaki iz dobrih 20 km oddaljenega kraja Jedli. Tako domačim kot gostom v prvih treh tekmah ni uspelo osvojiti niti točke. Tudi zato v domačem taboru pred tekmo niso skrivali optimizma po prvi točkovni beri s katero bi nakazali na (rezultatsko) uspešnejše nadaljevanje sezone.
Močno večurno deževje, ki je v nočnih in jutranjih urah zajelo ta del Češke, je dodobra namočilo zemljo. A ne tudi razmočilo igralne površine (razlog tiči predvsem v predhodnem daljšem suhem vremenu). Čeprav ne idealna igralna podlaga je na koncu pričakala igralce v zadovoljivem stanju. Še prej je bilo potrebno igrišče pripraviti za prihajajočo prvenstveno tekmo. Prvi korak je slabe tri ure pred pričetkom srečanja (tekma je bila na sporedu ob 16. uri) z označitvijo igrišča storil eden izmed poškodovanih
igralcev domače vrste. Po končanem delu je preostanek opravil mlajši del ekipe, ki se je ob igrišču pojavil že dve uri pred prvim sodniškim žvižgom. Kmalu za njimi je k zelenici prisopihal tudi domači trener Miroslav Ružička. Ki je čas do pričetka ogrevanja in prvih napotkov svojim varovancem izkoristil za pogovor z nekaterimi starejšimi igralci.
V domačem taboru so pričeli s pripravo igrišča dve uri in pol pred pričetkom srečanja.
Piko na i pri pripravi igrišča je opravil mlajši del ekipe.
Večina igralcev Lukavic je svojo polovico igrišča zasedla slabo uro pred prvim sodniškim žvižgom.
Ko je predsednik kluba Viktor Till v lesenem klubskem kiosku pričel s pripravo kotla za mesne dobrote, so domači igralci že zasedli svojo polovico igrišča, kjer so pod taktirko trenerja pričeli z ogrevanjem. Takrat so bili v njih usmerjeni tudi že pogledi predvsem starejših privržencev nogometa, ki so zasedli najboljše »pozicije« na terasi gostišča ob igrišču. Slednje sicer svoja vrata odpira ob četrti uri popoldne. Kot se za glavni dogodek na vasi spodobi, se v času tekme prilagodi tudi obratovalni urnik gostišča.
Če se je prihod kapetana ekipe Michala Urbana pričakoval tik pred pričetkom tekme, je bilo jasno, da bo prvega vratarja v domači vrsti tokrat nadomestil Adam Mucha. Ko so domači igralci po zaključenem ogrevanju odšli v garderobo po zadnje napotke, se
Kot zadnji se je lukavškim sokolom “pet pred dvanajsto” pridružil kapetan moštva Michal Urban.
je z neba zlilo. Na srečo igralcev in gledalcev se je ploha končala še pred začetkom srečanja. Ko se je tik pred uvodnim pozdravom domači vrsti pridružil Urban. Tako so Lukavčani lahko pričeli lov na prve prvenstvene točke proti ekipi na katero nimajo ravno najlepših spominov. Po vseh treh medsebojnih tekmah pretekle sezone so namreč igrišče zapuščali sklonjenih glav. Za nameček so na obeh gostovanjih doživeli pravi polom (8:0, 0:1 in 6:1).
Uvodni pozdrav.
Prvi polčas
Prisotni ljubitelji nogometa so se v uvodnih minutah lahko prepričali o (ne)kvaliteti obeh moštev. Bore malo lepega nogometa je sovpadalo z uvrstitvijo ekip na lestvici. Prvo polpriložnost na tekmi so imeli gostje. A še to bolj po zaslugi domačega vratarja Muche ter domače obrambe, ki po prostem strelu s 23-ih metrov niso najboljše posredovali. Žoga na koncu vseeno ni resneje ogrozila domača vrata. Na prvo podobno »priložnost« na domači strani je bilo potrebo počakati do devete minute, ko je po desni strani pobegnil Michal Urban, a kaj ko po njegovi podaji v kazenski prostor ni bilo nikogar od soigralcev, ki bi poskusili ogroziti gostujoča vrata.
Dvoboj v začetnih minutah ni postregel z atraktivnim nogometom.
Gostje so ob preveč anemični domači obrambi povedli v 10. minuti.
Kmalu se je izkazalo, da zna biti ena izmed šibkih točk ekipe Lukavic njena obramba. Predvsem na račun (ne)izkušenj. Kar se je potrdilo v deseti minuti, ko so gostje sploh prvo resno akcijo na tekmi zaključili z zadetkom. Preveč pasivna domača obramba s sicer mladim Martinom Kutlakom na čelu je preveč anemično pospremila prodor enega izmed nasprotnih napadalcev, ki je svojo solo akcijo naposled zaključil s strelom po tleh (že
Živi zid Lukavic uspešno odvrnil gostujočo nevarnost ob prostem strelu.
znotraj domačega kazenskega prostora), po kateri je bil domači vratar nemočen.
Razen realizirane priložnosti gostov tekma v prvih 15-ih minutah ni ponudila nobene priložnosti. Nekoliko bolj aktivni so bili vendarle gostje, zaradi česar je bila žoga malenkost več na domači polovici igrišča. Za nameček so bili gostje agresivnejši na igralcu z žogo, kar je domačim še dodatno oteževalo razviti igro. Žoga je zato mnogokrat končala v avtu ali nogah nasprotnika, le redko pa je Lukavčanom uspelo izpeljati več zaporednih podaj.
Kapetan Urban je v 21. minuti z izjemnim strelom poskrbel za izenačenje.
Za nameček jim je v 20. minuti zmanjkalo tudi nekaj sreče. Po prekršku nad Jakubom Grauom približno 40 metrov od gostujočih vrat je isti igralec izkoristil za neposreden strel proti gostujočim vratom. Močan udarec, ki se ga ne bi sramovali niti največji nogometni zvezdniki, je žogo ob pogledu
nemočnega gostujočega vratarja ustavila vratnica. Odbitek je v kazenskem prostoru končal na nogi presenečenega Petra Matouška, ki je verjetno tudi zaradi tega s približno devetih metrov meril mimo nasprotnih vrat.
Minuto zatem se je domačim sokolom nasmehnila tudi boginja
Lukavčani so se takole veselili tretjega zadetka v sezoni.
fortuna. Pri čemer je bilo vendarle odločilno nogometno znanje Urbana. Po daljši podaji je žoga našla domačega kapetana. Svoj prodor z leve strani na sredino igrišča je zaključil z nenadnim strelom približno meter izven roba kazenskega prostora. Na presenečenje vseh prisotnih in
Napadalec Petr Matoušek je v 20. minuti zapravil lepo priložnost.
ob pogledu nemočnega gostujočega vratarja je žoga v lobu končala v desnem zgornjem kotu gostujočih vrat. Težko je oceniti, ali je na let žoge z dotikom morda vplival nasprotni obrambni igralec, ki je ves čas akcije spremljal najnevarnejšega domačega igralca. V vsakem primeru je šlo za zadetek, ki bi ga na malih ekranih predvajali kar nekajkrat.
Trener Miroslav Ružička se je odločil za menjavo Tomaša Kleina (#10) z Nicolasom Jaromeřskym.
Kljub ne ravno zanesljivi obrambni vrsti vratar Adam Mucha ni imel pretiranega dela.
Aktivni ofenzivni vezist Jakub Grau v skoku med dvema nasprotnima igralcema.
Prvi Urbanov zadetek v sezoni je prišel v trenutku, ko so se domači otresli uvodne »treme« in kazali precej bolj pogumno igro. V 23. minuti Grau izsilil nov prekršek, tokrat približno 30 metrov od vat. Da omenjeni igralec velja za prvega domačega aduta pri izvedbi prostih strelov, se je izkazalo tudi v tem primeru. Po njegovem strelu je
nasprotni vratar žogo s težavo odbil v kot.
Matěj Kotrle med izvajanjem avta.
Ob prekinitvah je bila obramba Lukavic vselej zbrana.
Vratar Mucha v akciji.
Na žalost domačih privržencev je tudi aktivna igra njihovih ljubljencev po nekaj minutah usahnila. Druga polovica polčasa je tako minila v neatraktivnem nogometu. Igra je potekala po večini na sredini igrišča s precej netočnimi podajami, nabijanji žoge in prekinitvah (ob izvajanju številnih avtov). Posledično si nobena od ekip v dobrih dvajsetih minutah ni pripravila omembe vredne priložnosti. Neodločen rezultat ob odmoru je še najbolj ustrezal prikazanemu v prvem delu igre.
Urban velja za gonilno silo moštva iz Lukavic.
Domači sokoli so z mešanimi občutki zapuščali zelenico po prvem polčasu.
Medtem ko so igralci obeh ekip poslušali napotke svojih trenerjev, je večina gledalcev izkoristila odmor za potešitev svoje žeje v gostišču. Nekaj manj jih je našlo pot h klubskemu okencu, kjer se je razlegal vonj po klobasah in prekajeni slanini. Po besedah predsednika Tilla, ki je zadolžen za pripravo in prodajo jedi obiskovalcem, so na meniju običajno tudi skuše. A so se jim tokrat zaradi napovedanega slabšega vremena in posledično manjšega obiska odpovedali. Kljub vsemu si je tekmo ogledalo približno 90 gledalcev. Če je večji del starejših nogometnih privržencev tekmo spremljal s terase gostišča, so mlajši po večini zasedli klopi ob igrišču. Po prihodu iz garderob so se ob njih ustavili tudi nekateri domači igralci, ki so trenutke do pričetka drugega polčasa izkoristil za klepet s svojimi zvestimi navijači.
Nedeljski dvoboj je spremljalo približno 90 gledalcev.
Skupina upokojenk je tekmo spremljala s terase gostišča.
Predsednik Viktor Till je skrbel za potešitev lakote.
Klubska ponudba na tekmi je obsegala mesne dobrote.
Po prihodu iz garderob je večina glavnih akterjev pokramljala s svojimi privrženci ob igrišču.
Drugi polčas
Uvod v nadaljevanje tekme je nakazal željo po zmagi domačih sokolov. Ki so prvič zapretili v 47. minuti, ko je po prekršku nad Urbanom na levi strani igrišča prosti strel izvedel Grau. Po njegovem predložku v kazenski prostor je do žoge prišel ravno domači kapetan, ki je oviran meril za las mimo leve vratnice. Tri minute zatem so se v domačem taboru razveselili vodstva. Akcijo za rezultatski preobrat je na sredini igrišča pričel Grau, ki je prodrl na nasprotno polovico, kjer je s podajo na desno stran našel vtekajočega
Michala Polaška. Ta je s svojo hitrostjo pustil za seboj gostujoče branilce, akcijo pa v gostujočem kazenskem prostoru naposled zaključil z natančnim strelom po tleh (delno s strani).
Veselje po drugem zadetku je nakazalo kako veliko bi Lukavčanom pomenil uspeh končni uspeh na nedeljski tekmi. Temu bi se z natančnejšim zaključkom lahko približali v 55. minuti. Kot v nemara večini napadalnih akcij, sta tudi tokrat levji delež prispevala Grau in Urban. Prvi je z leve strani podal visoko diagonalno žogo na drugo
stran Tomašku. Ta je v sredini našel odkritega Urbana, ki pa je z 18-ih metrov meril preko gostujočih vrat. Minuto zatem svojo močno desnico ponovno preizkusil Grau. Po tokratnem strelu s 35-ih metrov je gostujoči vratar znova le s težavo (in dokaj nespretno reakcijo) žogo uspel odbiti v kot.
V domačem taboru so se v 50. minuti razveselili vodstva.
Dve minuti kasneje so domači odigrali nemara najlepšo kombinatorno akcijo na tekmi. Urban je tokrat izvajal avt na globoko na levi strani gostujoče polovice. Žogo je podal do Tomaša Kleina, ki je ob dveh branilcih blizu gol avt črte okroglo usnje s hitrim dotikom podaljšal višje do Polaška. Ta je takoj sprožil proti vratom, a se je tokrat dobro postavljeni gostujoči vratar izkazal z obrambo.
Gostje so sploh prvič v drugem polčasu zapretili v 62. minuti, ko je žoga po njihovem nevarnem strelu z roba kazenskega prostora končala približno
meter ob desni vratnici.
Večji del srečanja so ton igre Lukavic dajali ofenzivno umerjeni igralci na sredini igrišča. Z natančnimi dolgimi
Michal Polašek je po hitri akciji popeljal Lukavice v vodstvo.
Urban se je pogosto znašel v nemilost nasprotnih branilcev. Ob njem soigralec Jakub Vaclavik.
Grau (#11) je poleg kreacije napadalnih akcij večkrat nevarno ogrozil gostujoča vrata s prostih strelov. Ob njem soigralec Tomaš Klein.
podajami in streli je prednjačil Grau, z borbenostjo in nepopustljivostjo je večkrat nase opozoril sicer defenzivi vezni Adam Navratil, medtem ko je izkušeni kapetan Urban predstavljal glavno nevarnost za gostujoča vrata. Česar so se očitno dobro zavedali v gostujočem taboru, saj so nad njim storili največ prekrškov. Ob bok naštetih velja izpostaviti tudi borbenega tako defenzivno kot ofenzivno usmerjenega krilnega (oz. bočnega) igralca Jakuba Vaclavika.
Najšibkejši člen Lukavic je bila nedvomno obramba. Ki se ni izkazala niti v 65. minuti, ko je žoga potovala skozi domači kazenski prostor mimo številnih nog. Ko je bila že na desni strani se je zanjo pognal še Mucha. A je bil domači vratar pri svojem izletu iz vrat prepozen in pri tem precej naivno pokosil gostujočega igralca. Sledil je kazenski udarec, ki so ga gostje realizirali.
Po prejetem zadetku je igra domačih občutno padla. Obramba je bila kaj nekajkrat pod pritiskom, ki mu je tu in tam uspela srečno kljubovati. Za nameček se je v domačo vrsto naselila tudi nervoza. Po nekaj kriznih minutah so se Lukavice vendarle »sestavile«. V 72. minuti je žogo
Trener Ružička je celotno srečanje spremljal stoje.
Urban je večkrat pokazal zakaj upravičeno nosi kapetanski trak.
po novem nevarnem predložku Graua pred gostujočimi vrati odbil nasprotni vratar. A le do Tomaša Kleina, ki je nato strelja preko vrat. Že v naslednji akciji bi se domači igralci lahko veselili ponovnega vodstva, a jim jo je še drugič na srečanju zagodla vratnica. Z nenadnim prodorom po desni je gostujočo obrambo presenetil Petr Matoušek. Njegov strel s strani je gostujoči vratar uspel odbiti. A le na noge istega igralca, ki je bil nato ob dveh gostujočih igralcih najspretnejši ter z bližine in skoraj da z mrtvega kota še enkrat streljal, a na žalost večine prisotnih zgolj v vratnico.
Čeprav v domačem taboru niso bili zadovoljni s sojenjem Petra Musila, je sodnik svoje delo opravil dobro in z odločitvami ni vplival na razplet srečanja.
Adam Navratil si za svojo borbenost na sredini igrišča zasluži pozitivno oceno.
Zapravljeno priložnost so v domačem taboru lahko še bolj obžalovali v 75. minuti, ko so bili gledalci priča ponovnemu rezultatskemu preobratu, le da tokrat v prid gostom. Po prostem strelu globoko na svoji polovici igrišča je sledil visok predložek na rob domačega kazenskega prostora, kjer je gostujoči igralec žogo udaril »s prve«, ki je nato končala v domači mreži. Pravi evrogol za nov šok v domači vrsti.
Tomaš Klein v akciji.
Vratar Mucha je moral v 75. minuti tretjič po žogo v svojo mrežo.
Po nevarni podaji s kota žoga ni našla končnega cilja.
Gostje bi svojo prednost lahko povišali tri minute kasneje. Po njihovem prodoru po levi strani domače obrambe in podaji v sredino je sledil strel z roba kazenskega prostora, a je žoga končala mimo domačih vrat. Tako nemoč kot razplet dogodkov sta v domačo vrsto vnesla še dodatno nervozo. Zaključek tekme je zato minil v kar pogostih verbalnih dvobojih tako z nasprotnimi igralci kot tudi s sodnikom Petrom Musilom. Slednji bi morda res lahko nekajkrat pokazal rumeni karton (porumenel je edino domači kapetan Urban v zaključku tekme, in še to zaradi ugovarjanja), a je tudi potrebno pripomniti, da se je držal svojega kriterija
skozi celo tekmo in s svojimi odločitvami nikakor ni vplival na rezultat.
Jakub Vaclavik se je v drugem polčasu po krilu vključeval v napadalne akcije Lukavic.
Edino polpriložnost za vsaj točko so imele Lukavice v 87. minuti. Takrat je na 20-ih metrih izsilil prekršek Polašek. Po strelu Graua je nasprotni vratar žogo ubranil in ostalo je pri rezultatu 2:3. Po treh neuspehih iz pretekle sezone so morali Lukavčani tudi na prvi medsebojni tekmi v novi sezoni seči v roke istemu nasprotniku. Čeprav bi bila glede na prikazano delitev točk še najpravičnejša. Če odštejemo tudi nekaj smole (dve vratnici), gre četrti
Po zaključnem žvižgu je kapetan Urban jasno izrazil nezadovoljstvo s sodniškimi odločitvami.
zaporedni poraz (od tega trije z minimalno razliko) pripisati predvsem na trenutke premalo potrpežljivi igri, naivnosti ter neizkušenosti obrambne vrste. S trudom in vztrajnostjo bo tudi ta vrzel odpravljena. V kolikor bo predvsem mlajši del ekipe vztrajal na svoji poti, ne gre dvomiti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila moštvu v prid.
Močno večurno deževje, ki je v nočnih in jutranjih urah zajelo ta del Češke, je dodobra namočilo zemljo. A ne tudi razmočilo igralne površine (razlog tiči predvsem v predhodnem daljšem suhem vremenu). Čeprav ne idealna igralna podlaga je na koncu pričakala igralce v zadovoljivem stanju. Še prej je bilo potrebno igrišče pripraviti za prihajajočo prvenstveno tekmo. Prvi korak je slabe tri ure pred pričetkom srečanja (tekma je bila na sporedu ob 16. uri) z označitvijo igrišča storil eden izmed poškodovanih igralcev domače vrste. Po končanem delu je preostanek opravil mlajši del ekipe, ki se je ob igrišču pojavil že dve uri pred prvim sodniškim žvižgom. Kmalu za njimi je k zelenici prisopihal tudi domači trener Miroslav Ružička. Ki je čas do pričetka ogrevanja in prvih napotkov svojim varovancem izkoristil za pogovor z nekaterimi starejšimi igralci.
V domačem taboru so pričeli s pripravo igrišča dve uri in pol pred pričetkom srečanja.
Piko na i pri pripravi igrišča je opravil mlajši del ekipe.
Ko je predsednik kluba Viktor Till v lesenem klubskem kiosku pričel s pripravo kotla za mesne dobrote, so domači igralci že zasedli svojo polovico igrišča, kjer so pod taktirko trenerja pričeli z ogrevanjem. Takrat so bili v njih usmerjeni tudi že pogledi predvsem starejših privržencev nogometa, ki so zasedli najboljše »pozicije« na terasi gostišča ob igrišču. Slednje sicer svoja vrata odpira ob četrti uri popoldne. Kot se za glavni dogodek na vasi spodobi, se v času tekme prilagodi tudi obratovalni urnik gostišča.
Večina igralcev Lukavic je svojo polovico igrišča zasedla slabo uro pred prvim sodniškim žvižgom.
Če se je prihod kapetana ekipe Michala Urbana pričakoval tik pred pričetkom tekme, je bilo jasno, da bo prvega vratarja v domači vrsti tokrat nadomestil Adam Mucha. Ko so domači igralci po zaključenem ogrevanju odšli v garderobo po zadnje napotke, se je z neba zlilo. Na srečo igralcev in gledalcev se je ploha končala še pred začetkom srečanja. Ko se je tik pred uvodnim pozdravom domači vrsti pridružil Urban. Tako so Lukavčani lahko pričeli lov na prve prvenstvene točke proti ekipi na katero nimajo ravno najlepših spominov. Po vseh treh medsebojnih tekmah pretekle sezone so namreč igrišče zapuščali sklonjenih glav. Za nameček so na obeh gostovanjih doživeli pravi polom (8:0, 0:1 in 6:1).
Kot zadnji se je lukavškim sokolom “pet pred dvanajsto” pridružil kapetan moštva Michal Urban.
Uvodni pozdrav.
Prvi polčas
Prisotni ljubitelji nogometa so se v uvodnih minutah lahko prepričali o (ne)kvaliteti obeh moštev. Bore malo lepega nogometa je sovpadalo z uvrstitvijo ekip na lestvici. Prvo polpriložnost na tekmi so imeli gostje. A še to bolj po zaslugi domačega vratarja Muche ter domače obrambe, ki po prostem strelu s 23-ih metrov niso najboljše posredovali. Žoga na koncu vseeno ni resneje ogrozila domača vrata. Na prvo podobno »priložnost« na domači strani je bilo potrebo počakati do devete minute, ko je po desni strani pobegnil Michal Urban, a kaj ko po njegovi podaji v kazenski prostor ni bilo nikogar od soigralcev, ki bi poskusili ogroziti gostujoča vrata.
Dvoboj v začetnih minutah ni postregel z atraktivnim nogometom.
Gostje so ob preveč anemični domači obrambi povedli v 10. minuti.
Kmalu se je izkazalo, da zna biti ena izmed šibkih točk ekipe Lukavic njena obramba. Predvsem na račun (ne)izkušenj. Kar se je potrdilo v deseti minuti, ko so gostje sploh prvo resno akcijo na tekmi zaključili z zadetkom. Preveč pasivna domača obramba s sicer mladim Martinom Kutlakom na čelu je preveč anemično pospremila prodor enega izmed nasprotnih napadalcev, ki je svojo solo akcijo naposled zaključil s strelom po tleh (že znotraj domačega kazenskega prostora), po kateri je bil domači vratar nemočen.
Živi zid Lukavic uspešno odvrnil gostujočo nevarnost ob prostem strelu.
Razen realizirane priložnosti gostov tekma v prvih 15-ih minutah ni ponudila nobene priložnosti. Nekoliko bolj aktivni so bili vendarle gostje, zaradi česar je bila žoga malenkost več na domači polovici igrišča. Za nameček so bili gostje agresivnejši na igralcu z žogo, kar je domačim še dodatno oteževalo razviti igro. Žoga je zato mnogokrat končala v avtu ali nogah nasprotnika, le redko pa je Lukavčanom uspelo izpeljati več zaporednih podaj.
Kapetan Urban je v 21. minuti z izjemnim strelom poskrbel za izenačenje.
Za nameček jim je v 20. minuti zmanjkalo tudi nekaj sreče. Po prekršku nad Jakubom Grauom približno 40 metrov od gostujočih vrat je isti igralec izkoristil za neposreden strel proti gostujočim vratom. Močan udarec, ki se ga ne bi sramovali niti največji nogometni zvezdniki, je žogo ob pogledu nemočnega gostujočega vratarja ustavila vratnica. Odbitek je v kazenskem prostoru končal na nogi presenečenega Petra Matouška, ki je verjetno tudi zaradi tega s približno devetih metrov meril mimo nasprotnih vrat.
Lukavčani so se takole veselili tretjega zadetka v sezoni.
Trener Miroslav Ružička se je odločil za menjavo Tomaša Kleina (#10) z Nicolasom Jaromeřskym.
Minuto zatem se je domačim sokolom nasmehnila tudi boginja fortuna. Pri čemer je bilo vendarle odločilno nogometno znanje Urbana. Po daljši podaji je žoga našla domačega kapetana. Svoj prodor z leve strani na sredino igrišča je zaključil z nenadnim strelom približno meter izven roba kazenskega prostora. Na presenečenje vseh prisotnih in ob pogledu nemočnega gostujočega vratarja je žoga v lobu končala v desnem zgornjem kotu gostujočih vrat. Težko je oceniti, ali je na let žoge z dotikom morda vplival nasprotni obrambni igralec, ki je ves čas akcije spremljal najnevarnejšega domačega igralca. V vsakem primeru je šlo za zadetek, ki bi ga na malih ekranih predvajali kar nekajkrat.
Napadalec Petr Matoušek je v 20. minuti zapravil lepo priložnost.
Matěj Kotrle med izvajanjem avta.
Prvi Urbanov zadetek v sezoni je prišel v trenutku, ko so se domači otresli uvodne »treme« in kazali precej bolj pogumno igro. V 23. minuti Grau izsilil nov prekršek, tokrat približno 30 metrov od vat. Da omenjeni igralec velja za prvega domačega aduta pri izvedbi prostih strelov, se je izkazalo tudi v tem primeru. Po njegovem strelu je nasprotni vratar žogo s težavo odbil v kot.
Kljub ne ravno zanesljivi obrambni vrsti vratar Adam Mucha ni imel pretiranega dela.
Aktivni ofenzivni vezist Jakub Grau v skoku med dvema nasprotnima igralcema.
Urban velja za gonilno silo moštva iz Lukavic.
Ob prekinitvah je bila obramba Lukavic vselej zbrana.
Vratar Mucha v akciji.
Medtem ko so igralci obeh ekip poslušali napotke svojih trenerjev, je večina gledalcev izkoristila odmor za potešitev svoje žeje v gostišču. Nekaj manj jih je našlo pot h klubskemu okencu, kjer se je razlegal vonj po klobasah in prekajeni slanini. Po besedah predsednika Tilla, ki je zadolžen za pripravo in prodajo jedi obiskovalcem, so na meniju običajno tudi skuše. A so se jim tokrat zaradi napovedanega slabšega vremena in posledično manjšega obiska odpovedali. Kljub vsemu si je tekmo ogledalo približno 90 gledalcev. Če je večji del starejših nogometnih privržencev tekmo spremljal s terase gostišča, so mlajši po večini zasedli klopi ob igrišču. Po prihodu iz garderob so se ob njih ustavili tudi nekateri domači igralci, ki so trenutke do pričetka drugega polčasa izkoristil za klepet s svojimi zvestimi navijači.
Domači sokoli so z mešanimi občutki zapuščali zelenico po prvem polčasu.
Nedeljski dvoboj je spremljalo približno 90 gledalcev.
Najstarejši privrženci so tekmo spremljali s terase gostišča.
Predsednik Viktor Till je skrbel za potešitev lakote.
Klubska ponudba na tekmi je obsegala mesne dobrote.
Po prihodu iz garderob je večina glavnih akterjev pokramljala s svojimi privrženci ob igrišču.
Drugi polčas
Uvod v nadaljevanje tekme je nakazal željo po zmagi domačih sokolov. Ki so prvič zapretili v 47. minuti, ko je po prekršku nad Urbanom na levi strani igrišča prosti strel izvedel Grau. Po njegovem predložku v kazenski prostor je do žoge prišel ravno domači kapetan, ki je oviran meril za las mimo leve vratnice. Tri minute zatem so se v domačem taboru razveselili vodstva. Akcijo za rezultatski preobrat je na sredini igrišča pričel Grau, ki je prodrl na nasprotno polovico, kjer je s podajo na desno stran našel vtekajočega Michala Polaška. Ta je s svojo hitrostjo pustil za seboj gostujoče branilce, akcijo pa v gostujočem kazenskem prostoru naposled zaključil z natančnim strelom po tleh (delno s strani).
Michal Polašek je po hitri akciji popeljal Lukavice v vodstvo.
Veselje po drugem zadetku je nakazalo kako veliko bi Lukavčanom pomenil uspeh končni uspeh na nedeljski tekmi. Temu bi se z natančnejšim zaključkom lahko približali v 55. minuti. Kot v nemara večini napadalnih akcij, sta tudi tokrat levji delež prispevala Grau in Urban. Prvi je z leve strani podal visoko diagonalno žogo na drugo stran Tomašku. Ta je v sredini našel odkritega Urbana, ki pa je z 18-ih metrov meril preko gostujočih vrat. Minuto zatem svojo močno desnico ponovno preizkusil Grau. Po tokratnem strelu s 35-ih metrov je gostujoči vratar znova le s težavo (in dokaj nespretno reakcijo) žogo uspel odbiti v kot.
