Kategorija: Arhiv

Kujavy
25 km jugozahodno od moravskošlezijske metropole Ostrave se vije razpotegnjena vas z zanimivim imenom. Čeprav v njej živi vsega 550 prebivalcev, je med njenima tablama, ki na severozahodu in jugovzhodu označujeta začetek oz. konec kraja, potrebno prehoditi kar 4 kilometre. V Kujavyh je nekaj lokalnih društev, ki si prizadevajo ohraniti bogato kulturno življenje v vasi. K njim lahko prištejemo tudi lokalni nogometni klub, ki je v okviru sokola po nekaj letih nedejavnosti v lanskem poletju znova oživel športno dejavnost članske ekipe.
Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v
leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.
Osnovna šola ter vaški urad domujeta v isti stavbi.
Tudi vaško gostišče ter trgovina z živili si svoje prostore delita v istem objektu.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine.
Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si
Tako južni (na sliki) kot severni del Kujav sta redkeje naseljena.
Prireditveni prostor ob nogometnem igrišču zaživi tudi ob zabavnih in kulturnih prireditvah.
Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.
Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«
osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.
Urejeno prostor z informativnima tablama sredi vasi.
Kulturni dom namenjen tako javnim priredtivam kot tudi zaprtim družbam.
Informativne table ter za njimi obnovljen gasilski dom.
Skozi celotno vas se vije Děrensky potok.
Avtobusi povezujejo Kujave z okoliškimi kraji tudi ob koncih tedna in praznikih. Eno od treh postajališč v vasi je ob nogometnem igrišču in se imenuje U Vlachu.
Za plačilo vozovnice pri vožnji z javnim prevozom znotraj regije je vredno uporabiti brezstično kartico. V tem primeru nas bo vožnja stala 60% redne cene.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta, ki povezuje tri največja češka mesta (Praga – Brno – Ostrava).
V teh dneh je ob glavni cesti skozi vas potekala košnja trave.
Pločnik ob glavni cesti je na nekaterih mestih potreben obnove.
Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.
Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.
Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.
Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu
potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.
Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.
Okoliška polja in travniki so v teh dneh polni življenja. Če so kuščarji predatorji številnim žuželkam, predstavljajo hkrati tudi plen pticam, kačam in sesalcem.
Porasla polja so v tem času idealno zatočišče za številne poljske zajce.
V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje
izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor
Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.
bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem
okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.
125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.
A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.
Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Osnovna šola ter vaški urad domujeta v isti stavbi.
Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.
Prireditveni prostor ob nogometnem igrišču zaživi tudi ob zabavnih in kulturnih prireditvah.
Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
Tudi vaško gostišče ter trgovina z živili si svoje prostore delita v istem objektu.
Tako južni (na sliki) kot severni del Kujav sta redkeje naseljena.
V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.
Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.
Urejeno prostor z informativnima tablama sredi vasi.
Kulturni dom namenjen tako javnim priredtivam kot tudi zaprtim družbam.
Informativne table ter za njimi obnovljen gasilski dom.
Skozi celotno vas se vije Děrensky potok.
Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«
Eno od treh avtobusnih postajališč je ob nogometnem igrišču in se imenuje U Vlachu.
Za plačilo vozovnice pri vožnji z javnim prevozom znotraj regije je vredno uporabiti brezstično kartico. V tem primeru je vozovnic 40% cenejša.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta, ki povezuje tri največja češka mesta (Praga – Brno – Ostrava).
Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.
V teh dneh je ob glavni cesti skozi vas potekala košnja trave.
Pločnik ob glavni cesti je na nekaterih mestih potreben obnove.
Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.
Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.
Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.
Okoliška polja in travniki so v teh dneh polni življenja. Če so kuščarji predatorji številnim žuželkam, predstavljajo hkrati tudi plen pticam, kačam in sesalcem.
Porasla polja so v tem času idealno zatočišče za številne poljske zajce.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.
V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.
Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.
Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.
125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.
A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).
10. junija, 2025
TJ Sokol Kujavy
Po štirih letih zatišja, ko je v Kujavyh nastopala zgolj ena izmed mlajših kategorij, se je na veselje lokalnih ljubiteljev nogometa pred letošnjo sezono v kraj znova vrnil tudi članski nogomet. Vodenje kluba je pred dvema letoma prevzela povsem nova garnitura, ki ne skriva ambicij v bližnji prihodnosti. Rezultati njihovega dela so že vidni pri članski ekipi, ki je po rezultatsko slabem jesenskem delu sezone spomladi doživela pravi preporod. A ambicije kluba segajo še višje. Pri čemer tako odgovorni kot igralci in njihovi privrženci upajo tudi na pomoč vaških oblasti pri obnovi glavnega klubskega objekta oz. njihovih notranjih prostorov ter igralne površine, ki je na meji regularnosti in nudi vse prej kot ustrezne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.
Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno
Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.
že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.
Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to
štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter
Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.
organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.
Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter (nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.
V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).
Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju
Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy
nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so
se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.
Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin
Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.
nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.