V domačem taboru so se v 50. minuti razveselili vodstva.
Urban se je nekajkrat znašel v nemilost nasprotnih branilcev. Ob njem soigralec Jakub Vaclavik.
Dve minuti kasneje so domači odigrali nemara najlepšo kombinatorno akcijo na tekmi. Urban je tokrat izvajal avt na globoko na levi strani gostujoče polovice. Žogo je podal do Tomaša Kleina, ki je ob dveh branilcih blizu gol avt črte okroglo usnje s hitrim dotikom podaljšal višje do Polaška. Ta je takoj sprožil proti vratom, a se je tokrat dobro postavljeni gostujoči vratar izkazal z obrambo.
Gostje so sploh prvič v drugem polčasu zapretili v 62. minuti, ko je žoga po njihovem nevarnem strelu z roba kazenskega prostora končala približno meter ob desni vratnici.
Grau (#11) je poleg kreacije napadalnih akcij večkrat nevarno ogrozil gostujoča vrata s prostih strelov. Ob njem soigralec Tomaš Klein.
Večji del srečanja so ton igre Lukavic dajali ofenzivno umerjeni igralci na sredini igrišča. Z natančnimi dolgimi podajami in streli je prednjačil Grau, z borbenostjo in nepopustljivostjo je večkrat nase opozoril sicer defenzivi vezni Adam Navratil, medtem ko je izkušeni kapetan Urban predstavljal glavno nevarnost za gostujoča vrata. Česar so se očitno dobro zavedali v gostujočem taboru, saj so nad njim storili največ prekrškov. Ob bok naštetih velja izpostaviti tudi borbenega tako defenzivno kot ofenzivno usmerjenega krilnega (oz. bočnega) igralca Jakuba Vaclavika.
Trener Ružička je celotno srečanje spremljal stoje.
Najšibkejši člen Lukavic je bila nedvomno obramba. Ki se ni izkazala niti v 65. minuti, ko je žoga potovala skozi domači kazenski prostor mimo številnih nog. Ko je bila že na desni strani se je zanjo pognal še Mucha. A je bil domači vratar pri svojem izletu iz vrat prepozen in pri tem precej naivno pokosil gostujočega igralca. Sledil je kazenski udarec, ki so ga gostje realizirali.
Urban je večkrat pokazal zakaj nosi kapetanski trak.
Po prejetem zadetku je igra domačih občutno padla. Obramba je bila kaj nekajkrat pod pritiskom, ki mu je tu in tam uspela srečno kljubovati. Za nameček se je v domačo vrsto naselila tudi nervoza. Po nekaj kriznih minutah so se Lukavice vendarle »sestavile«. V 72. minuti je žogo po novem nevarnem predložku Graua pred gostujočimi vrati odbil nasprotni vratar. A le do Tomaša Kleina, ki je nato strelja preko vrat. Že v naslednji akciji bi se domači igralci lahko veselili ponovnega vodstva, a jim jo je še drugič na srečanju zagodla vratnica. Z nenadnim prodorom po desni je gostujočo obrambo presenetil Petr Matoušek. Njegov strel s strani je gostujoči vratar uspel odbiti. A le na noge istega igralca, ki je bil nato ob dveh gostujočih igralcih najspretnejši ter z bližine in skoraj da z mrtvega kota še enkrat streljal, a na žalost večine prisotnih zgolj v vratnico.
Tomaš Klein v akciji.
Vratar Mucha je moral v 75. minuti tretjič po žogo v svojo mrežo.
Zapravljeno priložnost so v domačem taboru lahko še bolj obžalovali v 75. minuti, ko so bili gledalci priča ponovnemu rezultatskemu preobratu, le da tokrat v prid gostom. Po prostem strelu globoko na svoji polovici igrišča je sledil visok predložek na rob domačega kazenskega prostora, kjer je gostujoči igralec žogo udaril »s prve«, ki je nato končala v domači mreži. Pravi evrogol za nov šok v domači vrsti.
Adam Navratil si za svojo borbenost na sredini igrišča zasluži pozitivno oceno.
Čeprav v domačem taboru niso bili zadovoljni s sojenjem Petra Musila, je sodnik svoje delo opravil dobro in z odločitvami ni vplival na razplet srečanja.
Gostje bi svojo prednost lahko povišali tri minute kasneje. Po njihovem prodoru po levi strani domače obrambe in podaji v sredino je sledil strel z roba kazenskega prostora, a je žoga končala mimo domačih vrat. Tako nemoč kot razplet dogodkov sta v domačo vrsto vnesla še dodatno nervozo. Zaključek tekme je zato minil v kar pogostih verbalnih dvobojih tako z nasprotnimi igralci kot tudi s sodnikom Petrom Musilom. Slednji bi morda res lahko nekajkrat pokazal rumeni karton (porumenel je edino domači kapetan Urban v zaključku tekme, in še to zaradi ugovarjanja), a je tudi potrebno pripomniti, da se je držal svojega kriterija skozi celo tekmo in s svojimi odločitvami nikakor ni vplival na rezultat.
Nevarna podaja s kota ni našla končnega cilja.
Jakub Vaclavik se je v drugem polčasu po krilu vključeval v napadalne akcije Lukavic.
Po zaključnem žvižgu je kapetan Urban jasno izrazil nezadovoljstvo s sodniškimi odločitvami.
Edino polpriložnost za vsaj točko so imele Lukavice v 87. minuti. Takrat je na 20-ih metrih izsilil prekršek Polašek. Po strelu Graua je nasprotni vratar žogo ubranil in ostalo je pri rezultatu 2:3. Po treh neuspehih iz pretekle sezone so morali Lukavčani tudi na prvi medsebojni tekmi v novi sezoni seči v roke istemu nasprotniku. Čeprav bi bila glede na prikazano delitev točk še najpravičnejša. Če odštejemo tudi nekaj smole (dve vratnici), gre četrti zaporedni poraz (od tega trije z minimalno razliko) pripisati predvsem na trenutke premalo potrpežljivi igri, naivnosti ter neizkušenosti obrambne vrste. S trudom in vztrajnostjo bo tudi ta vrzel odpravljena. V kolikor bo predvsem mlajši del ekipe vztrajal na svoji poti, ne gre dvomiti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila moštvu v prid.
17. septembra, 2025
TJ Sokol Lukavice
TJ Sokol Lukavice velja za enega izmed tistih nogometnih klubov, čigar informacije na spletnih straneh bomo iskali zaman. Gonilna sila kluba je njegov predsednik Viktor Till, ki že nekaj sezon zapored bije bitko za obstanek kluba. Pri čemer si pomagajo tudi s posojo igralcev iz dveh bližnjih klubov. Moštvo vodi trener z igralskimi izkušnjami iz najvišje češkoslovaške lige, ki svoje znanje prenaša na povprečno dokaj mlad in neizkušen kader.
Še pred dvema letoma je za najnižjo v okrožju veljala deveta liga, ki jo je tvorilo 19 klubov razdeljenih v dve skupini. Po samovoljni odločitvi okrožne nogometne zveze sta bili s preteklo sezono skupini ukinjeni, klubi pa razdeljeni po kakovosti v deveto in na novo ustanovljeno deseto ligo. Eden izmed sedmerice klubov, ki se je po novem znašel v najnižjem rangu tekmovanja, je bil tudi klub iz Lukavic. Čeprav je trikrožno ligaško tekmovanje prineslo več enakovrednejših tekem, je s tem klub ostal prikrajšan za dvoboje s sosedskimi klubi, ki so ostali na devetoligaškem nivoju. Po besedah predsednika Viktorja Tilla je klubu bližji prejšnji sistem, ki hkrati prinaša več tekem z različnimi nasprotniki.
Nogometno igrišče v Lukavicah se nahaja na južnem robu vasi.
V aktualni sezoni najnižjo ligo zastopa zgolj šesterica klubov, ki tekmuje po štirikrožnem sistemu. Liga pa ima od te sezone celo svojega sponzorja in se uradno imenuje 10. liga – BP Stavby Morava po istoimenskem gradbenem in inženirskem podjetju iz Olomouca, ki se osredotoča na izvedbo projektov za stanovanjsko, poslovno, trgovinsko in storitveno gradnjo. Morda ima tudi omenjeno podjetje zaslugo, da bo v aktualni sezoni vsak klub v ligi od okrožne nogometne zveze prejel šest nogometnih žog.
Preteklo sezono so Lukavice osvojile predzadnje mesto. Glede na rezultate v uvodnih tekmah jim niti v tekoči sezoni ne kaže kaj bolje. Trije porazi v prvih treh tekmah gredo tudi na rovaš mladosti in neizkušenosti. Kljub temu razlika v zadetkih 2:5 priča o konkurenčnosti ekipe, ki pa bo za rezultatski preobrat potrebovala svoj čas. Tudi zato, ker je v poletnem času v klub prišlo kar nekaj
mladih igralcev z malo izkušnjami. Štirje od teh igralcev v dogovoru z dvema okoliškima kluboma Zvole (članska sedma liga) ter Jestřebi (9. liga) nastopajo za Lukavice pod posojo. Posledično so v Lukavicah primorani plačati določen znesek omenjenima kluboma. Po besedah predsednika Tilla je klub za svoj obstoj prisiljen povleči tudi takšne poteze. V Lukavicah namreč nimajo mlajših kategorij iz katerih bi črpal igralski kader za člansko moštvo. Tako ne preostane drugega, kot osiromašen igralski kader članskega moštva »obogatiti« z igralci iz okoliških klubov. V nasprotnem bi o nogometu v Lukavicah danes pisali in govorili v pretekliku.
Kar bi se verjeto zgodilo tudi, če kluba ne bi vodil omenjeni Viktor Till. Skrit pred »lučmi vaškega blišča« s svojo skromnostjo iz sezone v sezono zagotavlja osnovne pogoje za nadaljnji obstoj kluba. Tako on kot njegovi kolegi ne skrivajo želje po večjem posluhu s strani občine (čeprav ta kot edina prispeva finančna sredstva klubu oz. iz svojega
V sklopu sokolskega doma (starejši del stavbe na sliki) je tudi lokal s pokrito teraso. V novejšem prizidku imajo svoje prostore nogometni klub.
Kljub skromnosti je angažiranost predsednika Viktorja Tilla ključna za delovanje kluba. V času tekem je denimo zadolžen za pripravo in prodajo hrane.
proračuna krije del stroškov) in tudi največjega delodajalca v kraju – tovarne papirja. Čeprav slednja velja za uspešno podjetje, iz svojega proračuna ne prispeva niti krone za lokalni klub.
Zanimivo, da klub ne premore niti svojega znaka. Ob imenu kluba se zato pojavlja občinski grb. Till ob tem pripomni, da je bilo tako že v preteklosti. In da bi morda v klubu razmislil tudi v tej smeri, če bi le imeli podlago, ki bi jim zagotavljala dolgoročno stabilnost. Upoštevajoč vse trenutne okoliščine se zdi, da bodo v Lukavicah na svoj nogometni grb morali še nekaj časa počakati.
Če je današnji čas v klubu primarno povezan z borbo za nadaljnji obstoj, imajo starejši ljubitelji nogometa precej lepše spomine na preteklo obdobje. Iz časa prvega obdobja delovanja kluba prihaja tudi najuspešnejši igralec v zgodovini lukaviškega sokola. Po prvih nogometnih korakih na vaškem nogometnem igrišču je Josef Linhart svojo igralsko kariero mdr. obogatil tudi z igranjem za
moštvo Vitkovice v takrat še drugi češkoslovaški ligi.
Precej bolj kot obdobje 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja je svež spomin na vroče lokalne dvoboje z okoliškimi klubi. Eden takšnih je bil tudi proti ekipi Zvole. Vsaj trenutno se zdi, da bo do ponovnih snidenj proti glavnemu rivalu preteklo še precej vode v bližnji Moravi. Zvole namreč nastopa v sedmi ligi. Njihovo vlogo v aktualni sezoni tako »nadomešča« ekipa iz bližnje vasi Podoli. Ne le bližina, tudi poznanstvo med igralci (nekaj jih je tudi sodelavcev) obeh ekip dodaja njunemu dvoboju dodatno težo.
Zgodovina in uspehi kluba
Moštvo Sokola iz Lukavic s konca 70-ih let. Vir: TJ Sokol Lukavice
Podobno, kot v mnogih manjših krajih, so tudi ljubitelji nogometa v Lukavicah bili deležni dveh obdobij delovanja kluba. Prvo sega v začetek 50-ih let prejšnjega stoletja (od trenutno aktivnih v klubu nihče ni seznanjen z letnico ustanovitve kluba). Po poldrugem desetletju se je nogometna aktivnost v vasi zaključila. Nogometna suša je trajala dobrih deset let. Vse dokler se skupina mlajših fantov v bližnji vasi Vlachov ni pričela aktivno ukvarjati z najpopularnejšo športno panogo. Svoje manjše travnato igrišče so si postavili na robu vasi (igrišče še danes obstaja). Priljubljenost nogometa je bila kriva, da se je njihovo število hitro povečevalo. Svoje moči
so nato združili s sovrstniki iz Lukavic, kjer so leta 1976 ponovno (uradno) ustanovili klub. Od takrat dalje se nogomet v vasi igra nepretrgoma.
Klubska zastavica iz 80-ih let. Vir: TJ Sokol Lukavice
Klub v svoji zgodovini beleži dve daljši uspešnejši obdobji, ko je nastopal v prvi okrožni ligi (danes osmi državni ligi). Prvič se jim je tja uspelo uvrstiti v sezoni 1986/87. Lukavice so med elito okrožnih ligašev nastopale deset zaporednih sezon. V nasprotju z današnjim stanjem takrat klub ni imel težav z igralskim kadrom. Velik del žogobrcarjev je klub »črpal« kar iz bližnje tovarne papirja.
Naslednje uspešno obdobje je s ponovno uvrstitvijo na najvišji nivo okrožja nastopilo v začetku novega tisočletja in je trajalo še dve sezoni dlje. V tistem času Lukavice dosežejo zgodovinsko najboljšo uvrstitev, ko v sezoni 2005/06 sezono zaključijo na drugem mestu. S strani okrožne nogometne zveze je bilo klubu ponujeno celo igranje na višjem (regionalnem) nivoju, a so se v Lukavicah temu odrekli. Tudi zaradi dodatnih (finančnih) zahtev s strani okrožne zveze.
Tudi v tem obdobju klub ne pomni težav z igralskim kadrom. Aktivno delo z mladimi (za Lukavice je takrat nastopala tudi združena ekipa kadetov in mladincev) je botrovalo k popolnjevanju kadra članske ekipe. Zaradi številčnosti igralskega kadra, so Lukavice leta 2010 v tekmovanje prijavile še svojo B ekipo. V njej so večinoma nastopali igralci po končanem mladinskem stažu.
V duhu takratnega časa se je ekipa iz Lukavic (na sliki) v začetku 80-ih let v prijateljski tekmi tekmi pomerila z vzhodnonemškim moštvom Lützschena iz Leipziga. Vir: TJ Sokol Lukavice
Večina gledalcev spremlja domače tekme s klopi ob avt liniji.
Ker dvema ekipama istega kluba ni dovoljeno igrati na enakem nivoju, je bila po izpadu prve ekipe v najnižjo ligo B ekipa Lukavic ukinjena. Po treh sezonah igranja na najnižjem nivoju se Lukavicam po končani sezoni 2015/16 znova ponudi priložnost uvrstitve ligo višjo. Kljub temu, da so tekmovanje v eni od dveh skupin takrat končale na tretjem mestu. Razlog tiči v višje uvrščenih klubih, ki so zavrnili napredovanje. Za razliko od Lukavic, ki so ponudbo sprejele. A njihovo tokratno nastopanje med osmoligaši je trajalo zgolj eno sezono. Čeprav so jo končale na 14. mestu (od 16-ih klubov), jim splet okoliščin z izpadom večjega števila klubov z regijskega na nivo okrožja Šumperk ni šel na roko. Ponovni izpad je pustil globlje posledice, ki jih klub čuti vse do danes. Od sezone 2017/18 Lukavice ne le, da nastopajo ves čas v najnižji deveti – ter v zadnjih dveh sezonah od ustanovitve v deseti – ligi, temveč so v njej ves čas prikovane na dno lestvice.
Infrastruktura
Od ustanovitve kluba na polovici prejšnjega stoletja se nogomet v Lukavicah igra na isti lokaciji. Nogometno igrišče se nahaja na skrajnem južnem robu vasi, kjer se zgolj del igrišča »dotika« dveh manjših večstanovanjskih stavb. A tudi ti dve sta od zelenice oddaljeni dovolj, da nogometaši s svojo dejavnostjo ne motijo tam živečih vaščanov (in obratno). Nogometni del objekta za vrati na severni strani zaključuje pas v vrsti posajenih smrek za katerimi se nahaja manjše travnato nogometno ter ob njem še otroško igrišče. Za vrati na nasprotni strani lahko svoje aktivnosti preizkušajo vaščani na večnamenskem športnem igrišču z umetno podlago.
Delno neravno igrišče prekriva zadovoljiva travna podlaga.
Pred vstopom v nogometni park stoji sokolski dom. Vse do dograditve prizidka je klub v njem imel svoje prostore. V delu objekta se nahaja gostinski prostor z višje položeno pokrito teraso od koder je zelo dober pogled na igralno površino. Vhod v lokal je z »nogometne strani«. Za razliko od velike večine nogometnih klubov, ki premorejo lasten klubski prostor z gostinskim delom, kjer si s prodajo hrane in pijače krijejo del stroškov, je ta del
Preprosti rezervni klopi s svojo širino sprejmeta tudi najštevilčnejše igralske zasedbe.
objekta v Lukavicah oddan zasebniku. Ki seveda v času tekem »hospudko« odpira predčasno. Kaj tudi ne bi, ko se v času igranja tekem proda in popije nekajkrat več pivo, kot v preostalih dneh…
K sokolskemu domu je bil pred osmimi leti dodan prizidek. S tem je klub dobil svoje prostore vključno z garderobami. Če obiskovalci nogometnih tekem svojo žejo gasijo v že omenjenem lokalu, je s strani kluba poskrbljeno tudi za njihove želodčke. Za kar je večinoma zadolžen kar predsednik kluba Till, ki približno uro pred pričetkom tekme v manjši lesen hiški ob prizidku prične s pripravo kotla v katerem nato končajo različne mesne dobrote. Med katere nemalokrat spadajo tudi skuše, kar je posebnost tega dela Češke.
Medtem ko si del gledalcev izbere bližnjo teraso za spremljanje tekme, večina ostalih zasede klopi vzdolž zahodne strani igrišča. Od koder imajo na očeh tudi dogajanje na obeh rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Gre za preprosti klopi s kovinskim ogrodjem in plehnato streho. A sta – za razliko od klopi večine klubov na tem nivoju – precej prostornejši.
V primerjavi z ostalimi klubi imajo Lukavice nekaj slabšo igralno površino. V oči pade mestoma neraven teren. Po besedah odgovornih v klubu je bila tudi zelenica še pred 14-imi dnevi v zelo slabem stanju. A je deževje v zadnje obdobju poskrbelo, da je pridobila na zeleni barvi. Ob tem velja napisati, da je občina klubu pred kratkim priskrbela zalivalni sistem v vrednosti 60 tisoč kron (približno 2.400€). A ker je z njim potrebno upravljati ročno, za njegovo uporabo pa je zadolžen mlajši del ekipe, ki mu tovrstno delo ne diši preveč,
Z novim prizidkom je klub dobil modernejše prostore vključno z garderobami (na sliki garderoba domače ekipe).
Peto sezono vodi Martin Ružička moštvo Lukavic.
naprava večino časa ostaja zaklenjena v klubskem prostoru. V teh dneh je igrišče v celoti prekrito z zelenico in kot takšno kljub slabši podlagi omogoča ustrezne pogoje za igranje nogometa na najnižjem nivoju.
Predsednik kluba, trener in igralski kader
44-letni Viktor Till daljše obdobje velja za alfo in omego kluba iz Lukavic. V svoji mladosti je nosil dres mlajših kategorij kluba iz bližnjega mesta Mohelnice. Poškodba kolena ga je kmalu prisilila, da je kopačke obesil na klin in se kasneje posvetil vodenju lukaviškega sokola. Kot mnogi predsedniki nižjeligaških klubov, ima tudi Till v času domačih tekem svoje zadolžitve. Tako dobro uro pred pričetkom tekme v lesenem klubskem kiosku prične s pripravo različni mesnih izdelkov, ki so v času tekme in po njej v ponudbi nogometnim privržencem. V trenutku njegove odsotnosti vsi v bližini pripomnijo Tillov doprinos klubu. Ter dodajo, da bi brez njegove angažiranosti klub po vsej verjetnosti ne obstajal več.
Da se igralci lahko posvečajo zgolj nalogam na igrišču ter pridobivanju novih izkušenj je zadolžen Miroslav Ružička. Z njim se Lukavice uvrščajo med redke desetoligaške klube, ki imajo v moštvu trenerja, čigar naloga je izključno povezana z vodenjem ekipe. Ružička je svoje igralske izkušnje pridobival tudi na najvišjem nivoju češkoslovaškega nogometa kot član takratnega kluba Jednota iz Trenčina. Po končani igralski karieri je pred dobrimi 20-imi leti odšel s trebuhom za kruhom iz rodne Slovaške v Lukavice, kjer si je ustvaril družino. Pred dobrimi štirimi leti se je nanj obrnil klub in ga povabil k sodelovanju. Ružička tako pričenja peto sezono na klopi lokalnega kluba, kjer tako na tekmah kot sredinih treningih svoje bogate
igralske izkušnje prenaša na mlajši del ekipe.
Za trenerjevo podaljšano roko na igrišču velja kapetan Michal Urban. S 44-imi leti najstarejši igralec v kadru Lukavic je preteklo sezono s petimi doseženimi zadetki končal na vrhu klubske lestvice strelcev. Ob njem velja izpostaviti tudi Jiřija Pura. Obrambni igralec s svojim skoraj 30-letnim angažmajem v svetlo modrem dresu velja za klubsko legendo. Igralec z najdaljšim stažem v moštvu je hkrati eden od štirih pristnih domačinov v igralskem kadru. Poleg njega v Lukavicah prebivata še brata Tomaš in Ondřej Klein. Svoj ščepec sorodstvenega pridiha v igralski kader prispevata tudi bratranca Ondřej in David Karafiat. Slednji je s 17-imi leti tudi najmlajši igralec Lukavic.
Mlajše kategorije
Že kar lep čas je minilo odkar se je nogometnih veščin na lukaviški zelenici učila katera od mlajših kategorij. Po besedah predsednika Tilla v klubu trenutno ne razmišljajo v smeri ponovnega poskusa obuditve tovrstne aktivnosti. Pri čemer bi jim delo lahko olajšalo dejstvo, da se v kraju nahaja tako vrtec kot nižja stopnja osnovne šole. Po drugi strani bi tovrsten angažma terjal tudi ustrezen kader. Za nameček so trenutni cilji kluba v celoti podrejeni »preživetju« kluba. Tako bo vsaj še nekaj časa ostal zgolj spomin na obdobje od začetka 80-ih let do leta 1994, ko so dres Lukavic nosili tudi starejši dečki. Takratno obdobje je sovpadalo z uspešnim nastopanjem članske ekipe. Kljub temu so si bili mladostniki po zaključeni starostni kategoriji primorani poiskati nogometni angažma v katerem izmed okoliških klubov. Klub takrat namreč ni imel kadetske oz. mladinske ekipe, medtem ko bi bil prehod direktno v člansko za mladoletnike prezahteven.
Od aktivnih igralcev ima z naskokom najdaljši klubski staž branilec Jiři Pur.
Ekipa dečkov iz leta 1981. Vir: TJ Sokol Lukavice
V čas drugega uspešnega klubskega obdobja spada tudi združena kadetska in mladinska ekipa (kot to velja za večino okrožij širom Češke zaradi premajhnega števila igralcev v večini klubov poteka zgolj eno tekmovanje za nogometaše med 15. in 18. letom starosti). Formiranje omenjene ekipe v sezoni 2009/10 je bilo tudi podlaga za prijavo članske B ekipe v najnižjo ligo tekmovanja. Drugi ekipi so se tako večinoma pridružili igralci po koncu mladinskega staža, kjer so si nabirali
Kategorija starejših dečkov iz leta 1983. Vir: TJ Sokol Lukavice
izkušnje na članskem nivoju nogometa.
Plakat z vabilom na prvenstveno tekmo v bližnji vasi Slavoňov.
Medijska pokritost in cilji kluba
Delno bi krivdo za ne ravno rožnato stanje kluba lahko pripisali tudi neaktivnosti na področju socialnih medijev. Če že ne gre zahtevati spletne strani (roko na srce, klubi z aktivno spletno stranjo so na tem nivoju v manjšini), bi se vseeno lahko našel kdo od igralcev oz. ostalih blizu kluba, ki bi postavil klubsko stran na katerem izmed priljubljenih socialnih omrežij. Daleč od tega, da bi tovrstna poteza zagotovila klubu eksistenco. Bi mu pa brez dvoma pomagala pri navezavi stikov s svojimi privrženci ter znala olajšati trnovo pot v prihodnost.
Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Lukavicah so tako plakati z vabili na
prihajajočo prvenstveno tekmo, ki jih najdemo na oglasnih deskah v središču vasi, pred vhodom na nogometno igrišče ter v eni izmed bližnjih vasi.
Po besedah predsednika Tilla je glavni in edini cilj ohranitev nogometne dejavnosti v Lukavicah. Čeprav bi si vsi želeli tudi boljših rezultatov, so ti v tem trenutku potisnjeni v drugi plan. Kot že nekaj let zapored, je vsaka naslednja sezona kluba do zadnjega pod vprašajem. In tako kot pred vsako od preteklih sezon, se bodo tudi pred koncem aktualne odgovorni v klubu ter igralci pogovorili o prijavi v tekmovanje za naslednjo sezono. Upati gre, da bo tovrstni začarani krog kmalu prekinjen. Za kar bi lahko poskrbela mlajša generacija. Če bi le začutila dovolj pripadnosti klubu in vsaj delno prevzela niti v svoje roke. S čimer bi pripomogla k tako željeni stabilizaciji. Brezskrben pogled v prihodnost je trenutno edino, kar si za klub želi njegova »stara garda« na čelu s predsednikom Viktorjem Tillom.
TJ Sokol Lukavice v jesenskem delu sezone 2025/26.
Še pred dvema letoma je za najnižjo v okrožju veljala deveta liga, ki jo je tvorilo 19 klubov razdeljenih v dve skupini. Po samovoljni odločitvi okrožne nogometne zveze sta bili s preteklo sezono skupini ukinjeni, klubi pa razdeljeni po kakovosti v deveto in na novo ustanovljeno deseto ligo. Eden izmed sedmerice klubov, ki se je po novem znašel v najnižjem rangu tekmovanja, je bil tudi klub iz Lukavic. Čeprav je trikrožno ligaško tekmovanje prineslo več enakovrednejših tekem, je s tem klub ostal prikrajšan za dvoboje s sosedskimi klubi, ki so ostali na devetoligaškem nivoju. Po besedah predsednika Viktorja Tilla je klubu bližji prejšnji sistem, ki hkrati prinaša več tekem z različnimi nasprotniki.
Nogometno igrišče v Lukavicah se nahaja na južnem robu vasi.
V aktualni sezoni najnižjo ligo zastopa zgolj šesterica klubov, ki tekmuje po štirikrožnem sistemu. Liga pa ima od te sezone celo svojega sponzorja in se uradno imenuje 10. liga – BP Stavby Morava po istoimenskem gradbenem in inženirskem podjetju iz Olomouca, ki se osredotoča na izvedbo projektov za stanovanjsko, poslovno, trgovinsko in storitveno gradnjo. Morda ima tudi omenjeno podjetje zaslugo, da bo v aktualni sezoni vsak klub v ligi od okrožne nogometne zveze prejel šest nogometnih žog.
Preteklo sezono so Lukavice osvojile predzadnje mesto. Glede na rezultate v uvodnih tekmah jim niti v tekoči sezoni ne kaže kaj bolje. Trije porazi v prvih treh tekmah gredo tudi na rovaš mladosti in neizkušenosti. Kljub temu razlika v zadetkih 2:5 priča o konkurenčnosti ekipe, ki pa bo za rezultatski preobrat potrebovala svoj čas. Tudi zato, ker je v poletnem času v klub prišlo kar nekaj mladih igralcev z malo izkušnjami. Štirje od teh igralcev v dogovoru z dvema okoliškima kluboma Zvole (članska sedma liga) ter Jestřebi (9. liga) nastopajo za Lukavice pod posojo. Posledično so v Lukavicah primorani plačati določen znesek omenjenima kluboma. Po besedah predsednika Tilla je klub za svoj obstoj prisiljen povleči tudi takšne poteze. V Lukavicah namreč nimajo mlajših kategorij iz katerih bi črpal igralski kader za člansko moštvo. Tako ne preostane drugega, kot osiromašen igralski kader članskega moštva »obogatiti« z igralci iz okoliških klubov. V nasprotnem bi o nogometu v Lukavicah danes pisali in govorili v pretekliku.
V sklopu sokolskega doma (starejši del stavbe na sliki) je tudi lokal s pokrito teraso. V novejšem prizidku imajo svoje prostore nogometni klub.
Kar bi se verjeto zgodilo tudi, če kluba ne bi vodil omenjeni Viktor Till. Skrit pred »lučmi vaškega blišča« s svojo skromnostjo iz sezone v sezono zagotavlja osnovne pogoje za nadaljnji obstoj kluba. Tako on kot njegovi kolegi ne skrivajo želje po večjem posluhu s strani občine (čeprav ta kot edina prispeva finančna sredstva klubu oz. iz svojegaproračuna krije del stroškov) in tudi največjega delodajalca v kraju – tovarne papirja. Čeprav slednja velja za uspešno podjetje, iz svojega proračuna ne prispeva niti krone za lokalni klub.
Kljub skromnosti je angažiranost predsednika Viktorja Tilla ključna za delovanje kluba. V času tekem je denimo zadolžen za pripravo in prodajo hrane.
Zanimivo, da klub ne premore niti svojega znaka. Ob imenu kluba se zato pojavlja občinski grb. Till ob tem pripomni, da je bilo tako že v preteklosti. In da bi morda v klubu razmislil tudi v tej smeri, če bi le imeli podlago, ki bi jim zagotavljala dolgoročno stabilnost. Upoštevajoč vse trenutne okoliščine se zdi, da bodo v Lukavicah na svoj nogometni grb morali še nekaj časa počakati.
Če je današnji čas v klubu primarno povezan z borbo za nadaljnji obstoj, imajo starejši ljubitelji nogometa precej lepše spomine na preteklo obdobje. Iz časa prvega obdobja delovanja kluba prihaja tudi najuspešnejši igralec v zgodovini lukaviškega sokola. Po prvih nogometnih korakih na vaškem nogometnem igrišču je Josef Linhart svojo igralsko kariero mdr. obogatil tudi z igranjem za moštvo Vitkovice v takrat še drugi češkoslovaški ligi.
Precej bolj kot obdobje 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja je svež spomin na vroče lokalne dvoboje z okoliškimi klubi. Eden takšnih je bil tudi proti ekipi Zvole. Vsaj trenutno se zdi, da bo do ponovnih snidenj proti glavnemu rivalu preteklo še precej vode v bližnji Moravi. Zvole namreč nastopa v sedmi ligi. Njihovo vlogo v aktualni sezoni tako »nadomešča« ekipa iz bližnje vasi Podoli. Ne le bližina, tudi poznanstvo med igralci (nekaj jih je tudi sodelavcev) obeh ekip dodaja njunemu dvoboju dodatno težo.
Zgodovina in uspehi kluba
Podobno, kot v mnogih manjših krajih, so tudi ljubitelji nogometa v Lukavicah bili deležni dveh obdobij delovanja kluba. Prvo sega v začetek 50-ih let prejšnjega stoletja (od trenutno aktivnih v klubu nihče ni seznanjen z letnico ustanovitve kluba). Po poldrugem desetletju se je nogometna aktivnost v vasi zaključila. Nogometna suša je trajala dobrih deset let. Vse dokler se skupina mlajših fantov v bližnji vasi Vlachov ni pričela aktivno ukvarjati z najpopularnejšo športno panogo. Svoje manjše travnato igrišče so si postavili na robu vasi (igrišče še danes obstaja). Priljubljenost nogometa je bila kriva, da se je njihovo število hitro povečevalo. Svoje moči so nato združili s sovrstniki iz Lukavic, kjer so leta 1976 ponovno (uradno) ustanovili klub. Od takrat dalje se nogomet v vasi igra nepretrgoma.
Moštvo Sokola iz Lukavic s konca 70-ih let. Vir: TJ Sokol Lukavice
Klub v svoji zgodovini beleži dve daljši uspešnejši obdobji, ko je nastopal v prvi okrožni ligi (danes osmi državni ligi). Prvič se jim je tja uspelo uvrstiti v sezoni 1986/87. Lukavice so med elito okrožnih ligašev nastopale deset zaporednih sezon. V nasprotju z današnjim stanjem takrat klub ni imel težav z igralskim kadrom. Velik del žogobrcarjev je klub »črpal« kar iz bližnje tovarne papirja.
Naslednje uspešno obdobje je s ponovno uvrstitvijo na najvišji nivo okrožja nastopilo v začetku novega tisočletja in je trajalo še dve sezoni dlje. V tistem času Lukavice dosežejo zgodovinsko najboljšo uvrstitev, ko v sezoni 2005/06 sezono zaključijo na drugem mestu. S strani okrožne nogometne zveze je bilo klubu ponujeno celo igranje na višjem (regionalnem) nivoju, a so se v Lukavicah temu odrekli. Tudi zaradi dodatnih (finančnih) zahtev s strani okrožne zveze.
Klubska zastavica iz 80-ih let. Vir: TJ Sokol Lukavice
V duhu takratnega časa se je ekipa iz Lukavic )na sliki) v začetku 80-ih let v prijateljski tekmi tekmi pomerila z vzhodnonemškim moštvom Lützschena iz Leipziga. Vir: TJ Sokol Lukavice
Tudi v tem obdobju klub ne pomni težav z igralskim kadrom. Aktivno delo z mladimi (za Lukavice je takrat nastopala tudi združena ekipa kadetov in mladincev) je botrovalo k popolnjevanju kadra članske ekipe. Zaradi številčnosti igralskega kadra, so Lukavice leta 2010 v tekmovanje prijavile še svojo B ekipo. V njej so večinoma nastopali igralci po končanem mladinskem stažu.
Ker dvema ekipama istega kluba ni dovoljeno igrati na enakem nivoju, je bila po izpadu prve ekipe v najnižjo ligo B ekipa Lukavic ukinjena. Po treh sezonah igranja na najnižjem nivoju se Lukavicam po končani sezoni 2015/16 znova ponudi priložnost uvrstitve ligo višjo. Kljub temu, da so tekmovanje v eni od dveh skupin takrat končale na tretjem mestu. Razlog tiči v višje uvrščenih klubih, ki so zavrnili napredovanje. Za razliko od Lukavic, ki so ponudbo sprejele. A njihovo tokratno nastopanje med osmoligaši je trajalo zgolj eno sezono. Čeprav so jo končale na 14. mestu (od 16-ih klubov), jim splet okoliščin z izpadom večjega števila klubov z regijskega na nivo okrožja Šumperk ni šel na roko. Ponovni izpad je pustil globlje posledice, ki jih klub čuti vse do danes. Od sezone 2017/18 Lukavice ne le, da nastopajo ves čas v najnižji deveti – ter v zadnjih dveh sezonah od ustanovitve v deseti – ligi, temveč so v njej ves čas prikovane na dno lestvice.
Infrastruktura
Od ustanovitve kluba na polovici prejšnjega stoletja se nogomet v Lukavicah igra na isti lokaciji. Nogometno igrišče se nahaja na skrajnem južnem robu vasi, kjer se zgolj del igrišča »dotika« dveh manjših večstanovanjskih stavb. A tudi ti dve sta od zelenice oddaljeni dovolj, da nogometaši s svojo dejavnostjo ne motijo tam živečih vaščanov (in obratno). Nogometni del objekta za vrati na severni strani zaključuje pas v vrsti posajenih smrek za katerimi se nahaja manjše travnato nogometno ter ob njem še otroško igrišče. Za vrati na nasprotni strani lahko svoje aktivnosti preizkušajo vaščani na večnamenskem športnem igrišču z umetno podlago.
Večina gledalcev spremlja domače tekme s klopi ob avt liniji.
Pred vstopom v nogometni park stoji sokolski dom. Vse do dograditve prizidka je klub v njem imel svoje prostore. V delu objekta se nahaja gostinski prostor z višje položeno pokrito teraso od koder je zelo dober pogled na igralno površino. Vhod v lokal je z »nogometne strani«. Za razliko od velike večine nogometnih klubov, ki premorejo lasten klubski prostor z gostinskim delom, kjer si s prodajo hrane in pijače krijejo del stroškov, je ta del objekta v Lukavicah oddan zasebniku. Ki seveda v času tekem »hospudko« odpira predčasno. Kaj tudi ne bi, ko se v času igranja tekem proda in popije nekajkrat več pivo, kot v preostalih dneh…
Delno neravno igrišče prekriva zadovoljiva travna podlaga.
Preprosti rezervni klopi s svojo širino sprejmeta tudi najštevilčnejše igralske zasedbe.
K sokolskemu domu je bil pred osmimi leti dodan prizidek. S tem je klub dobil svoje prostore vključno z garderobami. Če obiskovalci nogometnih tekem svojo žejo gasijo v že omenjenem lokalu, je s strani kluba poskrbljeno tudi za njihove želodčke. Za kar je večinoma zadolžen kar predsednik kluba Till, ki približno uro pred pričetkom tekme v manjši lesen hiški ob prizidku prične s pripravo kotla v katerem nato končajo različne mesne dobrote. Med katere nemalokrat spadajo tudi skuše, kar je posebnost tega dela Češke.
Medtem ko si del gledalcev izbere bližnjo teraso za spremljanje tekme, večina ostalih zasede klopi vzdolž zahodne strani igrišča. Od koder imajo na očeh tudi dogajanje na obeh rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Gre za preprosti klopi s kovinskim ogrodjem in plehnato streho. A sta – za razliko od klopi večine klubov na tem nivoju – precej prostornejši.
Z novim prizidkom je klub dobil modernejše prostore vključno z garderobami (na sliki garderoba domače ekipe).
V primerjavi z ostalimi klubi imajo Lukavice nekaj slabšo igralno površino. V oči pade mestoma neraven teren. Po besedah odgovornih v klubu je bila tudi zelenica še pred 14-imi dnevi v zelo slabem stanju. A je deževje v zadnje obdobju poskrbelo, da je pridobila na zeleni barvi. Ob tem velja napisati, da je občina klubu pred kratkim priskrbela zalivalni sistem v vrednosti 60 tisoč kron (približno 2.400€). A ker je z njim potrebno upravljati ročno, za njegovo uporabo pa je zadolžen mlajši del ekipe, ki mu tovrstno delo ne diši preveč, naprava večino časa ostaja zaklenjena v klubskem prostoru. V teh dneh je igrišče v celoti prekrito z zelenico in kot takšno kljub slabši podlagi omogoča ustrezne pogoje za igranje nogometa na najnižjem nivoju.
Predsednik kluba, trener in igralski kader
44-letni Viktor Till daljše obdobje velja za alfo in omego kluba iz Lukavic. V svoji mladosti je nosil dres mlajših kategorij kluba iz bližnjega mesta Mohelnice. Poškodba kolena ga je kmalu prisilila, da je kopačke obesil na klin in se kasneje posvetil vodenju lukaviškega sokola. Kot mnogi predsedniki nižjeligaških klubov, ima tudi Till v času domačih tekem svoje zadolžitve. Tako dobro uro pred pričetkom tekme v lesenem klubskem kiosku prične s pripravo različni mesnih izdelkov, ki so v času tekme in po njej v ponudbi nogometnim privržencem. V trenutku njegove odsotnosti vsi v bližini pripomnijo Tillov doprinos klubu. Ter dodajo, da bi brez njegove angažiranosti klub po vsej verjetnosti ne obstajal več.
Peto sezono vodi Martin Ružička moštvo Lukavic.
Da se igralci lahko posvečajo zgolj nalogam na igrišču ter pridobivanju novih izkušenj je zadolžen Miroslav Ružička. Z njim se Lukavice uvrščajo med redke desetoligaške klube, ki imajo v moštvu trenerja, čigar naloga je izključno povezana z vodenjem ekipe. Ružička je svoje igralske izkušnje pridobival tudi na najvišjem nivoju češkoslovaškega nogometa kot član takratnega kluba Jednota iz Trenčina. Po končani igralski karieri je pred dobrimi 20-imi leti odšel s trebuhom za kruhom iz rodne Slovaške v Lukavice, kjer si je ustvaril družino. Pred dobrimi štirimi leti se je nanj obrnil klub in ga povabil k sodelovanju. Ružička tako pričenja peto sezono na klopi lokalnega kluba, kjer tako na tekmah kot sredinih treningih svoje bogate igralske izkušnje prenaša na mlajši del ekipe.
Od aktivnih igralcev ima z naskokom najdaljši klubski staž branilec Jiři Pur.
Za trenerjevo podaljšano roko na igrišču velja kapetan Michal Urban. S 44-imi leti najstarejši igralec v kadru Lukavic je preteklo sezono s petimi doseženimi zadetki končal na vrhu klubske lestvice strelcev. Ob njem velja izpostaviti tudi Jiřija Pura. Obrambni igralec s svojim skoraj 30-letnim angažmajem v svetlo modrem dresu velja za klubsko legendo. Igralec z najdaljšim stažem v moštvu je hkrati eden od štirih pristnih domačinov v igralskem kadru. Poleg njega v Lukavicah prebivata še brata Tomaš in Ondřej Klein. Svoj ščepec sorodstvenega pridiha v igralski kader prispevata tudi bratranca Ondřej in David Karafiat. Slednji je s 17-imi leti tudi najmlajši igralec Lukavic.
Mlajše kategorije
Že kar lep čas je minilo odkar se je nogometnih veščin na lukaviški zelenici učila katera od mlajših kategorij. Po besedah predsednika Tilla v klubu trenutno ne razmišljajo v smeri ponovnega poskusa obuditve tovrstne aktivnosti. Pri čemer bi jim delo lahko olajšalo dejstvo, da se v kraju nahaja tako vrtec kot nižja stopnja osnovne šole. Po drugi strani bi tovrsten angažma terjal tudi ustrezen kader. Za nameček so trenutni cilji kluba v celoti podrejeni »preživetju« kluba. Tako bo vsaj še nekaj časa ostal zgolj spomin na od začetka 80-ih let do leta 1994, ko so dres Lukavic nosili tudi starejši dečki. Takratno obdobje je sovpadalo z uspešnim nastopanjem članske ekipe. Kljub temu so si bili mladostniki po zaključeni starostni kategoriji primorani poiskati nogometni angažma v katerem izmed okoliških klubov. Klub takrat namreč ni imel kadetske oz. mladinske ekipe, medtem ko bi bil prehod direktno v člansko za mladoletnike prezahteven.
Ekipa dečkov iz leta 1981. Vir: TJ Sokol Lukavice
Kategorija starejših dečkov iz leta 1983. Vir: TJ Sokol Lukavice
V čas drugega uspešnega klubskega obdobja spada tudi združena kadetska in mladinska ekipa (kot to velja za večino okrožij širom Češke zaradi premajhnega števila igralcev v večini klubov poteka zgolj eno tekmovanje za nogometaše med 15. in 18. letom starosti). Formiranje omenjene ekipe v sezoni 2009/10 je bilo tudi podlaga za prijavo članske B ekipe v najnižjo ligo tekmovanja. Drugi ekipi so se tako večinoma pridružili igralci po koncu mladinskega staža, kjer so si nabirali izkušnje na članskem nivoju nogometa.
Medijska pokritost in cilji kluba
Delno bi krivdo za ne ravno rožnato stanje kluba lahko pripisali tudi neaktivnosti na področju socialnih medijev. Če že ne gre zahtevati spletne strani (roko na srce, klubi z aktivno spletno stranjo so na tem nivoju v manjšini), bi se vseeno lahko našel kdo od igralcev oz. ostalih blizu kluba, ki bi postavil klubsko stran na katerem izmed priljubljenih socialnih omrežij. Daleč od tega, da bi tovrstna poteza zagotovila klubu eksistenco. Bi mu pa brez dvoma pomagala pri navezavi stikov s svojimi privrženci ter znala olajšati trnovo pot v prihodnost.
Plakat z vabilom na prvenstveno tekmo v bližnji vasi Slavoňov.
Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Lukavicah so tako plakati z vabili na prihajajočo prvenstveno tekmo, ki jih najdemo na oglasnih deskah v središču vasi, pred vhodom na nogometno igrišče ter v eni izmed bližnjih vasi.
Po besedah predsednika Tilla je glavni in edini cilj ohranitev nogometne dejavnosti v Lukavicah. Čeprav bi si vsi želeli tudi boljših rezultatov, so ti v tem trenutku potisnjeni v drugi plan. Kot že nekaj let zapored, je vsaka naslednja sezona kluba do zadnjega pod vprašajem. In tako kot pred vsako od preteklih sezon, se bodo tudi pred koncem aktualne odgovorni v klubu ter igralci pogovorili o prijavi v tekmovanje za naslednjo sezono. Upati gre, da bo tovrstni začarani krog kmalu prekinjen. Za kar bi lahko poskrbela mlajša generacija. Če bi le začutila dovolj pripadnosti klubu in vsaj delno prevzela niti v svoje roke. S čimer bi pripomogla k tako željeni stabilizaciji. Brezskrben pogled v prihodnost je trenutno edino, kar si za klub želi njegova »stara garda« na čelu s predsednikom Viktorjem Tillom.
TJ Sokol Lukavice v jesenskem delu sezone 2025/26.
17. septembra, 2025
Lukavice
Vas Lukavice leži med reko Moravo in železniško progo s katero ima neposredno povezavo tako s centrom okrožja (Šumperk) na severu, regijsko prestolnico (Olomouc) na jugu ter češko metropolo, ki je oddaljena dobrih 200 km. Skupaj s še dvema vasema tvori samostojno občino. Starejšim prebivalcem olajša življenje v kraju trgovina z osnovnimi živili ter splošni zdravnik, medtem ko mladim družinam predstavlja prednost življenja v Lukavicah tako vrtec kot šola. Poleg gasilcev za druženje in aktivno življenje vaščanov skrbi tudi sokolsko društvo v sklopu katerega svoje vrline ob pomladnih in jesenskih koncih tedna na ogled ponujajo tudi nogometaši lukaviškega nogometnega kluba.
V Lukavicah živi 600 prebivalcev (po zadnjem štetju jih v občini prebiva 863). Prva pisna omemba kraja sega v leto 1273. Kot to velja za veliko večino čeških krajevnih imen, tudi imajo tudi Lukavice svoje nemško ime (Lukawetz).
Pogled na Lukavice z železniško postajo.
Tri lokalne prometnice pripeljejo v vas iz različnih smeri in se stikajo v njenem središču. Lukavice se tam razširijo v širši prostor pravokotne oblike, ki ga obdajajo hiše ter manjše večstanovanjske stavbe z dvema krakoma ceste. Med njima se nahajajo kapela
Kraj, ki leži na nadmorski višini 262 m n.m., je svoj grb dobil pred 25-imi leti. Na njem je v zelenem ščitu pod rdečo glavo s tremi srebrnimi stožci upodobljen srebrn labod z rdečim kljunom in dvignjenimi krili, ki leti na valoviti modri podlagi ščita. Lukavice so v začetku 14. stoletja pripadale provinci Mohelnice kot fevd olomuških škofov. To obdobje v grbu simbolizira rdeča glava ščita s stožci, ki je del emblema olomuške škofije in emblema Mohelnice. V lukaviškem znaku trije stožci simbolizirajo tri kraje, ki sestavljajo občino Lukavice. Simbol laboda je bil na novejši grb prenešen z zgodovinskega pečata kraja.
Postaja v Lukavicah leži ob pomembnem železniškem koridorju.
Postaja premore tudi podhod.
Potniški promet opravljajo vlaki RegioiPanter,…
…ki so proizvod češkega znanja.
svetih Cirila in Metoda, stavba vaškega urada in spomenik borcem za svobodo. Prostor zapolnjuje še pas zelenja z drevesi.
Nekaj deset metrov zahodno od vaškega središča je eno od dveh avtobusnih postajališč. Ob katerem ustavi zgolj en avtobus dnevno. Nekaj več »prometa« je ob severno ležečem postajališču, čigar ime nakazuje na bližnjo tovarno papirja.
Postajališče služi dnevno šestim parom avtobusov (ob koncih tedna in praznikih dvema), ki povezujejo vasi med Lukavicami in nekaj kilometrov južneje ležečim mestom Mohelnice.
Bolj kot ime avtobusnega postajališča prisotnost industrije v kraju ponazarja od daleč vidni dimnik. Glavni delodajalec v kraju ima proizvodnjo usmerjeno v izdelavo specialnih ovojnih papirjev in papirnatih vrečk. Gladki ovojni papir, namenjen predvsem pakiranju, transportu in skladiščenju živil in industrijskih izdelkov, je primarno namenjen izvozu po celem svetu (kjer konča več kot dve tretjini vseh proizvedenih izdelkov).
Spomenik borcem za svobodo pred stavbo vaškega urada.
Središče Lukavic z urejenim zelenjem.
Podoba laboda kot simbola kraja v središču Lukavic. V ozadju vaški urad ter kapela sv. Cirila in Metoda.
Sedanja tovarna se navezuje na dolgo papirniško tradicijo. V Lukavicah so namreč papir izdelovali že v začetku 20. stoletja. Na mestu današnje tovarne je prvotno stal mlin z vodno turbino in elektrarno za potrebe podjetja. Leta 1907 je mlin pogorel do tal. Leto zatem je novi lastnik dal mlin preurediti v tovarno
za proizvodnjo kartona z enim papirnim strojem. Tovarna je sčasoma širila svojo proizvodnjo in tržišča širom Evrope in Bližnjega vzhoda. Druga svetovna vojna je tovarno močno poškodovala. Po zaslugi njenih zaposlenih, ki so poskrbeli za obnovo (v sklopu katere je bil postavljen dimnik), se je proizvodnja znova zagnala jeseni leta 1945. Od začetka proizvodnje so papirnico povezali z bližnjo železnico, tovarna pa je uporabljala energijo vodnega kolesa, nameščenega na reki Moravi, ki tod teče v dveh krakih. S svojo širitvijo proizvodnje in uspešnimi prodori na tuje trge je papirnica postala eden pomembnejših delodajalcev v celotni regiji.
Tovarna papirja je največji delodajalec v Lukavicah.
Dvorišče tovarne z zapuščenim železniškim tirom.
Ob nogometnem igrišču se nahaja tako otroško igrišče…
…kot krčma, ki obratuje vse popoldneve in večer.
Vhod v vaški urad krasi grb kraja.
Nedaleč od vhoda v tovarno stoji edina trgovina z osnovnimi dobrinami, ki ima svoja vrata odprta vse dni v tednu z izjemo nedelj. Če bi nadaljevali v isti smeri bi po nekaj deset metrih prispeli do železniške proge, ki vodi ob zahodnem robu vasi. Gre za enega pomembnejših železniških odsekov v državi, ki povezuje Češko Třebovo (Česká Třebová), od koder vodi glavni koridor do Prage, ter Přerov, kjer se železniško omrežje nadaljuje v različne smeri – proti jugozahodu do Brna, jugu proti Dunaju ter severovzhodu v smeri Ostrava – Varšava. Proga je del tretjega železniškega koridorja. Je elektrificirana in dvotirna po vsej svoji dolžini.
Osnovna šola.
Celoten odsek proge med Olomoucem in Prago (mimo Lukavic) se je pričel graditi avgusta leta 1842. Čeprav je bil sprva položen zgolj en tir je bila trasa že v začetku urejena za dvotirno progo. Dokončana je bila po treh letih, promet po njej pa je stekel 20. avgusta 1845. Vlak je takrat za pot med Prago in Olomoucem (slabih 250 km) potreboval sedem ur in 40 minut.
Tudi zato, ker je proga predstavljala pomembno povezavo med češkim in moravskim delom, je država med letoma 1930
– 33 odseku Češka Třebova – Olomouc dogradila drugi tir. Po letu 1957 se je proga postopoma elektrificirala. Na kot prvi progi na Češkem je s 1. januarjem letošnjega leta stopil v uporabo evropski sistem za nadzor vlakov (t.i. ETCS).
Ob progi med Prago in Olomoucem je bilo sprva 26 postaj, razdeljenih po razredih. Svojo železniško postajo V. (najnižjega) razreda so imele tudi Lukavice. Predvsem zaradi lažjega razločevanja postaja od konca druge svetovne vojne nosi ime Lukavice na Moravskem (Lukavice na Moravě). V češkem delu države se namreč nahaja še en kraj z imenom Lukavice, ki ima prav tako svojo železniško postajo. Na postaji je bila sprva
Spomenik žrtvam prve svetovne vojne pred stavbo osnovne šole.
Ob vzhodnem robu Lukavic teče reke Morava.
V okviru modernizacije 2. železniškega koridorja (od avgusta 2005 do oktobra
postavljena stražarnica s čakalnico. Pomen postaje se je povečal, ko je bil stranski (vlečni) tir podaljšan (priključen) k bližnjim odprtim kopom. Po dograditvi drugega tira je bila prvotna stavba porušena in zgrajena nova.
Lukavice veljajo za mirno vas.
Novejše družinske hiše na obrobju kraja.
2008) so bili na postaji položeni novi tiri in dodan en otočni peron z manjšim nadstreškom, dostopen preko podhoda z dvigalom. Ker je postaja daljinsko upravljana iz centralne dispečerske pisarne v Přerovu, na njej ni železniškega osebja.
V Lukavicah danes ustavljajo osebni potniški vlaki, ki sicer vozijo med severno ležečim krajem Kouty nad Desnou ter Nezamyslicami, ležečih 70 km južneje od Lukavic. V delovnih dneh progo prevozi 18 parov vlakov. Zanimivo, da je njihovo število ob koncih tedna in praznikih komaj kaj manjše (le dva para manj). Za kar si regijska prometna politika zasluži pohvalo. Poleg potniških v Lukavicah ustavlja tudi en hitri (jutranji) vlak na trasi iz Šumperka v Olomouc.
Potniški promet na progi se opravlja z vlaki RegioPanter proizvajalca Škoda Transportation. Podjetje je pričelo s proizvodnjo te vrste vlakov leta 2011, do danes pa jih je izdelalo 231. Model se je izkazal za zelo uspešnega. Zaradi naraščajočega števila naročil se je njihova proizvodnja (natančneje, končno sestavljanje) leta 2020 iz Ostrave
Med železniško postajo in tovarno papirja stojita dva večstanovanjska objekta.
preselila v Plzen. Iste tipe vlakov imajo danes v svojem voznem parku še Slovaške, Latvijske, Estonske in Uzbekistanske železnice.
Avtobusno postajališče stoji na severnem delu vasi.
V južnem predelu kraja so turistom na voljo tudi dva apartmaja. V njuni bližini dneve v družbi vrstnikov preživljajo najmlajši prebivalci Lukavic in okoliških vasi. Ki si prostore v stavbi vrtca delijo z manjšo vaško knjižnico. Njihovi sosedje so osnovnošolci. Stavba (nižje stopnje) osnovne šole namreč stoji poleg vrtca s katerim si deli dvorišče. Skrit za drevesom se ob poslopju nahaja spomenik žrtvam
Utrinek z južnega predela Lukavic.
prve svetovne vojne.
Na skrajnem južnem robu vasi si lahko svoj prosti čas zapolnijo ljubitelji športa. Poleg osrednjega nogometnega se nahaja še manjše nogometno in večnamensko igrišče ter ograjeno otroško igrišče z igrali.
Jez Lukavice na reki Moravi.
Vzhodna stran Lukavic se zaključi ob bregu reke Morave, ki teče po Moravski vse
do tromeje z Avstrijo in Slovaško. Do svojega izliva v naravno mejo med omenjenima državama. Tako po svoji dolžini (80% svojega toka – 284 km – teče po ozemlju Češke) kot po površini porečja velja za tretjo največjo reko v državi (za Labo in Vltavo). Njeno porečje zajema 26% ozemlja države.
Morava je priljubljen cilj ljubiteljev kajakašev in raftarjev.
Reko je v njenem spodnjem toku poimenovalo že predkeltsko prebivalstvo. Ime Morava zato spada med najstarejša staroevropska imena vodovja. Po reki sta
dobili ime zgodovinska pokrajina Moravska in avstrijsko ozemlje Moravskega polja (Marchfeld). Severno od Lukavic reka vstopi v široko Zgornjemoravsko sotesko, skozi katero nato teče v številnih meandrih. Na reki ni nobenih umetnih pregrad (jezer). Za regulacijo pretoka vode (primarno zaradi zaščite pred poplavami) je na njej postavljenih nekaj jezov. Eden takšnih je tudi v bližini Lukavic (jez nosi ime po imenu kraja). Reka Morava je tudi priljubljena med rekreanti. Njeni rokavi, vodne površine in mirni odseki ponujajo idealne pogoje za ribolov, vodne športe, vožnjo s kanuji in rafti. Na odsekih z mirnim tokom je zelo priljubljeno čolnarjenje. V času sezone je v bližini Lukavic (ob jezu) na voljo izposoja čolnov, raftov in kajakov.
V Lukavicah živi 600 prebivalcev (po zadnjem štetju jih v občini prebiva 863). Prva pisna omemba kraja sega v leto 1273. Kot to velja za veliko večino čeških krajevnih imen, tudi imajo tudi Lukavice svoje nemško ime (Lukawetz).
Pogled na Lukavice z železniško postajo.
Kraj, ki leži na nadmorski višini 262 m n.m., je svoj grb dobil pred 25-imi leti. Na njem je v zelenem ščitu pod rdečo glavo s tremi srebrnimi stožci upodobljen srebrn labod z rdečim kljunom in dvignjenimi krili, ki leti na valoviti modri podlagi ščita. Lukavice so v začetku 14. stoletja pripadale provinci Mohelnice kot fevd olomuških škofov. To obdobje v grbu simbolizira rdeča glava ščita s stožci, ki je del emblema olomuške škofije in emblema Mohelnice. V lukaviškem znaku trije stožci simbolizirajo tri kraje, ki sestavljajo občino Lukavice. Simbol laboda je bil na novejši grb prenešen z zgodovinskega pečata kraja.
Postaja v Lukavicah leži ob pomembnem železniškem koridorju.
Postaja premore tudi podhod.
Tri lokalne prometnice pripeljejo v vas iz različnih smeri in se stikajo v njenem središču. Lukavice se tam razširijo v širši prostor pravokotne oblike, ki ga obdajajo hiše ter manjše večstanovanjske stavbe z dvema krakoma ceste. Med njima se nahajajo kapela svetih Cirila in Metoda, stavba vaškega urada in spomenik borcem za svobodo. Prostor zapolnjuje še pas zelenja z drevesi.
Potniški promet opravljajo vlaki RegioiPanter.
Vlaki so proizvod češkega znanja.
Nekaj deset metrov zahodno od vaškega središča je eno od dveh avtobusnih postajališč. Ob katerem ustavi zgolj en avtobus dnevno. Nekaj več »prometa« je ob severno ležečem postajališču, čigar ime nakazuje na bližnjo tovarno papirja. Postajališče služi dnevno šestim parom avtobusov (ob koncih tedna in praznikih dvema), ki povezujejo vasi med Lukavicami in nekaj kilometrov južneje ležečim mestom Mohelnice.
Podoba laboda kot simbola kraja v središču Lukavic. V ozadju vaški urad ter kapela sv. Cirila in Metoda.
Bolj kot ime avtobusnega postajališča prisotnost industrije v kraju ponazarja od daleč vidni dimnik. Glavni delodajalec v kraju ima proizvodnjo usmerjeno v izdelavo specialnih ovojnih papirjev in papirnatih vrečk. Gladki ovojni papir, namenjen predvsem pakiranju, transportu in skladiščenju živil in industrijskih izdelkov, je primarno namenjen izvozu po celem svetu (kjer konča več kot dve tretjini vseh proizvedenih izdelkov).
Spomenik borcem za svobodo pred stavbo vaškega urada.
Središče Lukavic z urejenim zelenjem.
Sedanja tovarna se navezuje na dolgo papirniško tradicijo. V Lukavicah so namreč papir izdelovali že v začetku 20. stoletja. Na mestu današnje tovarne je prvotno stal mlin z vodno turbino in elektrarno za potrebe podjetja. Leta 1907 je mlin pogorel do tal. Leto zatem je novi lastnik dal mlin preurediti v tovarno za proizvodnjo kartona z enim papirnim strojem. Tovarna je sčasoma širila svojo proizvodnjo in tržišča širom Evrope in Bližnjega vzhoda. Druga svetovna vojna je tovarno močno poškodovala. Po zaslugi njenih zaposlenih, ki so poskrbeli za obnovo (v sklopu katere je bil postavljen dimnik), se je proizvodnja znova zagnala jeseni leta 1945. Od začetka proizvodnje so papirnico povezali z bližnjo železnico, tovarna pa je uporabljala energijo vodnega kolesa, nameščenega na reki Moravi, ki tod teče v dveh krakih. S svojo širitvijo proizvodnje in uspešnimi prodori na tuje trge je papirnica postala eden pomembnejših delodajalcev v celotni regiji.
Tovarna papirja je največji delodajalec v Lukavicah.
Dvorišče tovarne papirja z zapuščenim železniškim tirom.
Ob nogometnem igrišču se nahaja tako otroško igrišče…
…kot krčma, ki obratuje vse popoldneve in večer.
Nedaleč od vhoda v tovarno stoji edina trgovina z osnovnimi dobrinami, ki ima svoja vrata odprta vse dni v tednu z izjemo nedelj. Če bi nadaljevali v isti smeri bi po nekaj deset metrih prispeli do železniške proge, ki vodi ob zahodnem robu vasi. Gre za enega pomembnejših železniških odsekov v državi, ki povezuje Češko Třebovo (Česká Třebová), od koder vodi glavni koridor do Prage, ter Přerov, kjer se železniško omrežje nadaljuje v različne smeri – proti jugozahodu do Brna, jugu proti Dunaju ter severovzhodu v smeri Ostrava – Varšava. Proga je del tretjega železniškega koridorja. Je elektrificirana in dvotirna po vsej svoji dolžini.
Osovna šola.
Celoten odsek proge med Olomoucem in Prago (mimo Lukavic) se je pričel graditi avgusta leta 1842. Čeprav je bil sprva položen zgolj en tir je bila trasa že v začetku urejena za dvotirno progo. Dokončana je bila po treh letih, promet po njej pa je stekel 20. avgusta 1845. Vlak je takrat za pot med Prago in Olomoucem (slabih 250 km) potreboval sedem ur in 40 minut.
Vhod v vaški urad krasi grb kraja.
Spomenik žrtvam prve svetovne vojne pred stavbo osnovne šole.
Tudi zato, ker je proga predstavljala pomembno povezavo med češkim in moravskim delom, je država med letoma 1930 – 33 odseku Češka Třebova – Olomouc dogradila drugi tir. Po letu 1957 se je proga postopoma elektrificirala. Na kot prvi progi na Češkem je s 1. januarjem letošnjega leta stopil v uporabo evropski sistem za nadzor vlakov (t.i. ETCS).
Lukavice veljajo za mirno vas.
Ob progi med Prago in Olomoucem je bilo sprva 26 postaj, razdeljenih po razredih. Svojo železniško postajo V. (najnižjega) razreda so imele tudi Lukavice. Predvsem zaradi lažjega razločevanja postaja od konca druge svetovne vojne nosi ime Lukavice na Moravskem (Lukavice na Moravě). V češkem delu države se namreč nahaja še en kraj z imenom Lukavice, ki ima prav tako svojo železniško postajo. Na postaji je bila sprva postavljena stražarnica s čakalnico. Pomen postaje se je povečal, ko je bil stranski (vlečni) tir podaljšan (priključen) k bližnjim odprtim kopom. Po dograditvi drugega tira je bila prvotna stavba porušena in zgrajena nova.
Ob vzhodnem robu Lukavic teče reke Morava.
V okviru modernizacije 2. železniškega koridorja (od avgusta 2005 do oktobra 2008) so bili na postaji položeni novi tiri in dodan en otočni peron z manjšim nadstreškom, dostopen preko podhoda z dvigalom. Ker je postaja daljinsko upravljana iz centralne dispečerske pisarne v Přerovu, na njej ni železniškega osebja.
V Lukavicah danes ustavljajo osebni potniški vlaki, ki sicer vozijo med severno ležečim krajem Kouty nad Desnou ter Nezamyslicami, ležečih 70 km južneje od Lukavic. V delovnih dneh progo prevozi 18 parov vlakov. Zanimivo, da je njihovo število ob koncih tedna in praznikih komaj kaj manjše (le dva para manj). Za kar si regijska prometna politika zasluži pohvalo. Poleg potniških v Lukavicah ustavlja tudi en hitri (jutranji) vlak na trasi iz Šumperka v Olomouc.
Novejše družinske hiše na obrobju kraja.
Med železniško postajo in tovarno papirja stojita dva večstanovanjska objekta.
Potniški promet na progi se opravlja z vlaki RegioPanter proizvajalca Škoda Transportation. Podjetje je pričelo s proizvodnjo te vrste vlakov leta 2011, do danes pa jih je izdelalo 231. Model se je izkazal za zelo uspešnega. Zaradi naraščajočega števila naročil se je njihova proizvodnja (natančneje, končno sestavljanje) leta 2020 iz Ostrave preselila v Plzen. Iste tipe vlakov imajo danes v svojem voznem parku še Slovaške, Latvijske, Estonske in Uzbekistanske železnice.
Avtobusno postajališče stoji na severnem delu vasi.
V južnem predelu kraja so turistom na voljo tudi dva apartmaja. V njuni bližini dneve v družbi vrstnikov preživljajo najmlajši prebivalci Lukavic in okoliških vasi. Ki si prostore v stavbi vrtca delijo z manjšo vaško knjižnico. Njihovi sosedje so osnovnošolci. Stavba (nižje stopnje) osnovne šole namreč stoji poleg vrtca s katerim si deli dvorišče. Skrit za drevesom se ob poslopju nahaja spomenik žrtvam prve svetovne vojne.
Utrinek z južnega predela Lukavic.
Jez Lukavice na reki Moravi.
Na skrajnem južnem robu vasi si lahko svoj prosti čas zapolnijo ljubitelji športa. Poleg osrednjega nogometnega se nahaja še manjše nogometno in večnamensko igrišče ter ograjeno otroško igrišče z igrali.
Vzhodna stran Lukavic se zaključi ob bregu reke Morave, ki teče po Moravski vse do tromeje z Avstrijo in Slovaško. Do svojega izliva v naravno mejo med omenjenima državama. Tako po svoji dolžini (80% svojega toka – 284 km – teče po ozemlju Češke) kot po površini porečja velja za tretjo največjo reko v državi (za Labo in Vltavo). Njeno porečje zajema 26% ozemlja države.
Morava je priljubljen cilj ljubiteljev kajakašev in raftarjev.
Reko je v njenem spodnjem toku poimenovalo že predkeltsko prebivalstvo. Ime Morava zato spada med najstarejša staroevropska imena vodovja. Po reki sta dobili ime zgodovinska pokrajina Moravska in avstrijsko ozemlje Moravskega polja (Marchfeld). Severno od Lukavic reka vstopi v široko Zgornjemoravsko sotesko, skozi katero nato teče v številnih meandrih. Na reki ni nobenih umetnih pregrad (jezer). Za regulacijo pretoka vode (primarno zaradi zaščite pred poplavami) je na njej postavljenih nekaj jezov. Eden takšnih je tudi v bližini Lukavic (jez nosi ime po imenu kraja). Reka Morava je tudi priljubljena med rekreanti. Njeni rokavi, vodne površine in mirni odseki ponujajo idealne pogoje za ribolov, vodne športe, vožnjo s kanuji in rafti. Na odsekih z mirnim tokom je zelo priljubljeno čolnarjenje. V času sezone je v bližini Lukavic (ob jezu) na voljo izposoja čolnov, raftov in kajakov.
17. septembra, 2025
Pasohlavky
Jug moravskega dela Češka zaradi svojih naravnih danosti velja za priljubljen cilj domačih in tujih turistov. Za eno pomembnejših turističnih središč v tem delu Južnomoravske regije velja tudi vas Pasohlavky. Leži na bregovih novomlynskih akumulacijskih jezer, ki v vročih poletnih dneh nudijo prijetno osvežitev. Številne turistične nastanitve vključno z enim največjih avtokampov na Češkem na vrhuncu sezone v kraj privabijo večje število turistov. Za nameček se v Pasohlavkyh nahaja tudi eden največ vodnih parkov v državi. Ko k temu dodamo še arheološka najdišča z ostanki rimskega tabora, zapuščeno cerkev na otoku sredi jezera ter z vinogradi posejano okolico je razumljivo, da je vaški nogometni klub globoko v senci dogajanja.
S ciljem preprečiti poplave in povečati intenzivnost kmetijske pridelave je v 70-ih letih prejšnjega stoletja pričel nastajati velik kompleks pregradnih jezer Nove Mlyny na reki Dyje. Končan je bil leta 1989. Zavzema površino 3226 ha. Kot prvo izmed treh na sebe navezujočih jezer je nastalo Zgornje pregradno jezero Nove mlyny, imenovano tudi Mušovsko pregradno jezero. Ime izvira od kraja Mušov, ki je bil kljub odporu nekdanjih prebivalcev na podlagi odločitve socialistične oblasti izpraznjen. Januarja 1980 je bil Mušov izbrisan iz seznama naselij, njegovo območje pa so vode akumulacijskega jezera dokončno poplavile leta 1987. Oblast je prebivalcem ponudila ali nakup stanovanja ali izgradnjo družinske hiše v na novo izmerjeni ulici v Pasohlavkyh, pod katere je uradno prešlo ozemlje dotedanje občine Mušov. Zahvaljujoč prizadevanju naravovarstvenikov se je od vasi ohranila cerkev sv. Linharta, ki danes stoji na otoku sredi osrednjega dela pregradnega jezera. Ta del jezera, imenovan Srednje pregradno jezero Nove Mlyny, je (za razliko od zgornjega in spodnjega) od leta 1994 naravni rezervat. Zaradi gnezdenja številnih ptic na in ob vodni površini je bil predel pred 20-imi leti uvrščen v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Natura 2000.
Pasohlavky veljajo za priljubljeno ciljno destinacijo tako domačih kot turistov iz okoliških držav.
Ob severni obali zgornjega jezera ležijo Pasohlavky. Vas se v starih pisnih virih omenja kot Uherčice na Belem bregu (Uherčice na Bílém břehu). Iz tega izhaja kasnejše nemško ime Weisstätten. Vas je bila verjetno kolonialnega izvora, njeno os pa je tvorila cesta, ki se je v vzhodnem delu razširila v vaški trg, na katerem je stala kapela.
Turizem se je pričel v kraju razvijati po izgradnji akumulacijskega jezera. Na sliki glavna cesta, ki vodi skozi Pasohlavke.
Po celem kraju lahko vidimo številna igrišča – od športnih, rekreativnih do otroških (na sliki).
Ulica v “zaledju” Pasohlavek.
Blaga pobočja severno od Pasohlavek so posejana z vinogradi.
Med vojnami v 15. stoletju je bilo naselje zapuščeno in ponovno naseljeno šele sredi 16. stoletja, ko se je sem naselilo novo prispelo prebivalstvo. Tudi tridesetletna vojna kraju ni prizanesla. Od prvotnih triinštiridesetih naseljencev jih je vojno preživelo zgolj devet. Vas je bila kmalu zatem hitro obnovljena. Ob popisu prebivalstva leta 1763 je skupno štela 397 prebivalcev. Najvišje število prebivalcev je bilo doseženo leta 1930, ko je v Pasohlavkyh živelo skupno 1021 ljudi.
Ločena steza za pešce (na sliki levo) ter kolesarje ob glavni cesti skozi Pasohlavke.
Ne le javne površine, tudi vrtovi ob družinskih hišah so skrbno urejeni.
V Pasohlavkyh lahko najdejo svoj prostor pod soncem tako ljubitelji poležavanja kot rekreacije. Na sliki eden izmed fitnesov na prostem v bližini jezera.
V središču vasi se obiskovalci lahko ustavijo v prijetni kavarni ob avtobusnem postajališču, kjer si čas med posedanjem lahko krajšajo z branjem katere izmed knjig, ki jih najdejo na policah pod streho objekta.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi zelo prometna cesta med Dunajem in Brnom. Cesta vodi po nasipu, ki ločuje Zgornje in Srednje akumulacijsko jezero Nove Mlyny.
Pred drugo svetovno vojno je v Pasohlavkyh živelo pretežno nemško prebivalstvo (93,6 %), ki je bilo takrat med najbolj narodno zavednimi v celotnem okrožju. Po vojni je bilo germansko prebivalstvo izgnano, njihovo premoženje pa zaplenjeno. V bitki ob koncu vojne je bila vas občutno poškodovana. Uničenih ali težje poškodovanih je bilo 234 hiš. Tudi zato se je po izgonu prvotnega prebivalstva v dveh
desetletjih po koncu druge svetovne vojne v vas priselilo vsega 37 družin. Kar je značilen trend za velik del krajev v obmejnem pasu, ki so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja večinsko naseljevali sudetski Nemci. Morda sami Pasohlavky še nekoliko bolj izstopajo v upadu prebivalstva. Leta 1950 je namreč v kraju živela zgolj dobra četrtina prebivalstva napram obdobju pred vojno.
Cerkev svetega Linharta na otoku Srednjega jezera Nove Mlyny je edini objekt, ki je ostal od nekdanje vasi Mušov. Ta del jezera je razglašen za naravni rezervat in je obiskovalcem nepristopen.
V okolici Pasohlavek je speljanih več deset kilometrov kolesarskih poti, ki ponujajo obilico zanimivih izletov ne le po Južni Moravski, temveč tudi v bližnjo Avstrijo. Kar nekaj od njih jih vodi ob prostranih vinogradih.
V povezavi z gradnjo umetnih jezer so Pasohlavke doletele upravne spremembe. Zaradi načrtovane fizične likvidacije občine Mušov je bil leta 1976 v Pasohlavkyh ustanovljen skupni Krajevni narodni odbor obeh občin, ki je bil po razpustitvi Mušova 1. januarja 1980 ukinjen. V Pasohlavke se je preselil velik del prebivalcev Mušova.
Glavna dominanta v središču Pasohlavek je baročna cerkev svete Ane z zvonikom ter stavba vaškega urada (na sliki v ospredju) v katerem si prostor delita tako pošta kot turistični informacijski center.
Čeprav jezero od daleč izgleda vabljivo, je kopanje v njem zaradi namnoženih cianobakterij odsvetovano. Razlog za onesnaženost so v največji meri kmetijske in komunalne odplake, ki jih v jezero prinese tok reke Dyje.
Vinogradništvo je namreč ena glavnih kmetijskih panog v tem delu Češke. O tem se lahko turisti prepričajo tudi ob obisku Pasohlavek, kjer lahko v številnih vinskih kleteh okusijo in kupijo vina pridelana v lokalnem vinorodnem okolišu.
Ob jezerski promenadi je kar nekaj lokalov s ponudbo hrane in jedače, ki so v teh dneh priljubljene točke predvsem kolesarjev.
Da je vinogradništvo pomembno tudi za sam kraj Posohlavky priča podoba vinarskega noža na grbu kraja. Na njem največji del zavzema simbol raka (ki simbolizira bližino reke Dyje). Omenjenima simboloma je bil leta 1995 dodan lesen čoln v katerem iz enega stebla rasteta dve prekrižani veji, ki se končata z želodom v naravni barvi. Motiv hrastovih vej z želodom namreč izvira iz starega mušovskega grba.
Pasohlavky so razdeljeni na dva dela. Večina vaščanov prebiva v zahodnem delu. V osrednjem delu vasi stoji cerkev svete Ane, ki je leta 1811 na istem mestu nadomestila kapelo. Sedem let kasneje je bil cerkvi prizidan zvonik. Okolico cerkve obdaja z zelenjem urejen trg s kipom svetega Jana Nepomuka, spomenik žrtvam druge svetovne vojne ter glavna vaška cesta s kolesarsko stezo. Za cerkvijo je tudi edino avtobusno postajališče v tem delu Pasohlavek. Na njem ustavljajo avtobusi dveh linij – lokalne med krajema

Drnholec in Vranovice, kjer je potovanje možno nadaljevati z vlakom na glavnem železniškem koridorju med Brnom in Břeclavom, ter regionalne med moravsko metropolo Brnom ter enim glavnim turističnih centrov južne Morave, Mikulovom. Prvo (lokalno) linijo v delovnikih prevozi 11 in ob koncih tedna ter praznikih šest parov avtobusov. Precej večji pomen za Pasohlavke ima povezava z drugim največjim mestom. V delovnih dneh razdaljo med 45 minut severneje ležečim Brnom (35 km) in 30 minut južneje ležečim Mikulovom (17 km) prevozi kar 21 parov avtobusov (on koncih tedna in praznikih 11 parov). Povezava je pomembna tako za šolarje, študente, zaposlene, kot tudi iz turističnega vidika.
Nekaj deset metrov vzhodneje od cerkve se nahaja stavba vaškega urada v kateri ima svoje prostore tudi knjižnica ter pošta (odprta od ponedeljka do petka). Obiskovalci
Ob obali sicer plitvega jezera stoji krajši pomol z dvigalom za plovila.
Pasohlavek dodatne informacije o zanimivostih iz kraja in bližnje okolice lahko poiščejo v turistično informacijskem centru. Ta ima svoje prostore v manjši hiški, med majem in oktobrom pa ima svoja vrata odprta vse dni v tednu. V bližini turistične pisarne sta dve trgovini z osnovnimi živili, obe odprti vse dni v tednu.
Zelo priljubljen na jezeru je tudi ribolov. Takole sta dva lokalna ribiča po triurnem “boju” z dna jezera naposled potegnila poltretji meter dolgega soma. Z ulovljeno trofejo sta se ponosno nastavila objektivom zvedavih turistov na obali. Po nekaj minutah veselja med katerim ni manjkalo niti poljubov na glavo orjaka, je bilo somu dano odplavati nazaj v globino novomlynskega jezera.
Najsi turisti izberejo zgolj kratek obisk Pasohlavek ali v njih preživijo daljši dopust, glede ponudbe hrane jim v nobenem primeru ni potrebno skrbeti. Številne restavracije, kioski, vinske kleti ponujajo neskončno izbiro jedi. Med njimi prevladujejo burgerji, v ponudbi ne manjka pic, ribjih jedi, testenin in seveda tradicionalnih čeških jedi.
Pasohlavky imajo tudi vrtec ter osnovno šolo. Obe vzgojno izobraževalni dejavnosti si prostore delita v isti stavbi. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1788. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1993. Otroci imajo v kraju možnost obiskovati prvi in drugi razred osnovne šole, nakar so primorani šolanje nadaljevati v bližnjem kraju Pohořelice.
Večji del površine vzhodnega dela Pasohlavek zaseda avtokamp Merkur. Obiskovalci se iz vasi do kampa lahko odpravijo peš s kolesom ali na rolerjih po promenadi, ki je bila zgrajena med letoma 2004 in 2009 ter meri 1,7 km. Sprehajališče ni le najkrajša povezava med vasjo, kampom in vodnim parkom Aqualand
Moravia, temveč je tudi zelo privlačen kraj za sprehode in sprostitev. Je del daljših kolesarskih poti in stez (npr. Brno–Dunaj). Hkrati je povezan tudi z učno potjo ob akumulacijskem jezeru in bližnjim naravnim rezervatom. Sprehajališče ima nočno razsvetljavo, počivališča s klopmi in druge objekte za pešce in kolesarje.
Avtokamp Merkur s površino več kot 40 hektarjev velja za največji kamp na Češkem. Je idealen za družine z otroki, skupine, šole in posameznike. Večji del kampa se razprostira ob dveh lagunah, ki sta sicer ločeni od voda pregradnega jezera. Obe imata travnate in peščene plaže ter enostaven dostop do vode. V delu ene od lagun je rezervirano območje za naturiste. V času glavne sezone za počitniški pridih poskrbijo večerni koncerti različnih žanrov, poletni kino ter animacijski programi.
Večerna idila ob jezeru.
Vhod v avtokamp Merkur.
Kamp ponuja različne vrste nastanitev – od bungalov, hišk, apartmajev do (kar tisoč!) prostih mest namenjenih prikolicam in šotorom. Poleg aktivnosti na »kopnem« (tenis, mini golf, kolesarjenje, odbojka na mivki) v kampu lahko najdemo široko paleto ponudbo vodnih aktivnosti. Obiskovalci se lahko preizkusijo v vodnem smučanju, jadranju na deski, kajtanju, si izposodijo čoln, pedalin itd.
Pasohlavky se lahko pohvalijo še z enim primatom na Češkem. Ob boku največjemu kampu se namreč nahaja tudi največji vodni park v državi. Aqualand Moravia je bil postavljen leta 2013. V naslednjih letih se je vodni park s številnimi na novo odprtimi objekti še dodatno razširil. Njegova kapaciteta znaša 8000 obiskovalcev, vodna površina
V času poletja na jezeru dnevno videvamo turistično ladjo. Turisti si lahko izberejo krožno plovbo po jezeru ali pa se z ladjo pripeljejo do katerega od treh pristanov na severni strani jezera. Na krovu je potnikom ponujena tudi pijača in jedača. Še posebej priljubljene so večerne vožnje, ki vključujejo tudi pokušino lokalnih vin.
Pogled na del kampa Merkur bližnje vzpetine Hradisko. Velik del kampa se nahaja ob t.i. Veliki laguni, ki je od jezera (v ozadju) ločena z ožjim pasom kopnega.
pa se nahaja na več kot 3000 m². Vodni park vključuje 16 bazenov, 24 toboganov in drč, 30 vrst savn, wellness (rimske in sončne kopeli), hotel Aqualand Inn, restavracijo in 7D kino. Za svoj termalni bazen uporablja geotermalni vrt s temperaturo 46°C.
Obiskovalcem kampa so na voljo številne vodne aktivnosti.
Večerni utrinek s plaže ob Veliki laguni.
Če na eni strani lagune vlada vrvež, je na nasprotni strani (med laguno in jezerom) precej bolj mirno.
Približno trikrat manjša od Velike je Mala laguna.
Na isti lokaciji so se v obdobju antike nahajale tudi rimske terme, ki veljajo za najstarejši zdraviliški objekt na Češkem. Rimske terme so bile tudi navdih za snovalce vodnega parka. Imena hal z bazeni, savn, wellnessov in ostalih prostorov tako nosijo znana imena iz časov starega Rima. Glavna hala se imenuje Neptunarium. V njej se nahaja bazen Neptun, dva otroška bazena Calimero in Baby pool ter trije jacuzziji. Hkrati vključuje tudi zunanji bazen Riviera s termalnima bazenoma Romulus in Remus. Zunanji areal z bazeni in tobogani zopet nosi ime Colosseum. Ljubitelji različnih regeneracijskih in sprostitvenih postopkov, savn, jacuzzijev itd. bodo svoj mir našli v delu imenovanem Forum Romanum…
Dokaze o prisotnosti Rimljanov na tem delu Češke so arheologi našli na blagi vzpetini nekaj sto metrov severneje od Pasohlavek. Na 221 m n.m. visokem
Hradisku se je nahajala rimska vojaška trdnjava. Arheološko najdišče je danes zaščiteno kot državni kulturni spomenik.
Obiskovalcem kampa je na voljo “neskončno” število restavracij, barov, lokalov itd.
V drugem stoletju našega štetja je Rimsko cesarstvo doseglo svoj največji teritorialni obseg. Njegove meje so evropsko celino delile na dva kulturno, gospodarsko in politično različna svetova. Na eni strani je bila razvita civilizacija z bogatimi provincami, mestnimi upravami, kakovostnimi cestami in
Merkur je bil v teh dneh nabito poln. Približno dve tretjini kampa je na voljo mlajšemu delu obiskovalcev.
Za družine in mira željne je primernejši zahodni del kampa, kjer so turistom na voljo mdr. tudi mobilne hiške.
Večere v kampu si obiskovalci lahko popestrijo z ogledom filmske predstave v letnem kinu.
Preko celega poletja je ob kampu postavljen tudi cirkus.
Po zahodu sonca se dogajanja z obal preseli na osrednji trg v kampu, kjer po otroških predstavah sledijo (večinoma) koncerti.
razvitim gospodarstvom. Na drugi strani pa je bilo veliko barbarskega prebivalstva predvsem germanskega. Ločnica med tema svetovoma je bila v srednji Evropi reka Donava. Do 2. stoletja n.š. mirne odnose med rimskim imperijem in germanskimi ljudstvi prekinejo pomembne politične spremembe in premiki germanskih plemen kar povzroči obsežen konflikt, t.i. markomanske vojne (imenovane po švabskem plemenu Markomani). Uničujoči barbarski vpadi so v letih 166–171 prizadeli praktično vse donavske province. Rimljanom je uspelo obrniti kritično situacijo šele leta 171, ko so bili barbarski bojevniki potisnjeni nazaj čez Donavo. Svoje vojaške operacije so v naslednjih letih nadaljeval tudi na ozemlju severno od Donave. Zaradi resnosti razmer na bojišču je bila od začetka leta 178 potrebna osebna prisotnost cesarja Marka Avrelija.
Najpomembnejše in edinstveno najdišče iz obdobja markomanskih
vojn je ravno rimska utrjena baza na Hradisku pri Pasohlavkyh. Zgradili so jo vojaki cesarja Marka Avrelija v letih 172–180 n. št. globoko v osrčju sovražnega ozemlja, približno 80 km severno od starodavne Vindobone (danes Dunaj). Njeno območje zavzema vrh vzpetine, južno in vzhodno pobočje položnega hriba na levem bregu reke Dyje, približno 50 metrov nad okoliškim terenom. S te strateško ugodne lege je bilo mogoče nadzorovati in obvladovati tako križišča rečnih in kopenskih poti ob sotočju Jihlave s Svratko in Svratke z reko Dyje, kot tudi gosto poseljene ravne terase vzdolž njih.
Aqualand Moravia premore tako številne notranje…
…kot zunanje bazene.
Vhod v največji vodni park na Češkem.
Trdnjava na Hradisku je bila oporišče za centralno rimsko upravo, ki je služila tako za koordinacijo vojaških enot kot tudi za logistično podporo (obrtne delavnice, skladišča za oskrbo itd.), za oskrbo ranjencev in morda za nastanitev izjemno pomembnih ljudi iz najožjega kroga cesarja Marka Avrelija. Popolna rekonstrukcija
trdnjave še ni mogoča, saj je njena notranjost znana le delno. Znano pa je, da je bilo tukaj zgrajeno tudi zdravilišče z bazeni za mlačno in toplo vodo in s talnim ogrevanjem. Morda je tu nekaj časa bival tudi sam cesar.
Vodni park ponuja številne vodne atrakcije.
Zapolnjeno parkirišče pred vodnim parkom in kampom priča o vrhuncu sezone. Navkljub velikost je bil vodni park zaradi zapolnjenosti zadnjo nedeljo že dopoldne primoran zapreti vrata za obiskovalce.
Medtem ko so turisti v vročih dneh iskali osvežitev v jezeru oz. aqualandu, so kolesarske steze in pešpoti v okolici (razumljivo) bolj ali manj samevale.
Obiskovalci Pasohlavek lahko ta del zgodovine pobliže spoznajo v muzeju z imenom Mušov – vrata v rimski imperij (Mušov – Brána do
Římské říše) ter na poučni poti, ki vodi po vzpetini, kjer so bili najdeni arheološki ostanki. Muzej se nahaja tik ob vodnem parku. Za obiskovalce je odprt od aprila do novembra, ostale mesece po predhodnem telefonskem dogovoru.
Številne najdbe iz 2. stoletja na vzpetini v bližini kempa pričajo o prisotnosti rimske vojske na tem delu Moravske.
Rimskemu vojaškemu taboru je posvečen tudi muzej pod vzpetino Hradisko v bližini kampa in vodnega parka.
Manjši muzej ponuja na ogled originalne najdbe in replike predmetov. Še posebej poučna je vizualna predstavitev življenja rimskih vojakov ter Markomanov na tem delu Češke.
Tudi ta del Pasohlavek ima svoje avtobusno postajališče (v bližini vodnega parka). Tako ob zahodnem kot vzhodnem delu kraja je urejen pristan od koder se lahko obiskovalci v času glavne sezone s turistično ladjo odpravijo na krožno plovbo po jezeru v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem terminu.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi regionalna cesta Pohořelice – Mikulov, ki je južno od kraja speljana po jezu, visokem 6,4 m in dolgem 2484 m. Jez sicer loči Zgornje in Srednje jezero Nove mlyni.
Čeprav je razvoju turizma v tem južnomoravskem kraju močno pripomoglo umetno postavljeno jezero, bodo v kraju in okolici prišli na račun tudi ljubitelji mirnejšega oddiha. Zlasti izven glavne turistične sezone. Brez dvoma ima kraj kaj ponuditi – tako zahtevnim kot manj zahtevnim obiskovalcem.
S ciljem preprečiti poplave in povečati intenzivnost kmetijske pridelave je v 70-ih letih prejšnjega stoletja pričel nastajati velik kompleks pregradnih jezer Nove Mlyny na reki Dyje. Končan je bil leta 1989. Zavzema površino 3226 ha. Kot prvo izmed treh na sebe navezujočih jezer je nastalo Zgornje pregradno jezero Nove mlyny, imenovano tudi Mušovsko pregradno jezero. Ime izvira od kraja Mušov, ki je bil kljub odporu nekdanjih prebivalcev na podlagi odločitve socialistične oblasti izpraznjen. Januarja 1980 je bil Mušov izbrisan iz seznama naselij, njegovo območje pa so vode akumulacijskega jezera dokončno poplavile leta 1987. Oblast je prebivalcem ponudila ali nakup stanovanja ali izgradnjo družinske hiše v na novo izmerjeni ulici v Pasohlavkyh, pod katere je uradno prešlo ozemlje dotedanje občine Mušov. Zahvaljujoč prizadevanju naravovarstvenikov se je od vasi ohranila cerkev sv. Linharta, ki danes stoji na otoku sredi osrednjega dela pregradnega jezera. Ta del jezera, imenovan Srednje pregradno jezero Nove Mlyny, je (za razliko od zgornjega in spodnjega) od leta 1994 naravni rezervat. Zaradi gnezdenja številnih ptic na in ob vodni površini je bil predel pred 20-imi leti uvrščen v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Natura 2000.
Pasohlavky veljajo za priljubljeno ciljno destinacijo tako domačih kot turistov iz okoliških držav.
Turizem se je pričel v kraju razvijati po izgradnji akumulacijskega jezera. Na sliki glavna cesta, ki vodi skozi Pasohlavke.
Po celem kraju lahko vidimo številna igrišča – od športnih, rekreativnih do otroških (na sliki).
Ob severni obali zgornjega jezera ležijo Pasohlavky. Vas se v starih pisnih virih omenja kot Uherčice na Belem bregu (Uherčice na Bílém břehu). Iz tega izhaja kasnejše nemško ime Weisstätten. Vas je bila verjetno kolonialnega izvora, njeno os pa je tvorila cesta, ki se je v vzhodnem delu razširila v vaški trg, na katerem je stala kapela.
Ulica v “zaledju” Pasohlavek.
Blaga pobočja severno od Pasohlavek so posejana z vinogradi.
Med vojnami v 15. stoletju je bilo naselje zapuščeno in ponovno naseljeno šele sredi 16. stoletja, ko se je sem naselilo novo prispelo prebivalstvo. Tudi tridesetletna vojna kraju ni prizanesla. Od prvotnih triinštiridesetih naseljencev jih je vojno preživelo zgolj devet. Vas je bila kmalu zatem hitro obnovljena. Ob popisu prebivalstva leta 1763 je skupno štela 397 prebivalcev. Najvišje število prebivalcev je bilo doseženo leta 1930, ko je v Pasohlavkyh živelo skupno 1021 ljudi.
Ločena steza za pešce (na sliki levo) ter kolesarje ob glavni cesti skozi Pasohlavke.
Ne le javne površine, tudi vrtovi ob družinskih hišah so skrbno urejeni.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi zelo prometna cesta med Dunajem in Brnom. Cesta vodi po nasipu, ki ločuje Zgornje in Srednje akumulacijsko jezero Nove Mlyny.
V Pasohlavkyh lahko najdejo svoj prostor pod soncem tako ljubitelji poležavanja kot rekreacije. Na sliki eden izmed fitnesov na prostem v bližini jezera.
V središču vasi se obiskovalci lahko ustavijo v prijetni kavarni ob avtobusnem postajališču, kjer si čas med posedanjem lahko krajšajo z branjem katere izmed knjig, ki jih najdejo na policah pod streho objekta.
Pred drugo svetovno vojno je v Pasohlavkyh živelo pretežno nemško prebivalstvo (93,6 %), ki je bilo takrat med najbolj narodno zavednimi v celotnem okrožju. Po vojni je bilo germansko prebivalstvo izgnano, njihovo premoženje pa zaplenjeno. V bitki ob koncu vojne je bila vas občutno poškodovana. Uničenih ali težje poškodovanih je bilo 234 hiš. Tudi zato se je po izgonu prvotnega prebivalstva v dveh desetletjih po koncu druge svetovne vojne v vas priselilo vsega 37 družin. Kar je značilen trend za velik del krajev v obmejnem pasu, ki so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja večinsko naseljevali sudetski Nemci. Morda sami Pasohlavky še nekoliko bolj izstopajo v upadu prebivalstva. Leta 1950 je namreč v kraju živela zgolj dobra četrtina prebivalstva napram obdobju pred vojno.
Cerkev svetega Linharta na otoku Srednjega jezera Nove Mlyny je edini objekt, ki je ostal od nekdanje vasi Mušov. Ta del jezera je razglašen za naravni rezervat in je obiskovalcem nepristopen.
V povezavi z gradnjo umetnih jezer so Pasohlavke doletele upravne spremembe. Zaradi načrtovane fizične likvidacije občine Mušov je bil leta 1976 v Pasohlavkyh ustanovljen skupni Krajevni narodni odbor obeh občin, ki je bil po razpustitvi Mušova 1. januarja 1980 ukinjen. V Pasohlavke se je preselil velik del prebivalcev Mušova.
Glavna dominanta v središču Pasohlavek je baročna cerkev svete Ane z zvonikom ter stavba vaškega urada (na sliki v ospredju) v katerem si prostor delita tako pošta kot turistični informacijski center.
Čeprav jezero od daleč izgleda vabljivo, je kopanje v njem zaradi namnoženih cianobakterij odsvetovano. Razlog za onesnaženost so v največji meri kmetijske in komunalne odplake, ki jih v jezero prinese tok reke Dyje.
V okolici Pasohlavek je speljanih več deset kilometrov kolesarskih poti, ki ponujajo obilico zanimivih izletov ne le po Južni Moravski, temveč tudi v bližnjo Avstrijo. Kar nekaj od njih jih vodi ob prostranih vinogradih. Vinogradništvo je namreč ena glavnih kmetijskih panog v tem delu Češke. O tem se lahko turisti prepričajo tudi ob obisku Pasohlavek, kjer lahko v številnih vinskih kleteh okusijo in kupijo vina pridelana v lokalnem vinorodnem okolišu.
Ob jezerski promenadi je kar nekaj lokalov s ponudbo hrane in jedače, ki so v teh dneh priljubljene točke predvsem kolesarjev.
Da je vinogradništvo pomembno tudi za sam kraj Posohlavky priča podoba vinarskega noža na grbu kraja. Na njem največji del zavzema simbol raka (ki simbolizira bližino reke Dyje). Omenjenima simboloma je bil leta 1995 dodan lesen čoln v katerem iz enega stebla rasteta dve prekrižani veji, ki se končata z želodom v naravni barvi. Motiv hrastovih vej z želodom namreč izvira iz starega mušovskega grba.
Pasohlavky so razdeljeni na dva dela. Večina vaščanov prebiva v zahodnem delu. V osrednjem delu vasi stoji cerkev svete Ane, ki je leta 1811 na istem mestu nadomestila kapelo. Sedem let kasneje je bil cerkvi prizidan zvonik. Okolico cerkve obdaja z zelenjem urejen trg s kipom svetega Jana Nepomuka, spomenik žrtvam druge svetovne vojne ter glavna vaška cesta s kolesarsko stezo. Za cerkvijo je tudi edino avtobusno postajališče v tem delu Pasohlavek. Na njem ustavljajo avtobusi dveh linij – lokalne med krajema Drnholec in Vranovice, kjer je potovanje možno nadaljevati z vlakom na glavnem železniškem koridorju med Brnom in Břeclavom, ter regionalne med moravsko metropolo Brnom ter enim glavnim turističnih centrov južne Morave, Mikulovom. Prvo (lokalno) linijo v delovnikih prevozi 11 in ob koncih tedna ter praznikih šest parov avtobusov. Precej večji pomen za Pasohlavke ima povezava z drugim največjim mestom. V delovnih dneh razdaljo med 45 minut severneje ležečim Brnom (35 km) in 30 minut južneje ležečim Mikulovom (17 km) prevozi kar 21 parov avtobusov (on koncih tedna in praznikih 11 parov). Povezava je pomembna tako za šolarje, študente, zaposlene, kot tudi iz turističnega vidika.
Ob obali sicer plitvega jezera stoji krajši pomol z dvigalom za plovila.
Nekaj deset metrov vzhodneje od cerkve se nahaja stavba vaškega urada v kateri ima svoje prostore tudi knjižnica ter pošta (odprta od ponedeljka do petka). Obiskovalci Pasohlavek dodatne informacije o zanimivostih iz kraja in bližnje okolice lahko poiščejo v turistično informacijskem centru. Ta ima svoje prostore v manjši hiški, med majem in oktobrom pa ima svoja vrata odprta vse dni v tednu. V bližini turistične pisarne sta dve trgovini z osnovnimi živili, obe odprti vse dni v tednu.
Najsi turisti izberejo zgolj kratek obisk Pasohlavek ali v njih preživijo daljši dopust, glede ponudbe hrane jim v nobenem primeru ni potrebno skrbeti. Številne restavracije, kioski, vinske kleti ponujajo neskončno izbiro jedi. Med njimi prevladujejo burgerji, v ponudbi ne manjka pic, ribjih jedi, testenin in seveda tradicionalnih čeških jedi.
Zelo priljubljen na jezeru je tudi ribolov. Takole sta dva lokalna ribiča po triurnem “boju” z dna jezera naposled potegnila poltretji meter dolgega soma. Z ulovljeno trofejo sta se ponosno nastavila objektivom zvedavih turistov na obali. Po nekaj minutah veselja med katerim ni manjkalo niti poljubov na glavo orjaka, je bilo somu dano odplavati nazaj v globino novomlynskega jezera.
Pasohlavky imajo tudi vrtec ter osnovno šolo. Obe vzgojno izobraževalni dejavnosti si prostore delita v isti stavbi. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1788. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1993. Otroci imajo v kraju možnost obiskovati prvi in drugi razred osnovne šole, nakar so primorani šolanje nadaljevati v bližnjem kraju Pohořelice.
V času poletja na jezeru dnevno videvamo turistično ladjo. Turisti si lahko izberejo krožno plovbo po jezeru ali pa se z ladjo pripeljejo do katerega od treh pristanov na severni strani jezera. Na krovu je potnikom ponujena tudi pijača in jedača. Še posebej priljubljene so večerne vožnje, ki vključujejo tudi pokušino lokalnih vin.
Večji del površine vzhodnega dela Pasohlavek zaseda avtokamp Merkur. Obiskovalci se iz vasi do kampa lahko odpravijo peš s kolesom ali na rolerjih po promenadi, ki je bila zgrajena med letoma 2004 in 2009 ter meri 1,7 km. Sprehajališče ni le najkrajša povezava med vasjo, kampom in vodnim parkom Aqualand Moravia, temveč je tudi zelo privlačen kraj za sprehode in sprostitev. Je del daljših kolesarskih poti in stez (npr. Brno–Dunaj). Hkrati je povezan tudi z učno potjo ob akumulacijskem jezeru in bližnjim naravnim rezervatom. Sprehajališče ima nočno razsvetljavo, počivališča s klopmi in druge objekte za pešce in kolesarje.
Večerna idila ob jezeru.
Avtokamp Merkur s površino več kot 40 hektarjev velja za največji kamp na Češkem. Je idealen za družine z otroki, skupine, šole in posameznike. Večji del kampa se razprostira ob dveh lagunah, ki sta sicer ločeni od voda pregradnega jezera. Obe imata travnate in peščene plaže ter enostaven dostop do vode. V delu ene od lagun je rezervirano območje za naturiste. V času glavne sezone za počitniški pridih poskrbijo večerni koncerti različnih žanrov, poletni kino ter animacijski programi.
Vhod v avtokamp Merkur.
Pogled na del kampa Merkur bližnje vzpetine Hradisko. Velik del kampa se nahaja ob t.i. Veliki laguni, ki je od jezera (v ozadju) ločena z ožjim pasom kopnega.
Kamp ponuja različne vrste nastanitev – od bungalov, hišk, apartmajev do (kar tisoč!) prostih mest namenjenih prikolicam in šotorom. Poleg aktivnosti na »kopnem« (tenis, mini golf, kolesarjenje, odbojka na mivki) v kampu lahko najdemo široko paleto ponudbo vodnih aktivnosti. Obiskovalci se lahko preizkusijo v vodnem smučanju, jadranju na deski, kajtanju, si izposodijo čoln, pedalin itd.
Obiskovalcem kampa so na voljo številne vodne aktivnosti.
Večerni utrinek s plaže ob Veliki laguni.
Pasohlavky se lahko pohvalijo še z enim primatom na Češkem. Ob boku največjemu kampu se namreč nahaja tudi največji vodni park v državi. Aqualand Moravia je bil postavljen leta 2013. V naslednjih letih se je vodni park s številnimi na novo odprtimi objekti še dodatno razširil. Njegova kapaciteta znaša 8000 obiskovalcev, vodna površina pa se nahaja na več kot 3000 m². Vodni park vključuje 16 bazenov, 24 toboganov in drč, 30 vrst savn, wellness (rimske in sončne kopeli), hotel Aqualand Inn, restavracijo in 7D kino. Za svoj termalni bazen uporablja geotermalni vrt s temperaturo 46°C.
Če na eni strani lagune vlada vrvež, je na nasprotni strani (med laguno in jezerom) precej bolj mirno.
Merkur je bil v teh dneh nabito poln. Približno dve tretjini kampa je na voljo mlajšemu delu obiskovalcev.
Na isti lokaciji so se v obdobju antike nahajale tudi rimske terme, ki veljajo za najstarejši zdraviliški objekt na Češkem. Rimske terme so bile tudi navdih za snovalce vodnega parka. Imena hal z bazeni, savn, wellnessov in ostalih prostorov tako nosijo znana imena iz časov starega Rima. Glavna hala se imenuje Neptunarium. V njej se nahaja bazen Neptun, dva otroška bazena Calimero in Baby pool ter trije jacuzziji. Hkrati vključuje tudi zunanji bazen Riviera s termalnima bazenoma Romulus in Remus. Zunanji areal z bazeni in tobogani zopet nosi ime Colosseum. Ljubitelji različnih regeneracijskih in sprostitvenih postopkov, savn, jacuzzijev itd. bodo svoj mir našli v delu imenovanem Forum Romanum…
Približno trikrat manjša od Velike je Mala laguna.
Dokaze o prisotnosti Rimljanov na tem delu Češke so arheologi našli na blagi vzpetini nekaj sto metrov severneje od Pasohlavek. Na 221 m n.m. visokem Hradisku se je nahajala rimska vojaška trdnjava. Arheološko najdišče je danes zaščiteno kot državni kulturni spomenik.
Za družine in mira željne je primernejši zahodni del kampa, kjer so turistom mdr. na voljo tudi mobilne hiške.
Obiskovalcem kampa je na voljo “neskončno” število restavracij, barov, lokalov itd.
Večere v kampu si obiskovalci lahko popestrijo z ogledom filmske predstave v letnem kinu.
Preko celega poletja je ob kampu postavljen tudi cirkus.
V drugem stoletju našega štetja je Rimsko cesarstvo doseglo svoj največji teritorialni obseg. Njegove meje so evropsko celino delile na dva kulturno, gospodarsko in politično različna svetova. Na eni strani je bila razvita civilizacija z bogatimi provincami, mestnimi upravami, kakovostnimi cestami in razvitim gospodarstvom. Na drugi strani pa je bilo veliko barbarskega prebivalstva predvsem germanskega. Ločnica med tema svetovoma je bila v srednji Evropi reka Donava. Do 2. stoletja n.š. mirne odnose med rimskim imperijem in germanskimi ljudstvi prekinejo pomembne politične spremembe in premiki germanskih plemen kar povzroči obsežen konflikt, t.i. markomanske vojne (imenovane po švabskem plemenu Markomani). Uničujoči barbarski vpadi so v letih 166–171 prizadeli praktično vse donavske province. Rimljanom je uspelo obrniti kritično situacijo šele leta 171, ko so bili barbarski bojevniki potisnjeni nazaj čez Donavo. Svoje vojaške operacije so v naslednjih letih nadaljeval tudi na ozemlju severno od Donave. Zaradi resnosti razmer na bojišču je bila od začetka leta 178 potrebna osebna prisotnost cesarja Marka Avrelija.
Po zahodu sonca se dogajanja z obal preseli na osrednji trg v kampu, kjer po otroških predstavah sledijo (večinoma) koncerti.
Vhod v največji vodni park na Češkem.
Aqualand Moravia premore tako številne notranje…
…kot zunanje bazene.
Najpomembnejše in edinstveno najdišče iz obdobja markomanskih vojn je ravno rimska utrjena baza na Hradisku pri Pasohlavkyh. Zgradili so jo vojaki cesarja Marka Avrelija v letih 172–180 n. št. globoko v osrčju sovražnega ozemlja, približno 80 km severno od starodavne Vindobone (danes Dunaj). Njeno območje zavzema vrh vzpetine, južno in vzhodno pobočje položnega hriba na levem bregu reke Dyje, približno 50 metrov nad okoliškim terenom. S te strateško ugodne lege je bilo mogoče nadzorovati in obvladovati tako križišča rečnih in kopenskih poti ob sotočju Jihlave s Svratko in Svratke z reko Dyje, kot tudi gosto poseljene ravne terase vzdolž njih.
Vodni park ponuja številne vodne atrakcije.
Trdnjava na Hradisku je bila oporišče za centralno rimsko upravo, ki je služila tako za koordinacijo vojaških enot kot tudi za logistično podporo (obrtne delavnice, skladišča za oskrbo itd.), za oskrbo ranjencev in morda za nastanitev izjemno pomembnih ljudi iz najožjega kroga cesarja Marka Avrelija. Popolna rekonstrukcija trdnjave še ni mogoča, saj je njena notranjost znana le delno. Znano pa je, da je bilo tukaj zgrajeno tudi zdravilišče z bazeni za mlačno in toplo vodo in s talnim ogrevanjem. Morda je tu nekaj časa bival tudi sam cesar.
Zapolnjeno parkirišče pred vodnim parkom in kampom priča o vrhuncu sezone. Navkljub velikost je bil zaradi zapolnjenosti zadnjo nedeljo čez dan celo primoran zapreti vrata za obiskovalce.
Medtem ko so turisti iskali osvežitev v jezeru oz. aqualandu, so kolesarske steze in pešpoti v okolici samevale.
Obiskovalci Pasohlavek lahko ta del zgodovine pobliže spoznajo v muzeju z imenom Mušov – vrata v rimski imperij (Mušov – Brána do Římské říše) ter na poučni poti, ki vodi po vzpetini, kjer so bili najdeni arheološki ostanki. Muzej se nahaja tik ob vodnem parku. Za obiskovalce je odprt od aprila do novembra, ostale mesece po predhodnem telefonskem dogovoru.
Številne najdbe iz 2. stoletja na vzpetini v bližini kempa pričajo o prisotnosti rimske vojske na tem delu Moravske.
Rimskemu vojaškemu taboru je posvečen tudi muzej pod vzpetino Hradisko v bližini kampa in vodnega parka.
Manjši muzej ponuja na ogled originalne najdbe in replike predmetov. Še posebej poučna je vizualna predstavitev življenja rimskih vojakov ter Markomanov na tem delu Češke.
Tudi ta del Pasohlavek ima svoje avtobusno postajališče (v bližini vodnega parka). Tako ob zahodnem kot vzhodnem delu kraja je urejen pristan od koder se lahko obiskovalci v času glavne sezone s turistično ladjo odpravijo na krožno plovbo po jezeru v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem terminu.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi regionalna cesta Pohořelice – Mikulov, ki je južno od kraja speljana po jezu, visokem 6,4 m in dolgem 2484 m. Jez sicer loči Zgornje in Srednje jezero Nove mlyni.
Čeprav je razvoju turizma v tem južnomoravskem kraju močno pripomoglo umetno postavljeno jezero, bodo v kraju in okolici prišli na račun tudi ljubitelji mirnejšega oddiha. Zlasti izven glavne turistične sezone. Brez dvoma ima kraj kaj ponuditi – tako zahtevnim kot manj zahtevnim obiskovalcem.
20. avgusta, 2025
Pasohlavky / Ivaň B – Dynamo Velky Dvur
Břeclav v Južnomoravski regiji spada med prva okrožja, kjer so nogometaši v najnižji ligi bili primorani svoje misli znova preusmeriti tudi k okroglemu usnju. Uvod v novo tekmovalno sezono je združena ekipa Pasohlavek ter B moštva Ivaňa otvorila na svojem igrišču. V domačem taboru so bili odločni pričeti tekmovanje s tremi točkami in s tem vsaj delno popraviti vtis iz zadnje – rezultatsko – slabše sezone.
Takole je izgledala lestvica po koncu sezone 2024/25 v skupini B okrožja Břeclav.
Ekipa iz Pasohlavek je v uvodnem krogu pričakala nasprotnika iz 10 km oddaljenega kraja Velky Dvur. Spomini na oba medsebojna dvoboja v pretekli sezoni so za Pasohlavčane vse prej kot prijetni. Kljub temu se je zdelo, da sta dva visoka poraza (0:6 in 4:0) pred tokratnim srečanjem domači tabor le še bolj motivirala.
Za uverturo pred sobotno tekmo je približno tri ure pred srečanjem (ki se je pričelo ob pol petih) poskrbela peterica igralcev oz. klubskih prostovoljcev. Če se je predsednik kluba Zdeněk Suchanek posvetil pripravi gostinskega prostora (kjer je nato skrbel za zadovoljstvo obiskovalcev tudi v času tekme in po njej), so se preostali usmerili k pripravi igrišča. Ko od zadnje tekme mine več tednov (v zimskem premoru tudi nekaj mesecev) terja označevanje igrišča pred uvodno tekmo sezone oz.
spomladanskega dela nekaj več časa, kot običajno. Ob rednem igranju (v teku sezone) črte, ki označujejo igrišče, ostajajo vsaj delno vidne in jih je na vsakih 14 dni enostavneje “obnavljati”. Medtem ko po daljši neuporabi igrišča povsem zbledijo oz. izginejo. Posledično je nato potrebno (večinoma tudi z metrom v roki) pravilno locirati vse točke na igrišču ter jih povezati z barvo, kar nato večinoma služi kot osnova (podlaga) za tekočo polsezono. Največji
Označitev igrišča je tokrat terjala nekaj več časa.
Nekaj malega dela pred tekmo je povzročil tudi podzemni nepridiprav.
Ne le za gledalce, klopi je bilo potrebno postaviti tudi za rezervne igralce.
vpliv na stanje (vidnost) črt ima kajpak vreme.
In ravno vreme je bila ena od tem, ki je pred tekmo zaposlovala igralce. Napoved je namreč ravno v času pričetka srečanja napovedovala možne hujše nevihte, ki so se nad Južno Moravo bližale z zahoda. Za osvežitev ozračja bi ploha oz. nevihta brez dvoma dobro dela. Vprašanje le, če bi je bili vsi prisotni veseli v času tekme. Kakor koli že, na koncu o dežju ni bilo ne duha ne sluha. Oblaki so sicer prekrili nebo zaradi česar je bilo igralcem prizanešeno vsaj s sončno pripeko. Vseeno so bile razmere za nogometaše zaradi visoke sopare vse prej kot prijazne. Edina pozitivna stran je bila nekoliko nižja temperature, kot dan prej, ko je termometer na tem delu Češke kazal 35°C.
Po prihodu domačih nogometašev (vključno s prvim strelcem Radekom Jakšem) so le ti poskrbeli še za postavitev klopi in miz pod nadstreškom klubskega objekta ter na obeh rezervnih klopeh. Nakar so pol ure pred pričetkom na odlično pripravljenem igrišču pričeli s pripravo na tekmo.
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so minile bolj v otipavanju nasprotnika. Na prvo polpriložnost so morali gledalci počakati do sedme minute, ko je gostujoči strel z 20-ih metrov domači vratar Petr Vondrak odbil preko vrat. Dve minuti zatem jo je v dvoboju z nasprotnim igralcem skupil Josef Flachs. Začasni domači trener (Pasohlavky namreč nimajo trenerja) je bil posledično primoran poseči po menjavi ter v igro poslati rezervista Milana Finka. Le nekaj sekund zatem so gostje izigrali domačo obrambo, nasprotni napadalec je v svojem solo prodoru naposled na tla položil še domačega čuvaja mreže Vondraka in zatem po tleh poslal žogo v prazno mrežo.
Uvodni pozdrav obeh nasprotnikov (domači so nastopili v modro črni opremi).
Michal Sedlaček (v ospredju) je večino tekme preigral na desnem krilu, kjer se je nekajkrat izkazal z uspešnimi prodori.
Radek Jakš je na sredini igrišča dajal ton domačim napadalnim akcijam.
Tudi po vodstvu gostov je srečanje potekalo med obema kazenskima prostoroma. Domači so po uvodni anemičnosti v napadu vendarle poskusili sestaviti tudi kakšno napadalno akcijo. Med najaktivnejšimi je bil na sredini igrišča Jan Fortelny. A njegove žoge po večini niso našle cilja.
Prvi strel v okvir gostujočih vrat so Pasohlavčani sprožili v 16. minuti. Nekoliko na desni strani si je žogo priboril Michal Sedlaček. Svoj prodor v kazenski prostor je zaključil s strelom s strani, a se je gostujoči vratar izkazal z obrambo.
Po enem izmed dvobojev je hip na tleh obležal eden stebrov domače obrambe Marek Želisko.
Na levi strani domače obrambe je na nasprotne napadalce pazil Filip Mach.
Do teh trenutkov so gostje delovali bolj organizirano. Domačim ne gre očitati želje. A so dajali občutek, da bodo le stežka izpeljali kakšno akcijo do zaključka. Pri poskusu organizacije napadalnih akcij so namreč običajno sledile precej netočne podaje v napad. Ki so bile kot posledice pomanjkanja nogometnega znanja.
V 20. minuti je sledil nenatančen poskus gostov z 28-ih metrov. V naslednji minuti so prvič daljši napad izpeljali tudi Pasohlavky. Ki pa ga je z nenatančnim strelom zaključil Filip Mach. To so bili hkrati trenutki, ki so nakazali drugačen potek
nadaljevanja srečanja. Domači so se namreč opogumili in večkrat prenesli igro na nasprotno polovico. Še vedno pa jim je manjkala pika na i z uspešnim zaključkom akcije. Za to se jim je ponudila priložnost v 24. minuti, ko je na sredini igrišča Radek Jakš z dolgo polvisoko podajo lepo našel vtekajočega Tomaša Kišša na desni strani, a je slednji še enkrat več slabo zaključil domačo napadalno akcijo.
Tomaš Kišš je v 25. minuiti priigral enajstmetrovko, a je zaradi poškodbe še pred njeno izvedbo moral zapustiti igrišče.
V pretekli sezoni najuspešnejši domači strelec Jakš je slabo izvedel najstrožjo kazen.
Zapravljena najstrožja kazen je domače še toliko bolj bolela, saj jim niti v naslednjih minutah, ko so konkretno zagospodarili na igrišču, ni uspelo rezultat izenačiti. V 26. minuti je z natančnim strelom v levi zgornji kot sprožil domači osmoljenec Jakš. A je tudi tokrat vratar uspel žogo odbiti v kot. Po kotu z leve je žoga bržkone letela neposredno proti vratom, a jo je vratar uspel odbiti v nov kot. Domači privrženci so bili v teh trenutkih »na nogah«, saj so čutili priložnost za izenačenje. V 30. minuti so Pasohlavky zapretili po desni strani, kjer je v kazenski prostor prodrl Michal Sedlaček. Njegov strel s 13-ih metrov je vratar odbil. Ravno Sedlaček je bil v tem delu polčasa med najvidnejšimi v domačem dresu. Hkrati so zapravljene priložnosti vnašale tudi nekaj nervoze v domači tabor. Kar je botrovalo k precej živahnejšemu dogajanju na igrišču, kot smo mu bili priča v uvodnem delu tekme.
Mach v obrambni akciji.
Da so bili gostje v podrejenem položaju priča dejstvo, da bi si edino priložnost v drugi polovici polčasa lahko priigrali v 36. minuti, a je nepazljivost v domači obrambi s pravočasnim posredovanjem razrešil Vondrak. Dve minuti kasneje so še zadnjič pred premorom zapretili Pasohlavčani, a
je po prodoru in strelu Patrika Hajeka žoga končala visoko preko gola. Do konca prvega dela se z izjemo nekaj verbalnih dvobojev ni dogajalo nič omembe vrednega. Vsekakor je bilo razumeti jezo pri nekaterih domačih igralcih med odhodom z igrišča.
Utrinek izza domačih vrat.
Igralci Pasohlavek so razočarani zapuščali igrišče po prvem polčasu.
Medtem ko so se igralci posvetili kovanju taktike, so mnogi obiskovalci stopili v vrsto pred domačim prodajnim okencem, kjer so imeli kar pestro možnost kako potešiti žejo. Glavna prodajna artikla sta bila (kajpak) točeno pivo ter limonada. V klubski ponudbi je bilo poleg brezalkoholnih pijač možno zaslediti tudi nekaj trdega alkohola ter prigrizkov. Če je bilo pred okencem s pijačami vrsta, je bližnji leseni kiosk s kotlom v katerem so se pripravljale tako klobase kot za ta del Češke značilne cigare bolj ali manj sameval. Za celotno gostinsko ponudbo si odgovorni zaslužijo pohvalo.
Sobotni uvod v sezono si je v Pasohlavkah ogledalo približno 70 gledalcev. Dobra polovica ljubiteljev nogometa si je za spremljanje tekme izbrala prostor pod nadstreškom, kjer so bile vse klopi zasedene. Preostali gledalci so si izbrali
klopi vzdolž igrišča od koder je – zaradi višjega terena – dober pregled nad dogajanjem na zelenici. Svoj ton srečanju je dajala tudi skupinica mladih ultrasov, ki je ves čas tekme glasno vzpodbujala domače bojevnike. Svoj »navijaški sektor« za golom so pred drugim polčasom prestavili nad kotno zastavico za nasprotno stranjo igrišča.
Večina gledalcev je odmor med polčasoma izkoristila za potešitev svoje žeje.
Drugi polčas
Podobno, kot v uvodnem delu tekme, je tudi začetek nadaljevanja ponudil podobno sliko – izenačeno razmerje na zelenici. Vseeno je potrebno pripomniti, da si je za razliko od Pasohlavek gostom uspelo priigrati nekaj
Zapolnjene klopi pod nadstreškom klubskega objekta.
Sobotno uvodno prvenstveno tekmo si je v Pasohlavkyh ogledalo 70 gledalcev.
Po vrnitvi na igrišče je bilo pri igralcih Pasohlavek čutiti odločenost in željo po preobratu. V garderobi so se zadržali dlje, kot običajno ekipe na tem nivoju. Igralci pa so po ponovnem prihodu na zelenico so opravili še en »bojni posvet« pred svojimi vrati.
Domači mojster je v manjšem kiosku skrbel za pripravo cigar in klobas.
Zadnji posvet igralcev pred pričetkom drugega polčasa.
Skupinica mladih domačih navijačev je pred drugim polčasom svoj “sektor” preselila za kotno zastavico.
priložnosti. Če je v 48. minuti njihov slab strel Vondrak brez težav ubranil, je dve minuti zatem precej bolj zadišalo po povišanju vodstva. Desna stran domače obrambe ni uspela zaustaviti gostujočega prodora. Sledil je predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil najvišji eden nasprotnih igralcev, a je žogo z glavo poslal za las preko domačih vrat.
Kljub nekaj gostujočim priložnostim domača defenziva ni izgledala slabo. Nemara edini res večji spodrsljaj si je privoščila zgolj v 51. minuti, ko se je Vojtěch Laska odločil za (preslabo) podajo nazaj svojemu vratarju. Le pozornosti in spretnosti domačega vratarja Vondraka, ki je s pravočasnim iztekanjem na robu kazenskega prostora v zadnjem trenutku razrešil kočljivo situacijo, so se Pasohlavčani lahko zahvalili, da niso zaostajali z dvema zadetkoma priložnosti.
Po desetih minutah igranja v drugem polčasu so prvič resneje zapretili tudi Pasohlavky. Prosti strel na gostujoči polovici sredine igrišča je izvedel Jakš, ki je z natančno dolgo podajo na desni strani našel vtekajočega Sedlačka, ki je akcijo zaključil premalo močnim strelom po tleh, ki gostujočemu vratarju ni povzročil težav.
Kljub zaostanku je na domači klopi prevladovalo vedro razpoloženje.
Lubomir Sykora je v 59. minuti zapravil lepo priložnost za izenačenje.
V 56. minuti se je z uspešno obrambno akcijo v svojem kazenskem prostoru izkazal David Gajdušek.
Osrednji vezist Jan Fortelny je najmlajši član zasedbe Pasohlavek.
Tri minuti kasneje se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj (če odštejemo zastreljano enajstmetrovko). Po diagonalni podaji z desne je žoga prišla do Lubomira Sykore, ki se je znašel sam v gostujočem kazenskem prostoru. Očitno je tudi igralca samega situacija preveč presenetila, saj jo je zaključil s slabim strelom po tleh mimo okvirja gostujočih vrat.
Sodnik Jaroslav Daniel je dvakrat posegel po rumenem kartonu.
V 64. minuti je desna stran domače obrambe znova slabše opravila svojo nalogo, a so gostje zaključili akcijo s strelom visoko preko vrat. Podobno, kot štiri minute kasneje, ko je po strelu s 25-ih metrov Vondrak zgolj s pogledom ocenil za koliko metrov je žoga preletela njegov gol.
Podobno nenatančen je bil na drugi strani v 68. minuti Fortelny. Nova lepa priložnost za povišanje vodstva se je gostom ponudila štiri minute zatem. Po prodoru skozi sredino igrišča in nevarnem strelu po tleh s 25-ih metrov se je z obrambo izkazal Vondrak, ki je s konicami prstov žogi preusmeril v kot. Po njem
Poleg glasnega navijanja so mladi ultrasi v drugem polčasu poskrbeli za pirotehnični vložek.
so gostje še enkrat več zapretili. Po dobljenem skoku na daljši vratnici je po diagonalnem strelu žoga le za las zletela mimo leve vratnice domačega okvirja gola.
Igralcem Pasohlavek nikakor ni šlo oporekati želje in truda. A pri skoraj vsakem napadalnem poskusu je manjkala natančnost in zbranost. Posledica nemoči je bila tudi nervoza, ki se je proti koncu, srečanja le še stopnjevala. Dodatno so jo prilivali tudi gostje, ki so – v stilu večine nogometnih ekip, ko jim rezultat odgovarja
– kradli čas. Tudi sodnik Daniel bi po določenih potezah igralcev (predvsem v domači vrsti) lahko pogosteje segel po rumenem kartonu. A se je očitno po izkušnjah sodeč odločil pripeljati tekmo do konca brez večjega »naprezanja«.
V 81. minuti se je v lepi priložnosti znašel osamljeni Fink, ki pa je z obrata z 12-ih metrov preko vrat. Zapravljeno priložnost v domačem taboru vendarle niso dolgo obžalovali, saj so se štiri minute kasneje končno razveselili izenačenja. Pot k zadetku Pasohlavek je tlakoval Gajdušek, ki je s svojim prodorom mimo kar nekaj gostujočih igralcev, dokler ga eden izmed njih ni nepravilno zaustavil na 23-ih metrov od vrat.
Fortelny v ofenzivni akciji.
Tudi Jakš se je nekajkrat izkazal s prodori.
Odličen prodor Davida Gajduška so gostje zaustavili s prekrškom.
Gostujoči vratar je po natančno merjenem strelu Patrika Hajeka zgolj nemočno pospremil let žoge v mrežo.
Odlično pozicijo skoraj da po sredini gola je z vrhunsko merjenim strelom izkoristil Hajek. Gostujoči vratar je lahko zgolj s pogledom pospremil žogo, ki je končala v levem zgornjem kotu vrat.
V domačem taboru so dobili krila in zavohali priložnost po vseh treh točkah. A že minuto po doseženem zadetku bi lahko znova zaostajali. Gostje so namreč v eni akciji kar trikrat nevarno
Jakš se je večkrat izkazal z borbenostjo. A je bil zaradi zastreljane najstrožje kazni osmoljenec srečanja.
sprožili proti domačim vratom. Po prvem strelu z roba kazenskega prostora (ko je domača defenziva pustila gostujočega igralca preveč osamljenega) se je izkazal Vondrak. Žoga se je po njegovem posredovanju odbila na stran, a končala znova v gostujočih nogah. Po novem strelu je domačim žogo uspelo odbiti na golovi črti, še tretji poskus gostov pa je končal mimo vrat.
A kaj ko na žalost domačih privržencev in še bolj igralcev gostujoče opozorilo ni zaleglo. V 88. minuti so namreč gostje izvedli akcijo za drugi (zmagoviti) zadetek. V preveliki želji po zmagi je razredčena
leva stran domače obrambe dovolila gostom prodreti do bližine kazenskega prostora. Sledila je podaja po tleh pred gol, po kateri osamljenemu nasprotnemu igralcu ni bilo težko potisniti žoge v prazen domači gol.
Vratar Petr Vondrak je bil prvo ime v domačem moštvu. Z nekaj posredovanji je Pasohlavke držal v igri za vsaj točko do zadnje minute. Pri obeh gostujočih zadetkih je bil nemočen.
Po dve porazih v pretekli sezoni so igralci Pasohlavek znova morali čestitati nasprotniku za osvojene tri točke.
Hajek je s prostega strela poskrbel za izenačenje.
Ekipi si do zaključnega žvižga nista priigrali nobene priložnosti več in tako so gledalci v Pasohlavkah znova videli (pre)pogoste prizore iz preteklih sezon, ko so bili domači igralci primorani čestitati
nasprotniku. V igri na vse ali nič so na koncu v domačem taboru potegnili krajšo. Tokrat so dali prednost želji po zmagi. Če bi se odločili za pragmatičnost v finišu srečanja, bi po uvodni tekmi novega prvenstva verjetno imeli na svojem kontu prvo točko.
Tako so bili igralci po tekmi uteho primorani poiskati pri svojih zvestih mladih navijačih, ki so jih glasno bodrili celotno srečanje. Za kar so se jim glavni akterji na igrišču tudi zahvalili. Če se po jutru dan pozna, ne gre dvomiti, da bodo v novi sezoni prišle tudi tekme, ko se bodo po njih skupaj veselili osvojenih točk. Splošni vtis vseeno ni slab. Vsaj v kolikor upoštevamo rezultate in končno uvrstitev na lestvici v pretekli sezoni. Ob predpostavki, da gre za ekipo iz spodnjega dela lestvice, potem se za pozitivno lahko smatra defenzivni del ekipe. Medtem ko je v ofenzivni fazi najti kar precej pomanjkljivosti. Po prvem vtisu gre pričakovati, da bo ekipa
Po zaključku tekme so se domači igralci zahvalili svojim navijačem za podporo.
težko dosegala zadetke. In jih hkrati prejemala manj, kot preteklo sezono. V seštevku pa bi morala biti skupna točkovna bera boljša, kar bi na koncu znalo pomeniti tudi kakšno mesto na lestvici višje. In s tem tudi pozitivne obete za prihodnost nogometa v Pasohlavkyh.
Ekipa iz Pasohlavek je v uvodnem krogu pričakala nasprotnika iz 10 km oddaljenega kraja Velky Dvur. Spomini na oba medsebojna dvoboja v pretekli sezoni so za Pasohlavčane vse prej kot prijetni. Kljub temu se je zdelo, da sta dva visoka poraza (0:6 in 4:0) pred tokratnim srečanjem domači tabor le še bolj motivirala.
Takole je izgledala lestvica po koncu sezone 2024/25 v skupini B okrožja Břeclav.
Za uverturo pred sobotno tekmo je približno tri ure pred srečanjem (ki se je pričelo ob pol petih) poskrbela peterica igralcev oz. klubskih prostovoljcev. Če se je predsednik kluba Zdeněk Suchanek posvetil pripravi gostinskega prostora (kjer je nato skrbel za zadovoljstvo obiskovalcev tudi v času tekme in po njej), so se preostali usmerili k pripravi igrišča. Ko od zadnje tekme mine več tednov (v zimskem premoru tudi nekaj mesecev) terja označevanje igrišča pred uvodno tekmo sezone oz. spomladanskega dela nekaj več časa, kot običajno. Ob rednem igranju (v teku sezone) črte, ki označujejo igrišče, ostajajo vsaj delno vidne in jih je na vsakih 14 dni enostavneje “obnavljati”. Medtem ko po daljši neuporabi igrišča povsem zbledijo oz. izginejo. Posledično je nato potrebno (večinoma tudi z metrom v roki) pravilno locirati vse točke na igrišču ter jih povezati z barvo, kar nato večinoma služi kot osnova (podlaga) za tekočo polsezono. Največji vpliv na stanje (vidnost) črt ima kajpak vreme.
Označitev igrišča je tokrat terjala nekaj več časa.
Nekaj malega dela pred tekmo je povzročil tudi podzemni nepridiprav.
Ne le za gledalce, klopi je bilo potrebno postaviti tudi za rezervne igralce.
In ravno vreme je bila ena od tem, ki je pred tekmo zaposlovala igralce. Napoved je namreč ravno v času pričetka srečanja napovedovala možne hujše nevihte, ki so se nad Južno Moravo bližale z zahoda. Za osvežitev ozračja bi ploha oz. nevihta brez dvoma dobro dela. Vprašanje le, če bi je bili vsi prisotni veseli v času tekme. Kakor koli že, na koncu o dežju ni bilo ne duha ne sluha. Oblaki so sicer prekrili nebo zaradi česar je bilo igralcem prizanešeno vsaj s sončno pripeko. Vseeno so bile razmere za nogometaše zaradi visoke sopare vse prej kot prijazne. Edina pozitivna stran je bila nekoliko nižja temperature, kot dan prej, ko je termometer na tem delu Češke kazal 35°C.
Po prihodu domačih nogometašev (vključno s prvim strelcem Radekom Jakšem) so le ti poskrbeli še za postavitev klopi in miz pod nadstreškom klubskega objekta ter na obeh rezervnih klopeh. Nakar so pol ure pred pričetkom na odlično pripravljenem igrišču pričeli s pripravo na tekmo.
Uvodni pozdrav obeh nasprotnikov (domači so nastopili v modro črni opremi).
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so minile bolj v otipavanju nasprotnika. Na prvo polpriložnost so morali gledalci počakati do sedme minute, ko je gostujoči strel z 20-ih metrov domači vratar Petr Vondrak odbil preko vrat. Dve minuti zatem jo je v dvoboju z nasprotnim igralcem skupil Josef Flachs. Začasni domači trener (Pasohlavky namreč nimajo trenerja) je bil posledično primoran poseči po menjavi ter v igro poslati rezervista Milana Finka. Le nekaj sekund zatem so gostje izigrali domačo obrambo, nasprotni napadalec je v svojem solo prodoru naposled na tla položil še domačega čuvaja mreže Vondraka in zatem po tleh poslal žogo v prazno mrežo.
Po enem izmed dvobojev je hip na tleh obležal eden stebrov domače obrambe Marek Želisko.
Na levi strani domače obrambe je na nasprotne napadalce pazil Filip Mach.
Tudi po vodstvu gostov je srečanje potekalo med obema kazenskima prostoroma. Domači so po uvodni anemičnosti v napadu vendarle poskusili sestaviti tudi kakšno napadalno akcijo. Med najaktivnejšimi je bil na sredini igrišča Jan Fortelny. A njegove žoge po večini niso našle cilja.
Prvi strel v okvir gostujočih vrat so Pasohlavčani sprožili v 16. minuti. Nekoliko na desni strani si je žogo priboril Michal Sedlaček. Svoj prodor v kazenski prostor je zaključil s strelom s strani, a se je gostujoči vratar izkazal z obrambo.
Michal Sedlaček (v ospredju) je večino tekme preigral na desnem krilu, kjer se je nekajkrat izkazal z uspešnimi prodori.
Radek Jakš je na sredini igrišča dajal ton domačim napadalnim akcijam.
Do teh trenutkov so gostje delovali bolj organizirano. Domačim ne gre očitati želje. A so dajali občutek, da bodo le stežka izpeljali kakšno akcijo do zaključka. Pri poskusu organizacije napadalnih akcij so namreč običajno sledile precej netočne podaje v napad. Ki so bile kot posledice pomanjkanja nogometnega znanja.
V 20. minuti je sledil nenatančen poskus gostov z 28-ih metrov. V naslednji minuti so prvič daljši napad izpeljali tudi Pasohlavky. Ki pa ga je z nenatančnim strelom zaključil Filip Mach. To so bili hkrati trenutki, ki so nakazali drugačen potek nadaljevanja srečanja. Domači so se namreč opogumili in večkrat prenesli igro na nasprotno polovico. Še vedno pa jim je manjkala pika na i z uspešnim zaključkom akcije. Za to se jim je ponudila priložnost v 24. minuti, ko je na sredini igrišča Radek Jakš z dolgo polvisoko podajo lepo našel vtekajočega Tomaša Kišša na desni strani, a je slednji še enkrat več slabo zaključil domačo napadalno akcijo.
Tomaš Kišš je v 25. minuiti priigral enajstmetrovko, a je zaradi poškodbe še pred njeno izvedbo moral zapustiti igrišče.
V pretekli sezoni najuspešnejši domači strelec Jakš je slabo izvedel najstrožjo kazen.
Zapravljena najstrožja kazen je domače še toliko bolj bolela, saj jim niti v naslednjih minutah, ko so konkretno zagospodarili na igrišču, ni uspelo rezultat izenačiti. V 26. minuti je z natančnim strelom v levi zgornji kot sprožil domači osmoljenec Jakš. A je tudi tokrat vratar uspel žogo odbiti v kot. Po kotu z leve je žoga bržkone letela neposredno proti vratom, a jo je vratar uspel odbiti v nov kot. Domači privrženci so bili v teh trenutkih »na nogah«, saj so čutili priložnost za izenačenje. V 30. minuti so Pasohlavky zapretili po desni strani, kjer je v kazenski prostor prodrl Michal Sedlaček. Njegov strel s 13-ih metrov je vratar odbil. Ravno Sedlaček je bil v tem delu polčasa med najvidnejšimi v domačem dresu. Hkrati so zapravljene priložnosti vnašale tudi nekaj nervoze v domači tabor. Kar je botrovalo k precej živahnejšemu dogajanju na igrišču, kot smo mu bili priča v uvodnem delu tekme.
Mach v obrambni akciji.
Utrinek izza domačih vrat.
Da so bili gostje v podrejenem položaju priča dejstvo, da bi si edino priložnost v drugi polovici polčasa lahko priigrali v 36. minuti, a je nepazljivost v domači obrambi s pravočasnim posredovanjem razrešil Vondrak. Dve minuti kasneje so še zadnjič pred premorom zapretili Pasohlavčani, a je po prodoru in strelu Patrika Hajeka žoga končala visoko preko gola. Do konca prvega dela se z izjemo nekaj verbalnih dvobojev ni dogajalo nič omembe vrednega. Vsekakor je bilo razumeti jezo pri nekaterih domačih igralcih med odhodom z igrišča.
Igralci Pasohlavek so razočarani zapuščali igrišče po prvem polčasu.
Medtem ko so se igralci posvetili kovanju taktike, so mnogi obiskovalci stopili v vrsto pred domačim prodajnim okencem, kjer so imeli kar pestro možnost kako potešiti žejo. Glavna prodajna artikla sta bila (kajpak) točeno pivo ter limonada. V klubski ponudbi je bilo poleg brezalkoholnih pijač možno zaslediti tudi nekaj trdega alkohola ter prigrizkov. Če je bilo pred okencem s pijačami vrsta, je bližnji leseni kiosk s kotlom v katerem so se pripravljale tako klobase kot za ta del Češke značilne cigare bolj ali manj sameval. Za celotno gostinsko ponudbo si odgovorni zaslužijo pohvalo.
Zapolnjene klopi pod nadstreškom klubskega objekta .
Sobotno uvodno prvenstveno tekmo si je v Pasohlavkyh ogledalo 70 gledalcev.
Sobotni uvod v sezono si je v Pasohlavkah ogledalo približno 70 gledalcev. Dobra polovica ljubiteljev nogometa si je za spremljanje tekme izbrala prostor pod nadstreškom, kjer so bile vse klopi zasedene. Preostali gledalci so si izbrali klopi vzdolž igrišča od koder je – zaradi višjega terena – dober pregled nad dogajanjem na zelenici. Svoj ton srečanju je dajala tudi skupinica mladih ultrasov, ki je ves čas tekme glasno vzpodbujala domače bojevnike. Svoj »navijaški sektor« za golom so pred drugim polčasom prestavili nad kotno zastavico za nasprotno stranjo igrišča.
Večina gledalcev je odmor med polčasoma izkoristila za potešitev svoje žeje.
Domači mojster je v manjšem kiosku skrbel za pripravo cigar in klobas.
Po vrnitvi na igrišče je bilo pri igralcih Pasohlavek čutiti odločenost in željo po preobratu. V garderobi so se zadržali dlje, kot običajno ekipe na tem nivoju. Igralci pa so po ponovnem prihodu na zelenico so opravili še en »bojni posvet« pred svojimi vrati.
Zadnji posvet igralcev pred pričetkom drugega polčasa.
Drugi polčas
Podobno, kot v uvodnem delu tekme, je tudi začetek nadaljevanja ponudil podobno sliko – izenačeno razmerje na zelenici. Vseeno je potrebno pripomniti, da si je za razliko od Pasohlavek gostom uspelo priigrati nekaj priložnosti. Če je v 48. minuti njihov slab strel Vondrak brez težav ubranil, je dve minuti zatem precej bolj zadišalo po povišanju vodstva. Desna stran domače obrambe ni uspela zaustaviti gostujočega prodora. Sledil je predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil najvišji eden nasprotnih igralcev, a je žogo z glavo poslal za las preko domačih vrat.
Skupinica mladih domačih navijačev je pred drugim polčasom svoj “sektor” preselila za kotno zastavico.
Kljub nekaj gostujočim priložnostim domača defenziva ni izgledala slabo. Nemara edini res večji spodrsljaj si je privoščila zgolj v 51. minuti, ko se je Vojtěch Laska odločil za (preslabo) podajo nazaj svojemu vratarju. Le pozornosti in spretnosti domačega vratarja Vondraka, ki je s pravočasnim iztekanjem na robu kazenskega prostora v zadnjem trenutku razrešil kočljivo situacijo, so se Pasohlavčani lahko zahvalili, da niso zaostajali z dvema zadetkoma priložnosti.Po desetih minutah igranja v drugem polčasu so prvič resneje zapretili tudi Pasohlavky. Prosti strel na gostujoči polovici sredine igrišča je izvedel Jakš, ki je z natančno dolgo podajo na desni strani našel vtekajočega Sedlačka, ki je akcijo zaključil premalo močnim strelom po tleh, ki gostujočemu vratarju ni povzročil težav.
Osrednji vezist Jan Fortelny je najmlajši član zasedbe Pasohlavek.
Sodnik Jaroslav Daniel je dvakrat posegel po rumenem kartonu.
V 56. minuti se je z uspešno obrambno akcijo v svojem kazenskem prostoru izkazal David Gajdušek.
Tri minute kasneje se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj (če odštejemo zastreljano enajstmetrovko). Po diagonalni podaji z desne je žoga prišla do Lubomira Sykore, ki se je znašel sam v gostujočem kazenskem prostoru. Očitno je tudi igralca samega situacija preveč presenetila, saj jo je zaključil s slabim strelom po tleh mimo okvirja gostujočih vrat.
V 64. minuti je desna stran domače obrambe znova slabše opravila svojo nalogo, a so gostje zaključili akcijo s strelom visoko preko vrat. Podobno, kot štiri minute kasneje, ko je po strelu s 25-ih metrov Vondrak zgolj s pogledom ocenil za koliko metrov je žoga preletela njegov gol.
Kljub zaostanku je na domači klopi prevladovalo vedro razpoloženje.
Lubomir Sykora je v 59. minuti zapravil lepo priložnost za izenačenje.
Podobno nenatančen je bil na drugi strani v 68. minuti Fortelny. Nova lepa priložnost za povišanje vodstva se je gostom ponudila štiri minute zatem. Po prodoru skozi sredino igrišča in nevarnem strelu po tleh s 25-ih metrov se je z obrambo izkazal Vondrak, ki je s konicami prstov žogi preusmeril v kot. Po njem so gostje še enkrat več zapretili. Po dobljenem skoku na daljši vratnici je po diagonalnem strelu žoga le za las zletela mimo leve vratnice domačega okvirja gola.
Poleg glasnega navijanja so mladi ultrasi v drugem polčasu poskrbeli za pirotehnični vložek.
Igralcem Pasohlavek nikakor ni šlo oporekati želje in truda. A pri skoraj vsakem napadalnem poskusu je manjkala natančnost in zbranost. Posledica nemoči je bila tudi nervoza, ki se je proti koncu, srečanja le še stopnjevala. Dodatno so jo prilivali tudi gostje, ki so – v stilu večine nogometnih ekip, ko jim rezultat odgovarja – kradli čas. Tudi sodnik Daniel bi po določenih potezah igralcev (predvsem v domači vrsti) lahko pogosteje segel po rumenem kartonu. A se je očitno po izkušnjah sodeč odločil pripeljati tekmo do konca brez večjega »naprezanja«.
Fortelny v ofenzivni akciji.
Tudi Jakš se je nekajkrat izkazal s prodori.
V 81. minuti se je v lepi priložnosti znašel osamljeni Fink, ki pa je z obrata z 12-ih metrov preko vrat. Zapravljeno priložnost v domačem taboru vendarle niso dolgo obžalovali, saj so se štiri minute kasneje končno razveselili izenačenja. Pot k zadetku Pasohlavek je tlakoval Gajdušek, ki je s svojim prodorom mimo kar nekaj gostujočih igralcev, dokler ga eden izmed njih ni nepravilno zaustavil na 23-ih metrov od vrat.
Odličen prodor Davida Gajduška so gostje zaustavili s prekrškom.
Odlično pozicijo skoraj da po sredini gola je z vrhunsko merjenim strelom izkoristil Hajek. Gostujoči vratar je lahko zgolj s pogledom pospremil žogo, ki je končala v levem zgornjem kotu vrat.
Gostujoči vratar je po natančno merjenem strelu Patrika Hajeka zgolj nemočno pospremil let žoge v mrežo.
V domačem taboru so dobili krila in zavohali priložnost po vseh treh točkah. A že minuto po doseženem zadetku bi lahko znova zaostajali. Gostje so namreč v eni akciji kar trikrat nevarno sprožili proti domačim vratom. Po prvem strelu z roba kazenskega prostora (ko je domača defenziva pustila gostujočega igralca preveč osamljenega) se je izkazal Vondrak. Žoga se je po njegovem posredovanju odbila na stran, a končala znova v gostujočih nogah. Po novem strelu je domačim žogo uspelo odbiti na golovi črti, še tretji poskus gostov pa je končal mimo vrat.
Jakš se je večkrat izkazal z borbenostjo. A je bil zaradi zastreljane najstrožje kazni osmoljenec srečanja.
Hajek je s prostega strela poskrbel za izenačenje.
A kaj ko na žalost domačih privržencev in še bolj igralcev gostujoče opozorilo ni zaleglo. V 88. minuti so namreč gostje izvedli akcijo za drugi (zmagoviti) zadetek. V preveliki želji po zmagi je razredčena leva stran domače obrambe dovolila gostom prodreti do bližine kazenskega prostora. Sledila je podaja po tleh pred gol, po kateri osamljenemu nasprotnemu igralcu ni bilo težko potisniti žoge v prazen domači gol.
Vratar Petr Vondrak je bil prvo ime v domačem moštvu. Z nekaj posredovanji je Pasohlavke držal v igri za vsaj točko do zadnje minute. Pri obeh gostujočih zadetkih je bil nemočen.
Po dve porazih v pretekli sezoni so igralci Pasohlavek znova morali čestitati nasprotniku za osvojene tri točke.
Ekipi si do zaključnega žvižga nista priigrali nobene priložnosti več in tako so gledalci v Pasohlavkah znova videli (pre)pogoste prizore iz preteklih sezon, ko so bili domači igralci primorani čestitati nasprotniku. V igri na vse ali nič so na koncu v domačem taboru potegnili krajšo. Tokrat so dali prednost želji po zmagi. Če bi se odločili za pragmatičnost v finišu srečanja, bi po uvodni tekmi novega prvenstva verjetno imeli na svojem kontu prvo točko.
Po zaključku tekme so se domači igralci zahvalili svojim navijačem za podporo.
Tako so bili igralci po tekmi uteho primorani poiskati pri svojih zvestih mladih navijačih, ki so jih glasno bodrili celotno srečanje. Za kar so se jim glavni akterji na igrišču tudi zahvalili. Če se po jutru dan pozna, ne gre dvomiti, da bodo v novi sezoni prišle tudi tekme, ko se bodo po njih skupaj veselili osvojenih točk. Splošni vtis vseeno ni slab. Vsaj v kolikor upoštevamo rezultate in končno uvrstitev na lestvici v pretekli sezoni. Ob predpostavki, da gre za ekipo iz spodnjega dela lestvice, potem se za pozitivno lahko smatra defenzivni del ekipe. Medtem ko je v ofenzivni fazi najti kar precej pomanjkljivosti. Po prvem vtisu gre pričakovati, da bo ekipa težko dosegala zadetke. In jih hkrati prejemala manj, kot preteklo sezono. V seštevku pa bi morala biti skupna točkovna bera boljša, kar bi na koncu znalo pomeniti tudi kakšno mesto na lestvici višje. In s tem tudi pozitivne obete za prihodnost nogometa v Pasohlavkyh.
20. avgusta, 2025
TJ Zetor Pasohlavky
Zetor Pasohlavky spada med redke desetoligaške klube, ki prihajajo iz krajev, kjer je večji del aktivnosti podrejenih turizmu. Čeprav se nahajajo v okrožju imenovanem Brno okolica, klub že od nekdaj nastopa v sosednjem okrožju. Pred tremi leti se je zaradi pomanjkanja igralcev njihovo moštvo združilo z B ekipo iz sosednjega kraja Ivaň. V klubu se lahko pohvalijo z lepo urejenim nogometnim igriščem. In tudi manjšo skupino otrok, ki v stilu ultras navijačev vzpodbuja svoje ljubljence na zelenici.
Če bi bežnemu prebivalcu Češke omenil Pasohlavke, bi jim na misel prišlo vse kaj drugega, kot najpomembnejša postranska stvar na svetu. Temu primerno lokalni žogobrcarji uživajo svoj mir pod soncem, medtem ko bližnji kemp (največji na Češkem) in vodni svet (prav tako največji v državi) v teh dneh obiskuje več tisoč turistov. Pasohlavky sicer administrativno spadajo v okrožje Brno okolica. A je prebivalcem precej bližje okrožje Břeclav pod katerega so spadali Pasohlavky večji del novejše zgodovine. Pogled na zemljevid razkriva, da se okrožje Brno okolica ravno s krajem Pasohlavky zajeda globoko v sosednje okrožje. Tako je vas s treh strani obdana s sosednjim okrožjem. Zato niti ne čudi, da je klub prijavljen v tekmovanje pod okriljem Okrožne nogometne zveze Břeclav, kjer namerava ostati tudi v prihodnje. Tudi zato, ker je oddaljenost do velike večine klubov manjša, kot če bi nastopali v okrožju pod katerega spadajo.
Lepo urejen nogometni objekt v Pasohlavkyh.
Pasohlavky tako nastopajo v eni od dveh skupin okrožja Břeclav, v kateri je razdeljeno 23 klubov. Tako kot nekaj sezon pred tem, so tudi zadnjo končali prepričljivo na zadnjem mestu. V skupini B jim je v družbi še enajstih klubov uspelo osvojiti osem točk (za dve zmagi in dva remija) ob razliki v zadetkih 21:83. Predzadnje moštvo je osvojilo kar 12 točk več.
Zaradi pomanjkanja igralcev so se v Pasohlavkyh pred tremi leti odločili združiti moči s klubom iz sosednjega kraja Ivaň in po znanem ter vse pogostejšem receptu preimenovali moštvo v Pasohlavky/Ivaň B. Ker so se tudi pri »sosedih« soočali s podobno težavo, z njimi ni bilo težko najti skupni jezik. S tem so v kraju ob Novomlynskem jezeru ohranili nogometno aktivnost. Pozitivno za klub je bilo tudi dejstvo, da je vodenje kluba ostalo v rokah nekdanjega vodstva. Kar ob združitvah z višjerangiranimi klubi
(prva ekipa Ivaňa nastopa v osmi ligi) ni vedno pravilo.
Najbolj znana nogometna osebnost v kraju je aktualni predsednik kluba Zdeněk Suchanek. Vodenje kluba je prevzel pred letom in pol, v svoji igralski karieri pa je mdr. nastopal tudi za petoligaški klub Moravska Slavia iz Brna. Če je pred tremi sezonami (ob združitvi z Ivaňom) ekipo sestavljalo približno enako število igralcev iz obeh klubov, se je po treh sezonah razmerje konkretno prevesilo na stran Pasohlavčanov. Po besedah predsednika Suchanka so zato v klubu pred sezono razmišljali o preimenovanju oz. vrnitvi starega imena (TJ Zetor Pasohlavky), a se naposled zaradi zapletene administracije za to (še) niso odločili.
Svojo pripadnost lokalnemu klubu kaže tudi predsednikov sin, ki s svojo skupinico sovrstnikov ob igrišču skrbi za glasno podporo nogometašem. Z bobnom, zvočnikom ter klubsko zastavo ob ultras napevih predstavljajo
Dvignjen teren vzdolž avt linije omogoča dober pogled na dogajanje na zelenici.
zanimivo popestritev dogajanja na zelenici. Če bi vprašali nogometaše Pasohlavek o njihovem največjem rivalu, bi znali kar dolgo čakati na odgovor. Za razliko od mladih navijačev, ki svojega glavnega konkurenta vidijo v ekipi Hosteradky. Kajpak zaradi njihovih navijačev.
Odlično pripravljeno igrišče z zelo dobro igralno površino kazi zgolj pomanjkanje trave ob eni izmed kotnih zastavic. Krivca gre poiskati v koreninah bližnjega mogočnega drevesa.
Zanimivo, da so rezervne klopi brez sedišč. Pomanjkljivost v domačem taboru pred tekmo razrešijo z namestitvijo premičnih klopi.
Ekipa Pasohlavek v novo sezono vstopa praktično z isto postavo, kot v pretekli sezoni. Moštvo ni zapustil noben igralec, medtem ko sta se mu pridružila dva (prosta) nogometaša. Ravno kontinuiteta naj bi po besedah odgovornih v klubu moštvu pomagala k boljši podobi na zelenici in bogatejši točkovni beri. Ter morda končno tudi k višji uvrstitvi na lestvici.
Zgodovina in uspehi kluba
Pasohlavky bodo uvrščeni na seznam
klubov, katerih zgodovina tudi po obisku kluba ostaja zavita v tančico skrivnosti. Na svetovnem spletu kakršnih koli podatkov o klubu praktično ni (kaj šele o njegovi zgodovini). Nekaj malega zgodovinskih podatkov je tako možno črpati od starejšega dela klubskih veljakov, ki pa jim spomin seže najdlje v obdobje ob koncu 80-ih let prejšnjega stoletja.
Po besedah predsednika Suchanka naj bi bil klub ustanovljen leta 1955. Leta po koncu druge svetovne vojne je bilo območje Pasohlavek z okolico usmerjeno predvsem v kmetijstvo. Večina lokalnih fantov, ki je ustanovila ter zatem nastopala za vaški klub, je bila članov lokalnega kmetijskega društva. Kar naj bi bil razlog, da so klubu nadeli ime Zetor (po takrat še državnem podjetju s sedežem v Brnu in znanem po izdelavi traktorjev). Klub naj bi tako ves čas svoje eksistence nosil ime po svetovno znanih traktorjih.
Le upati gre, da so zapisi o delovanju kluba v prvih štirih desetletjih še kje shranjeni. Ter da se v bližnji prihodnosti najde kdo, ki bi poskrbel za vsaj splošno ureditev zgodovinskih podatkov kluba. Tako zaradi dolga do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino v Pasohlavkyh, kot tudi zaradi same podobe kluba.
Ena izmed klubskih prelomnic je nastopila v 90-ih letih. Takrat so se v kraju odločili za prenovo igrišča. Zaradi česar si je bil klub za nekaj sezon primoran poiskati nadomestno igrišče. Našel ga je v 11 km oddaljenih Pohořelicah. Kot se je kmalu izkazalo, so »domača gostovanja« vzela voljo nekaterim igralcem. Kar je imelo za posledico prekinitev delovanja kluba. Po končani obnovi so bili vaščani Pasohlavek priča absurdni situaciji – v kraju ni bilo kluba, ki bi nastopal na prenovljenem igrišču. Po nekaj letih je bila »nogometna suša« vendarle prekinjena in leta 2000 so lokalni ljubitelji nogometa znova lahko spremljali nogometne tekme v Pasohlavkyh.
Vsaj v novejšem obdobju velja za največji uspeh kluba nastopanje v najvišji ligi okrožja (danes osmi ligi). Kar se je zgodilo kmalu po ponovni obuditvi nogometa v kraju. Kljub vsemu je Zetor večino svojega obstoja
Zdeněk Suchanek je prevzel vodenje kluba pred letom in pol.
odigral v najnižji ligi. Zadnji preboj med devetoligaše mu je uspel v sezoni 2015/16. Po treh sezonah je sledil ponovni izpad v najnižjo ligo. Istočasno z izpadom je v »nogometno upokojitev« odšlo kar nekaj pomembnih igralcev Pasohlavek. Izpad izkušenj v igralskem kadru se je še kako poznal na rezultatih, saj je moštvo od zadnjih šest sezon kar petkrat končalo na zadnjem mestu v svoji skupini (k boljšim rezultatom ni pomagala niti združitev z Ivaňom).
Objekt s klubskimi prostori ter pred njim leseni kiosk, ki v času tekem služi za pripravo in prodajo mesnih dobrot.
Infrastruktura
Lepo urejen nogometni objekt v Pasohlavkyh se nahaja blizu središča vasi in zgolj nekaj deset metrov od obale akumulacijskega jezera. Na dvignjenem delu terena zahodno ob igrišču so vzdolž celotne avt linije nameščene klopi. Predel je približno dva metra nad nivojem igralne površine in omogoča zelo dober pregled nad dogajanjem na zelenici. Takoj za klopmi vodi vaška cesta, ki loči igrišče od družinskih hiš. Za igriščem na nasprotni strani je postavljena zaščitna mreža, ki preprečuje žogi pot v bližnji (bolj stoječi kot tekoči) potok. Na tej strani sta postavljeni tudi rezervni klopi. Točneje, rezervni hiški. Pogled nanje namreč razkrije, da sta brez klopi. Nevsakdanjo situacijo v domačem klubu v času tekem razrešijo z namestitvijo premičnih klopi.
Južno ob igrišču se nahaja novejši klubski objekt s prostornimi garderobami za obe moštvi ter sodnike. Vse tri garderobe so povezane z manjšim prostorom v katerega vstopimo skozi glavni vhod objekta. Eno od sten v njem krasijo starejše fotografije moštva ter prejšnjega vodstva kluba. V prostoru se nahajajo tudi zložene klopi in mize, ki jih igralci v času tekem prestavijo pod nadstrešek pred vhodom od koder nato večina gledalcev spremlja tekme. Svoje okence usmerjeno k nadstrešku (oz. v smeri igrišča) ima tudi klubski prodajni kiosk, kjer je gledalcem v času tekem na voljo večja izbira pijač in tudi prigrizkov. Nekaj metrov od glavnega objekta je še en manjši (leseni) kiosk. Namenjen je primarno za prodajo pečenih oz. dimljenih dobrot, ki so gledalcem ponujene v času prvenstvenih tekem. Ljubitelji nogometa v Pasohlavkyh lahko v dneh domačih tekem mirno izpustijo kosilo. Ob igrišču bodo brez dvoma lahko potešili svojo žejo in lakoto.
Klubski prostor krasijo pokali ter nekaj starejše slike moštva in igralcev.
Pogled v (prostorno) garderobo domače ekipe.
Za razliko od večine kolegov z vasi širom Češke, so pasohlavski nogometaši vse prej kot »prvi na vasi«. Oči lokalnih političnih veljakov so seveda primarno usmerjene v turizem, ki kraju in prebivalcem v njem prinaša blagostanje. Ob polnejši občinski blagajni se lažje najde dobrobit tudi za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Kar bi lahko sklepali ob pogledu na zelo dobro urejeno zelenico. Podlaga je zgolj na enem delu malenkost valovita ter ob eni izmed kotnih zastavic na severni strani igrišča manj zelena (zaradi bližine korenin mogočnega drevesa). V seštevku je kvaliteta igrišča na visokem nivoju. Največja zasluga za odlične igralne pogoje gre vgrajenemu namakalnemu sistemu.
Igralski kader in vodstvo kluba
Čeprav igralski kader Pasohlavek ne spada ravno med najmlajše,
trenutna širina kadra daje klubu stabilnost in predsedniku Zdenku Suchaneku možnost (pozitivega) razmišljanja o prihodnjih sezonah. Med igralci in klubskimi prostovoljci je čutiti pozitivno klimo, ki ji daje ton ravno Suchanek. Poleg vodstvenih nalog ima predsednik na skrbi tudi vsakdanje »malenkosti«, ki so v največji meri povezane s pripravo klubskih prostorov pred tekmo, tako garderob kot obeh gostinskih prostorov. V enem od njih nato v času tekme s prodajo hrane in pijače skrbi za zadovoljstvo ljubiteljev nogometa…
»Starostni primat« med igralci s petimi križi na hrbtu pripada Michalu Slaviku. Na nasprotni strani lestvice mu stoji 19-letni član prve enajsterice Jan Fortelny. Podobno, kot pri večini »podeželskih« klubov, tudi pri Pasohlavkyh lahko najdemo v igralskem kadru družinske naveze. Le da njihovo število še nekoliko bolj odstopa. Pogled na spisek igralcev nam razkrije kar štiri bratske pare, ki jih sestavljajo Stanislav in Petr Osika, Tomaš in Filip Lederer, Lukaš in Radim Šnepfenberg ter Milan in Michal Kubiček. Piko na i družinskemu pridihu kluba dajeta Ladislav ter njegov sin Tomaš Kišš.
Svoje prebivališče v Pasohlavkyh ima sedmerica igralcev. Med njimi tudi kapetan moštva Petr Ševčik. Kar pa ne velja za glavnega napadalnega aduta Radeka Jakša, ki je v pretekli sezoni prispeval šest zadetkov.
Moštvo je uradno brez trenerja. Tu in tam se z »dirigentsko palico« v roki pojavi Petr Bilek.
Mlajše kategorije
Pogled v prodajni prostor klubskega objekta razkriva široko ponudbo jedače in hrane.
Ker podatki iz prvih desetletij delovanja kluba niso znani, posledično ni informacij o aktivnosti mlajših kategorij. Sedanje generacije v klubu znajo potrditi, da so po ponovni obuditvi nogometa v kraju (po letu 2000) potekala organizirana vadba v okviru katere so do leta 2010 nastopali tudi mlajši in starejši dečki.
Pred dvema letoma je klub poskusil prekiniti tovrstno sušo in na Facebooku objavil nabor za otroke med 4. in 12. letom starosti. Odziv je klubske delavce pozitivno presenetil, saj se je prvih treningov udeleževalo do 30 otrok. Po večini je šlo za otroke v starostni kategoriji cicibanov, med katerimi je bilo kar nekaj deklic. Tako vodenje treningov kot organizacijo ostalih aktivnosti v povezavi z najmlajšimi je nase prevzel sedanji predsednik Suchanek. Njegovo polno udejstvovanje je moč razbrati iz številnih objav na omenjenem socialnem omrežju. Žal je veselje do nogometa pri otrocih kaj kmalu upadlo in že leto kasneje je bilo na nogometnem igrišču v Pasohlavkyh moč videti le še člansko moštvo.
Pasohlavky se lahko pohvalijo z glasno skupinico mladih navijačev.
Iz besed Suchanka je čutiti, da mu je izkušnja vzela kar nekaj volje pri ponovnem poskusu oživitve organizirane vadbe za najmlajše. Vsaj v bližnji prihodnosti. A hkrati doda, da nekaj optimizma v tej smeri vidi v prihodu novih prebivalcev v kraj. Na obrobju Pasohlavek namreč raste nekaj novih družinskih hiš in morda bi ravno najmlajši prišleki lahko prisilili odgovorne v klubu, da ponovno zavihajo rokave in poskusijo na svojo zelenico privabiti nogometa željne nadobudneže.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če je bil v povezavi z mlajšimi selekcijami omenjen Facebook, je bilo hkrati to tudi edino obdobje, ko je bilo možno javno zaslediti kakšno informacijo o klubu. In še takrat je bilo najbolj razširjeno socialno omrežje primarno namenjeno obveščanju staršev o
terminih treningov ter ostalih aktivnosti njihovih otrok v okviru kluba. S prenehanjem tovrstne aktivnosti je tudi Facebook zamrl. Podatke o klubu, igralcih in tekmah bodo ljubitelji nogometa na svetovnem spletu iskali zaman. Kakor tudi ob pogledu na oglasne deske v vasi, kjer bi lahko bili vaščani obveščeni o prihajajočih prvenstvenih tekmah. Navedeno hkrati pomeni, da imajo v Pasohlavkyh precej manevrskega prostora v smeri izgradnje pozitivne zunanje podobe kluba.
Stik s svojimi privrženci ter skrb za njihovo obveščanje je vsekakor pomembna podlaga za dosego glavnega cilja kluba. Ki – tako kot pri mnogih desetoligaših – tudi za Pasolavke pomeni obstoj nogometa v kraju. Hkrati si odgovorni v klubu želijo čim več zmag na domačem igrišču. Tako za svoje zadovoljstvo kot tudi za veselje najzvestejših privržencev.
Združena eipa Pasohlavky / Ivaň B v jesenskem delu sezone 2025/26.
Če bi bežnemu prebivalcu Češke omenil Pasohlavke, bi jim na misel prišlo vse kaj drugega, kot najpomembnejša postranska stvar na svetu. Temu primerno lokalni žogobrcarji uživajo svoj mir pod soncem, medtem ko bližnji kemp (največji na Češkem) in vodni svet (prav tako največji v državi) v teh dneh obiskuje več tisoč turistov. Pasohlavky sicer administrativno spadajo v okrožje Brno okolica. A je prebivalcem precej bližje okrožje Břeclav pod katerega so spadali Pasohlavky večji del novejše zgodovine. Pogled na zemljevid razkriva, da se okrožje Brno okolica ravno s krajem Pasohlavky zajeda globoko v sosednje okrožje. Tako je vas s treh strani obdana s sosednjim okrožjem. Zato niti ne čudi, da je klub prijavljen v tekmovanje pod okriljem Okrožne nogometne zveze Břeclav, kjer namerava ostati tudi v prihodnje. Tudi zato, ker je oddaljenost do velike večine klubov manjša, kot če bi nastopali v okrožju pod katerega spadajo.
Pasohlavky tako nastopajo v eni od dveh skupin okrožja Břeclav, v kateri je razdeljeno 23 klubov. Tako kot nekaj sezon pred tem, so tudi zadnjo končali prepričljivo na zadnjem mestu. V skupini B jim je v družbi še enajstih klubov uspelo osvojiti osem točk (za dve zmagi in dva remija) ob razliki v zadetkih 21:83. Predzadnje moštvo je osvojilo kar 12 točk več.
Skrbno urejen nogometni objekt v Pasohlavkyh.
Zaradi pomanjkanja igralcev so se v Pasohlavkyh pred tremi leti odločili združiti moči s klubom iz sosednjega kraja Ivaň in po znanem ter vse pogostejšem receptu preimenovali moštvo v Pasohlavky/Ivaň B. Ker so se tudi pri »sosedih« soočali s podobno težavo, z njimi ni bilo težko najti skupni jezik. S tem so v kraju ob Novomlynskem jezeru ohranili nogometno aktivnost. Pozitivno za klub je bilo tudi dejstvo, da je vodenje kluba ostalo v rokah nekdanjega vodstva. Kar ob združitvah z višjerangiranimi klubi (prva ekipa Ivaňa nastopa v osmi ligi) ni vedno pravilo.
Najbolj znana nogometna osebnost v kraju je aktualni predsednik kluba Zdeněk Suchanek. Vodenje kluba je prevzel pred letom in pol, v svoji igralski karieri pa je mdr. nastopal tudi za petoligaški klub Moravska Slavia iz Brna. Če je pred tremi sezonami (ob združitvi z Ivaňom) ekipo sestavljalo približno enako število igralcev iz obeh klubov, se je po treh sezonah razmerje konkretno prevesilo na stran Pasohlavčanov. Po besedah predsednika Suchanka so zato v klubu pred sezono razmišljali o preimenovanju oz. vrnitvi starega imena (TJ Zetor Pasohlavky), a se naposled zaradi zapletene administracije za to (še) niso odločili.
Dvignjen teren vzdolž avt linije omogoča dober pogled na dogajanje na zelenici.
Svojo pripadnost lokalnemu klubu kaže tudi predsednikov sin, ki s svojo skupinico sovrstnikov ob igrišču skrbi za glasno podporo nogometašem. Z bobnom, zvočnikom ter klubsko zastavo ob ultras napevih predstavljajo zanimivo popestritev dogajanja na zelenici. Če bi vprašali nogometaše Pasohlavek o njihovem največjem rivalu, bi znali kar dolgo čakati na odgovor. Za razliko od mladih navijačev, ki svojega glavnega konkurenta vidijo v ekipi Hosteradky. Kajpak zaradi njihovih navijačev.
Ekipa Pasohlavek v novo sezono vstopa praktično z isto postavo, kot v pretekli sezoni. Moštvo ni zapustil noben igralec, medtem ko sta se mu pridružila dva (prosta) nogometaša. Ravno kontinuiteta naj bi po besedah odgovornih v klubu moštvu pomagala k boljši podobi na zelenici in bogatejši točkovni beri. Ter morda končno tudi k višji uvrstitvi na lestvici.
Zanimivo, da so rezervne klopi brez sedišč. Pomanjkljivost v domačem taboru pred tekmo razrešijo z namestitvijo premičnih klopi.
Odlično pripravljeno igrišče z zelo dobro igralno površino kazi zgolj pomanjkanje trave ob eni izmed kotnih zastavic. Krivca gre poiskati v koreninah bližnjega mogočnega drevesa.
Zgodovina in uspehi kluba
Pasohlavky bodo uvrščeni na seznam klubov, katerih zgodovina tudi po obisku kluba ostaja zavita v tančico skrivnosti. Na svetovnem spletu kakršnih koli podatkov o klubu praktično ni (kaj šele o njegovi zgodovini). Nekaj malega zgodovinskih podatkov je tako možno črpati od starejšega dela klubskih veljakov, ki pa jim spomin seže najdlje v obdobje ob koncu 80-ih let prejšnjega stoletja.
Po besedah predsednika Suchanka naj bi bil klub ustanovljen leta 1955. Leta po koncu druge svetovne vojne je bilo območje Pasohlavek z okolico usmerjeno predvsem v kmetijstvo. Večina lokalnih fantov, ki je ustanovila ter zatem nastopala za vaški klub, je bila članov lokalnega kmetijskega društva. Kar naj bi bil razlog, da so klubu nadeli ime Zetor (po takrat še državnem podjetju s sedežem v Brnu in znanem po izdelavi traktorjev). Klub naj bi tako ves čas svoje eksistence nosil ime po svetovno znanih traktorjih.
Le upati gre, da so zapisi o delovanju kluba v prvih štirih desetletjih še kje shranjeni. Ter da se v bližnji prihodnosti najde kdo, ki bi poskrbel za vsaj splošno ureditev zgodovinskih podatkov kluba. Tako zaradi dolga do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino v Pasohlavkyh, kot tudi zaradi same podobe kluba.
Zdeněk Suchanek je prevzel vodenje kluba pred letom in pol.
Ena izmed klubskih prelomnic je nastopila v 90-ih letih. Takrat so se v kraju odločili za prenovo igrišča. Zaradi česar si je bil klub za nekaj sezon primoran poiskati nadomestno igrišče. Našel ga je v 11 km oddaljenih Pohořelicah. Kot se je kmalu izkazalo, so »domača gostovanja« vzela voljo nekaterim igralcem. Kar je imelo za posledico prekinitev delovanja kluba. Po končani obnovi so bili vaščani Pasohlavek priča absurdni situaciji – v kraju ni bilo kluba, ki bi nastopal na prenovljenem igrišču. Po nekaj letih je bila »nogometna suša« vendarle prekinjena in leta 2000 so lokalni ljubitelji nogometa znova lahko spremljali nogometne tekme v Pasohlavkyh.
Vsaj v novejšem obdobju velja za največji uspeh kluba nastopanje v najvišji ligi okrožja (danes osmi ligi). Kar se je zgodilo kmalu po ponovni obuditvi nogometa v kraju. Kljub vsemu je Zetor večino svojega obstoja odigral v najnižji ligi. Zadnji preboj med devetoligaše mu je uspel v sezoni 2015/16. Po treh sezonah je sledil ponovni izpad v najnižjo ligo. Istočasno z izpadom je v »nogometno upokojitev« odšlo kar nekaj pomembnih igralcev Pasohlavek. Izpad izkušenj v igralskem kadru se je še kako poznal na rezultatih, saj je moštvo od zadnjih šest sezon kar petkrat končalo na zadnjem mestu v svoji skupini (k boljšim rezultatom ni pomagala niti združitev z Ivaňom).
Infrastruktura
Lepo urejen nogometni objekt v Pasohlavkyh se nahaja blizu središča vasi in zgolj nekaj deset metrov od obale akumulacijskega jezera. Na dvignjenem delu terena zahodno ob igrišču so vzdolž celotne avt linije nameščene klopi. Predel je približno dva metra nad nivojem igralne površine in omogoča zelo dober pregled nad dogajanjem na zelenici. Takoj za klopmi vodi vaška cesta, ki loči igrišče od družinskih hiš. Za igriščem na nasprotni strani je postavljena zaščitna mreža, ki preprečuje žogi pot v bližnji (bolj stoječi kot tekoči) potok. Na tej strani sta postavljeni tudi rezervni klopi. Točneje, rezervni hiški. Pogled nanje namreč razkrije, da sta brez klopi. Nevsakdanjo situacijo v domačem klubu v času tekem razrešijo z namestitvijo premičnih klopi.
Objekt s klubskimi prostori ter pred njim leseni kiosk, ki v času tekem služi za pripravo in prodajo mesnih dobrot.
Južno ob igrišču se nahaja novejši klubski objekt s prostornimi garderobami za obe moštvi ter sodnike. Vse tri garderobe so povezane z manjšim prostorom v katerega vstopimo skozi glavni vhod objekta. Eno od sten v njem krasijo starejše fotografije moštva ter prejšnjega vodstva kluba. V prostoru se nahajajo tudi zložene klopi in mize, ki jih igralci v času tekem prestavijo pod nadstrešek pred vhodom od koder nato večina gledalcev spremlja tekme. Svoje okence usmerjeno k nadstrešku (oz. v smeri igrišča) ima tudi klubski prodajni kiosk, kjer je gledalcem v času tekem na voljo večja izbira pijač in tudi prigrizkov. Nekaj metrov od glavnega objekta je še en manjši (leseni) kiosk. Namenjen je primarno za prodajo pečenih oz. dimljenih dobrot, ki so gledalcem ponujene v času prvenstvenih tekem. Ljubitelji nogometa v Pasohlavkyh lahko v dneh domačih tekem mirno izpustijo kosilo. Ob igrišču bodo brez dvoma lahko potešili svojo žejo in lakoto.
Klubski prostor krasijo pokali ter nekaj starejše slike moštva in igralcev.
Pogled v prodajni prostor klubskega objekta razkriva široko ponudbo jedače in hrane.
Za razliko od večine kolegov z vasi širom Češke, so pasohlavski nogometaši vse prej kot »prvi na vasi«. Oči lokalnih političnih veljakov so seveda primarno usmerjene v turizem, ki kraju in prebivalcem v njem prinaša blagostanje. Ob polnejši občinski blagajni se lažje najde dobrobit tudi za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Kar bi lahko sklepali ob pogledu na zelo dobro urejeno zelenico. Podlaga je zgolj na enem delu malenkost valovita ter ob eni izmed kotnih zastavic na severni strani igrišča manj zelena (zaradi bližine korenin mogočnega drevesa). V seštevku je kvaliteta igrišča na visokem nivoju. Največja zasluga za odlične igralne pogoje gre vgrajenemu namakalnemu sistemu.
Pogled v (prostorno) garderobo domače ekipe.
Igralski kader in vodstvo kluba
Čeprav igralski kader Pasohlavek ne spada ravno med najmlajše, trenutna širina kadra daje klubu stabilnost in predsedniku Zdenku Suchaneku možnost (pozitivega) razmišljanja o prihodnjih sezonah. Med igralci in klubskimi prostovoljci je čutiti pozitivno klimo, ki ji daje ton ravno Suchanek. Poleg vodstvenih nalog ima predsednik na skrbi tudi vsakdanje »malenkosti«, ki so v največji meri povezane s pripravo klubskih prostorov pred tekmo, tako garderob kot obeh gostinskih prostorov. V enem od njih nato v času tekme s prodajo hrane in pijače skrbi za zadovoljstvo ljubiteljev nogometa…
»Starostni primat« med igralci s petimi križi na hrbtu pripada Michalu Slaviku. Na nasprotni strani lestvice mu stoji 19-letni član prve enajsterice Jan Fortelny. Podobno, kot pri večini »podeželskih« klubov, tudi pri Pasohlavkyh lahko najdemo v igralskem kadru družinske naveze. Le da njihovo število še nekoliko bolj odstopa. Pogled na spisek igralcev nam razkrije kar štiri bratske pare, ki jih sestavljajo Stanislav in Petr Osika, Tomaš in Filip Lederer, Lukaš in Radim Šnepfenberg ter Milan in Michal Kubiček. Piko na i družinskemu pridihu kluba dajeta Ladislav ter njegov sin Tomaš Kišš.
Svoje prebivališče v Pasohlavkyh ima sedmerica igralcev. Med njimi tudi kapetan moštva Petr Ševčik. Kar pa ne velja za glavnega napadalnega aduta Radeka Jakša, ki je v pretekli sezoni prispeval šest zadetkov.
Moštvo je uradno brez trenerja. Tu in tam se z »dirigentsko palico« v roki pojavi Petr Bilek.
Mlajše kategorije
Ker podatki iz prvih desetletij delovanja kluba niso znani, posledično ni informacij o aktivnosti mlajših kategorij. Sedanje generacije v klubu znajo potrditi, da so po ponovni obuditvi nogometa v kraju (po letu 2000) potekala organizirana vadba v okviru katere so do leta 2010 nastopali tudi mlajši in starejši dečki.
Pred dvema letoma je klub poskusil prekiniti tovrstno sušo in na Facebooku objavil nabor za otroke med 4. in 12. letom starosti. Odziv je klubske delavce pozitivno presenetil, saj se je prvih treningov udeleževalo do 30 otrok. Po večini je šlo za otroke v starostni kategoriji cicibanov, med katerimi je bilo kar nekaj deklic. Tako vodenje treningov kot organizacijo ostalih aktivnosti v povezavi z najmlajšimi je nase prevzel sedanji predsednik Suchanek. Njegovo polno udejstvovanje je moč razbrati iz številnih objav na omenjenem socialnem omrežju. Žal je veselje do nogometa pri otrocih kaj kmalu upadlo in že leto kasneje je bilo na nogometnem igrišču v Pasohlavkyh moč videti le še člansko moštvo.
Iz besed Suchanka je čutiti, da mu je izkušnja vzela kar nekaj volje pri ponovnem poskusu oživitve organizirane vadbe za najmlajše. Vsaj v bližnji prihodnosti. A hkrati doda, da nekaj optimizma v tej smeri vidi v prihodu novih prebivalcev v kraj. Na obrobju Pasohlavek namreč raste nekaj novih družinskih hiš in morda bi ravno najmlajši prišleki lahko prisilili odgovorne v klubu, da ponovno zavihajo rokave in poskusijo na svojo zelenico privabiti nogometa željne nadobudneže.
Pasohlavky se lahko pohvalijo z glasno skupinico mladih navijačev.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če je bil v povezavi z mlajšimi selekcijami omenjen Facebook, je bilo hkrati to tudi edino obdobje, ko je bilo možno javno zaslediti kakšno informacijo o klubu. In še takrat je bilo najbolj razširjeno socialno omrežje primarno namenjeno obveščanju staršev o
terminih treningov ter ostalih aktivnosti njihovih otrok v okviru kluba. S prenehanjem tovrstne aktivnosti je tudi Facebook zamrl. Podatke o klubu, igralcih in tekmah bodo ljubitelji nogometa na svetovnem spletu iskali zaman. Kakor tudi ob pogledu na oglasne deske v vasi, kjer bi lahko bili vaščani obveščeni o prihajajočih prvenstvenih tekmah. Navedeno hkrati pomeni, da imajo v Pasohlavkyh precej manevrskega prostora v smeri izgradnje pozitivne zunanje podobe kluba.
Stik s svojimi privrženci ter skrb za njihovo obveščanje je vsekakor pomembna podlaga za dosego glavnega cilja kluba. Ki – tako kot pri mnogih desetoligaših – tudi za Pasolavke pomeni obstoj nogometa v kraju. Hkrati si odgovorni v klubu želijo čim več zmag na domačem igrišču. Tako za svoje zadovoljstvo kot tudi za veselje najzvestejših privržencev.
Združena eipa Pasohlavky / Ivaň B v jesenskem delu sezone 2025/26.
20. avgusta, 2025
Kujavy
25 km jugozahodno od moravskošlezijske metropole Ostrave se vije razpotegnjena vas z zanimivim imenom. Čeprav v njej živi vsega 550 prebivalcev, je med njenima tablama, ki na severozahodu in jugovzhodu označujeta začetek oz. konec kraja, potrebno prehoditi kar 4 kilometre. V Kujavyh je nekaj lokalnih društev, ki si prizadevajo ohraniti bogato kulturno življenje v vasi. K njim lahko prištejemo tudi lokalni nogometni klub, ki je v okviru sokola po nekaj letih nedejavnosti v lanskem poletju znova oživel športno dejavnost članske ekipe.
Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v
leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.
Osnovna šola ter vaški urad domujeta v isti stavbi.
Tudi vaško gostišče ter trgovina z živili si svoje prostore delita v istem objektu.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine.
Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si
Tako južni (na sliki) kot severni del Kujav sta redkeje naseljena.
Prireditveni prostor ob nogometnem igrišču zaživi tudi ob zabavnih in kulturnih prireditvah.
Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.
Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«
osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.
Urejeno prostor z informativnima tablama sredi vasi.
Kulturni dom namenjen tako javnim priredtivam kot tudi zaprtim družbam.
Informativne table ter za njimi obnovljen gasilski dom.
Skozi celotno vas se vije Děrensky potok.
Avtobusi povezujejo Kujave z okoliškimi kraji tudi ob koncih tedna in praznikih. Eno od treh postajališč v vasi je ob nogometnem igrišču in se imenuje U Vlachu.
Za plačilo vozovnice pri vožnji z javnim prevozom znotraj regije je vredno uporabiti brezstično kartico. V tem primeru nas bo vožnja stala 60% redne cene.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta, ki povezuje tri največja češka mesta (Praga – Brno – Ostrava).
V teh dneh je ob glavni cesti skozi vas potekala košnja trave.
Pločnik ob glavni cesti je na nekaterih mestih potreben obnove.
Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.
Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.
Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.
Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu
potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.
Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.
Okoliška polja in travniki so v teh dneh polni življenja. Če so kuščarji predatorji številnim žuželkam, predstavljajo hkrati tudi plen pticam, kačam in sesalcem.
Porasla polja so v tem času idealno zatočišče za številne poljske zajce.
V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje
izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor
Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.
bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem
okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.
125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.
A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.
Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Osnovna šola ter vaški urad domujeta v isti stavbi.
Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.
Prireditveni prostor ob nogometnem igrišču zaživi tudi ob zabavnih in kulturnih prireditvah.
Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Tudi vaško gostišče ter trgovina z živili si svoje prostore delita v istem objektu.
Tako južni (na sliki) kot severni del Kujav sta redkeje naseljena.
V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.
Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.
Urejeno prostor z informativnima tablama sredi vasi.
Kulturni dom namenjen tako javnim priredtivam kot tudi zaprtim družbam.
Informativne table ter za njimi obnovljen gasilski dom.
Skozi celotno vas se vije Děrensky potok.
Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«
Eno od treh avtobusnih postajališč je ob nogometnem igrišču in se imenuje U Vlachu.
Za plačilo vozovnice pri vožnji z javnim prevozom znotraj regije je vredno uporabiti brezstično kartico. V tem primeru je vozovnic 40% cenejša.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta, ki povezuje tri največja češka mesta (Praga – Brno – Ostrava).
Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.
V teh dneh je ob glavni cesti skozi vas potekala košnja trave.
Pločnik ob glavni cesti je na nekaterih mestih potreben obnove.
Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.
Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.
Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.
Okoliška polja in travniki so v teh dneh polni življenja. Če so kuščarji predatorji številnim žuželkam, predstavljajo hkrati tudi plen pticam, kačam in sesalcem.
Porasla polja so v tem času idealno zatočišče za številne poljske zajce.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.
V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.
Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.
Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.
125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.
A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).
10. junija, 2025
TJ Sokol Kujavy
Po štirih letih zatišja, ko je v Kujavyh nastopala zgolj ena izmed mlajših kategorij, se je na veselje lokalnih ljubiteljev nogometa pred letošnjo sezono v kraj znova vrnil tudi članski nogomet. Vodenje kluba je pred dvema letoma prevzela povsem nova garnitura, ki ne skriva ambicij v bližnji prihodnosti. Rezultati njihovega dela so že vidni pri članski ekipi, ki je po rezultatsko slabem jesenskem delu sezone spomladi doživela pravi preporod. A ambicije kluba segajo še višje. Pri čemer tako odgovorni kot igralci in njihovi privrženci upajo tudi na pomoč vaških oblasti pri obnovi glavnega klubskega objekta oz. njihovih notranjih prostorov ter igralne površine, ki je na meji regularnosti in nudi vse prej kot ustrezne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.
Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno
Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.
že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.
Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to
štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter
Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.
organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.
Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter (nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.
V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).
Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju
Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy
nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so
se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.
Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin
Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.
nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.
Za stransko linijo na vzhodni strani igrišča so postavljene mize s klopmi. Od tu tudi večina gledalcev spremlja tekme.
Slabost nadstreška ob klubskem objektu je njegova oddaljenost od nogometnega igrišča (na sliki v ozadju) kar onemogoča spremljanje tekem v bližini prodajnega okenca.
Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.
Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi
obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.
Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.
Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi.
Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.
Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.
Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.
Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.
Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to
upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba
Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.
Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.
Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.
Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.
Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.
Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.
Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in
Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy
nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.
TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.
Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.
Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.
Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.
Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.
Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.
V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).
Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.
Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy
Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.
Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.
Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.
Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.
Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.
Slabost nadstreška ob klubskem objektu je njegova oddaljenost od nogometnega igrišča (na sliki v ozadju) kar onemogoča spremljanje tekem v bližini prodajnega okenca.
Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.
Za stransko linijo na vzhodni strani igrišča so postavljene mize s klopmi s katerih večina gledalcev spremlja tekme.
Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi. Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.
Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.
Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.
Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.
Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba
Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.
Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.
Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.
Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.
Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.
Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy
Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.
TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.
10. junija, 2025
Sokol Kujavy – FK Bilov
Kljub temu, da je bil prvak v okrožju Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji tudi uradno potrjen pred tednom dni, je zadnji krog vseeno puščal nekaj naboja določenim klubom za čim boljšo končno uvrstitev na lestvici. To je veljalo tudi za ekipo Sokola iz Kujav, ki je zadnjo soboto na svojem domačem igrišču gostila novookronane prvake iz bližnjega Bilova. Domači so zelo uspešen spomladanski del želeli zaključiti z zmago in s tem vsaj delno zagreniti slavje nasprotnika.
Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.
Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.
Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.
Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja
krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…
Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela
Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.
Trenutke pred uvodnim žvižgom so v domačem taboru izkoristili za zadnje napotke.
Uvodni pozdrav prve enajsterice Kujav.
tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.
Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo
14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.
Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen
Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.
prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto
Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal neuspešno ogroziti gostujoča vrata.
zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost
preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.
Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.
Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.
V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni
Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.
strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.
Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.
Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto
Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.
izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.
Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.
Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.
V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.
V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.
Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.
V 44. minuti srečanja je domača obramba še četrtič klonila.
Če domača obramba v igri večkrat ni bila kos hitrim gostom, je nekaj več zanesljivosti v svojem kazenskem prostoru pokazala ob prekinitvah.
Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.
Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.
Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotrno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.
Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.
Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.
Medtem ko se je v premoru pred prodajnim okencem nabrala vrsta…
…je nekaj manj dela imel domači mojster, ki se je koncentriral na pripravo opečenih rezin kruha.
Na češkem priljubljene “topinke” so v Kujavah obogatili z gosto omako z mesom in čebulo ter ribanim sirom.
Domači nogometaši, ki po prvem polčasu niso odšli v garderobo, so uteho za slab rezultat poiskali ob igrišču. Jan Ševčik se je takole zapletel v pogovor z enim izmed domačih privržencev.
Čas za druženje z znanci sta našla tudi Lukaš Fojtik ter Chlebik (na sliki za njim).
Domači trener Martin Malek starejši je iz garderobe prišel v družbi branilca Zdenka Bartla.
Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.
Drugi polčas
Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv
V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.
trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.
Že v prvi minuti drugega polčasa je na tleh obležal prvi golgeter prvenstva.
Vratarski dvoboj iz oči v oči je pripadel gostujočemu čuvaju mreže.
V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem
gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti
Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.
zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).
Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V
Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
Pogled na domačo klop.
52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.
Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.
Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.
V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.
Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje
mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.
Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.
V 70. minuti je bil ob pomoči soigralcev primoran igrišče zapustiti Janiček.
V 73. minuti je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Chlebik, a sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo
soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi
česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.
Zeman v napadalni akciji.
Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.
Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo
najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.
Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.
Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge
Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.
približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.
S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake
na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.
Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone.
Medtem ko so gostje slavili osvojitev naslova, so se domači nogometaši zbrali pred garderobo.
In bili ob svojem odhodu za uspešen spomladanski del sezone nagrajeni z glasnim aplavzom svojih privržencev.
Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.
Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.
Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.
Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.
Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…
Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.
Trenutke pred uvodnim žvižgom so v domačem taboru izkoristili za zadnje napotke.
Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.
Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo 14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.
Uvodni pozdrav enajsterice Kujav.
Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.
Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.
Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.
Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.
Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal (neuspešno) ogroziti gostujoča vrata.
Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.
Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.
V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.
Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.
Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.
Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.
Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.
Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.
V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.
V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.
Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.
V 44. minuti srečanja je domača obramba še četrtič klonila.
Če v igri večkrat ni bila kos hitrim gostom, je domača obramba pokazala nekaj več zanesljivosti v svojem kazenskem prostoru ob prekinitvah.
Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.
Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.
Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.
Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.
Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.
Medtem ko se je v premoru pred prodajnim okencewm nabrala vrsta…
…je nekaj manj dela imel domači mojster, ki se je koncentriral na pripravo opečenih rezin kruha.
Na češkem priljubljene “topinke” so v Kujavah obogatili z gosto omako z mesom in čebulo ter ribanim sirom.
Domači nogometaši, ki po prvem polčasu niso odšli v garderobo, so uteho za slab rezultat poiskali ob igrišču. Jan Ševčik se je takole zapletel v pogovor z enim izmed domačih privržencev.
Čas za druženje z znanci sta našla tudi Lukaš Fojtik ter Chlebik (na sliki za njim).
Domači trener Martin Malek starejši je iz garderobe prišel v družbi branilca Zdenka Bartla.
Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.
V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.
Drugi polčas
Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.
Že v prvi minuti drugega polčasa je na tleh obležal prvi golgeter prvenstva v dresu Bilova.
Vratarskli dvoboj iz oči v oči je pripadel gostujočemu čuvaju mreže.
V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).
Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.
Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V 52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.
Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
Pogled na domačo klop.
Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.
V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.
Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.
Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.
Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.
V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.
V 70. minuti je bil ob pomoči soigralcev igrišče zapustiti Janiček.
V 73. minuti je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Chlebik, a sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.
Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.
Zeman v napadalni akciji.
Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.
Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.
Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.
S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.
Medtem ko so gostje slavili osvojitev naslova, so se domači nogometaši zbrali pred garderobo.
In bili ob svojem odhodu za uspešen splomladanski del sezone nagrajeni z glasnim aplavzom svojih privržencev.
Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone. Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.
10. junija, 2025
Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy
Predzadnji prvenstveni krog okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji je v Hostašovicah na prvo junijsko nedeljo obetal zanimiv spopad dveh – na lestvici – sosednjih moštev. Domači bi z osvojenimi tremi točkami nasprotniku pobegnili na neulovljivo prednost. Zmaga bi jim hkrati omogočila končati prvenstvo na sredini lestvice, s čimer bi vsaj delno omilili nekoliko slabši rezultatski vtis v sezoni.
Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že
Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom srečanja.
V domačem taboru so resno pristopili k ogrevanju.
Veteranska dvojica je poskrbela za namestitev semaforja.
pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.
V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski
poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.
Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.
Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.
V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel
Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.
gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.
Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so
gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.
Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.
Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
Pogosto razredčena domača obramba na čelu z vratarjem Janom Lančo je imela obilo dela z gostujočimi napadalci.
Pogled na domačo klop.
Kapetan Ondřej Hub je bil na sredini igrišča zadolžen za pripravo domačih napadov.
Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.
Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.
V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja
Hejkal pri skoku v obrambni akciji.
Domači čuvaj mreže Lanča se je nekajkrat izkazal z obrambo.
gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.
V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s
25-ih metrov domače rešila vratnica.
Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.
Utrinek izza domačih vrat.
Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.
Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za
nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.
Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.
Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.
Točilni pult v gostinskem delu klubskega dela objekta se je med premorom zapolnil s pijače željnimi obiskovalci.
Po prihodu iz garderobe so domači igralci opravili še zadnji posvet na sredini igrišča.
Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je
bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.
Drugi polčas
A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.
Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.
Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.
Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za
Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.
Gostje so večino napadalnih akcij odigrali po desni strani domače obrambe, kjer je večkrat iz igre izpadel Matyaš Mauer (#4).
V 55. minuti je moral Lanča že petič po žogo v svojo mrežo.
razliko od njih je nasprotnik nadaljeval s preizkušeno taktiko preko katere je prihajal do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.
Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor.
Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.
Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.
Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic.
V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.
Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.
V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.
Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.
V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov
Nasprotni igralcu niti Radoslavu Davidu niso dovolili, da bi se ravno naigral.
Eden izmed dolžnikov v domačem taboru je zagotovo Tomaš Suchomel, ki je šele proti koncu srečanja nekajkrat poskušal z napadalnimi akcijami.
Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.
žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.
Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi
sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.
V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki
Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.
jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.
Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.
Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom tekme.
V domačem taboru so resno pristopili k ogrevanju.
Veteranska dvojica je poskrbela za namestitev semaforja.
V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.
Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.
Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.
Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.
V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.
Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
Pogosto razredčena domača obramba na čelu z vratarjem Janom Lančo je imela obilo dela z gostujočimi napadalci.
Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.
Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.
Pogled na domačo klop.
Hejkal pri skoku v obrambni akciji.
Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.
Kapetan Ondřej Hub je bil na sredini igrišča zadolžen za pripravo domačih napadov.
V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.
V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s 25-ih metrov domače rešila vratnica.
Domači čuvaj mreže Lanča se je nekajkrat izkazal z obrambo.
Utrinek izza domačih vrat.
Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.
Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.
Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.
Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.
Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.
Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.
Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.
Točilni pult v gostinskem delu klubskega dela objekta se je med premorom zapolnil s pijače željnimi obiskovalci.
Po prihodu iz garderobe so domači igralci opravili še zadnji posvet na sredini igrišča.
Drugi polčas
A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.
Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.
Gostje so večino napadalnih akcij odigrali po desni strani domače obrambe, kjer je večkrat iz igre izpadel Matyaš Mauer (#4).
Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.
Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za razliko od domačinov so gostje nadaljevali s preizkušeno taktiko preko katere so prihajali do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.
Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor. Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.
V 55. minuti je moral Lanča že petič po žogo v svojo mrežo.
Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic. Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.
Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.
V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.
V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.
Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.
Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.
V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.
Nasprotni igralcu niti Radoslavu Davidu niso dovolili, da bi se ravno naigral.
Eden dolžnikov v domačem taboru je zagotovo Tomaš Suchomel, ki je šele proti koncu srečanja nekajkrat poskušal z napadalnimi akcijami.
Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.
Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.
Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.
V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.
4. junija, 2025