Za stransko linijo na vzhodni strani igrišča so postavljene mize s klopmi. Od tu tudi večina gledalcev spremlja tekme.
Slabost nadstreška ob klubskem objektu je njegova oddaljenost od nogometnega igrišča (na sliki v ozadju) kar onemogoča spremljanje tekem v bližini prodajnega okenca.
Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.
Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi
obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.
Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.
Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi.
Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.
Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.
Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.
Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.
Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to
upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba
Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.
Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.
Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.
Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.
Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.
Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.
Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in
Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy
nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.
TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.
Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.
Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.
Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.
Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.
Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.
Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.
V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.
Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).
Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.
Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy
Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.
Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.
V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.
Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.
Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.
Infrastruktura
Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.
Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.
Slabost nadstreška ob klubskem objektu je njegova oddaljenost od nogometnega igrišča (na sliki v ozadju) kar onemogoča spremljanje tekem v bližini prodajnega okenca.
Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.
Za stransko linijo na vzhodni strani igrišča so postavljene mize s klopmi s katerih večina gledalcev spremlja tekme.
Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi. Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.
Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.
Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.
Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.
Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.
Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).
V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.
Igralski kader, trener in vodstvo kluba
Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.
Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.
Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.
Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.
Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.
Mlajše kategorije
Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.
Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.
Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy
Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.
V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.
Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.
Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.
Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.
TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.
10. junija, 2025
Sokol Kujavy – FK Bilov
Kljub temu, da je bil prvak v okrožju Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji tudi uradno potrjen pred tednom dni, je zadnji krog vseeno puščal nekaj naboja določenim klubom za čim boljšo končno uvrstitev na lestvici. To je veljalo tudi za ekipo Sokola iz Kujav, ki je zadnjo soboto na svojem domačem igrišču gostila novookronane prvake iz bližnjega Bilova. Domači so zelo uspešen spomladanski del želeli zaključiti z zmago in s tem vsaj delno zagreniti slavje nasprotnika.
Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.
Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.
Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.
Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja
krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…
Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela
Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.
Trenutke pred uvodnim žvižgom so v domačem taboru izkoristili za zadnje napotke.
Uvodni pozdrav prve enajsterice Kujav.
tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.
Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo
14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.
Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen
Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.
prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto
Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal neuspešno ogroziti gostujoča vrata.
zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost
preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.
Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.
Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.
V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni
Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.
strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.
Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.
Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto
Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.
izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.
Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.
Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.
V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.
V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.
Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.
V 44. minuti srečanja je domača obramba še četrtič klonila.
Če domača obramba v igri večkrat ni bila kos hitrim gostom, je nekaj več zanesljivosti v svojem kazenskem prostoru pokazala ob prekinitvah.
Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.
Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.
Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotrno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.
Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.
Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.
Medtem ko se je v premoru pred prodajnim okencem nabrala vrsta…
…je nekaj manj dela imel domači mojster, ki se je koncentriral na pripravo opečenih rezin kruha.
Na češkem priljubljene “topinke” so v Kujavah obogatili z gosto omako z mesom in čebulo ter ribanim sirom.
Domači nogometaši, ki po prvem polčasu niso odšli v garderobo, so uteho za slab rezultat poiskali ob igrišču. Jan Ševčik se je takole zapletel v pogovor z enim izmed domačih privržencev.
Čas za druženje z znanci sta našla tudi Lukaš Fojtik ter Chlebik (na sliki za njim).
Domači trener Martin Malek starejši je iz garderobe prišel v družbi branilca Zdenka Bartla.
Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.
Drugi polčas
Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv
V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.
trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.
Že v prvi minuti drugega polčasa je na tleh obležal prvi golgeter prvenstva.
Vratarski dvoboj iz oči v oči je pripadel gostujočemu čuvaju mreže.
V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem
gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti
Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.
zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).
Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V
Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
Pogled na domačo klop.
52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.
Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.
Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.
V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.
Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje
mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.
Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.
V 70. minuti je bil ob pomoči soigralcev primoran igrišče zapustiti Janiček.
V 73. minuti je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Chlebik, a sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo
soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi
česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.
Zeman v napadalni akciji.
Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.
Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo
najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.
Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.
Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge
Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.
približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.
S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake
na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.
Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone.
Medtem ko so gostje slavili osvojitev naslova, so se domači nogometaši zbrali pred garderobo.
In bili ob svojem odhodu za uspešen spomladanski del sezone nagrajeni z glasnim aplavzom svojih privržencev.
Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.
Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.
Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.
Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.
Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…
Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.
Trenutke pred uvodnim žvižgom so v domačem taboru izkoristili za zadnje napotke.
Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.
Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo 14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.
Uvodni pozdrav enajsterice Kujav.
Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.
Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
Prvi polčas
Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.
Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.
Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.
Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal (neuspešno) ogroziti gostujoča vrata.
Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.
Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.
V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.
Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.
Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.
Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.
Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.
Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.
V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.
V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.
Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.
V 44. minuti srečanja je domača obramba še četrtič klonila.
Če v igri večkrat ni bila kos hitrim gostom, je domača obramba pokazala nekaj več zanesljivosti v svojem kazenskem prostoru ob prekinitvah.
Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.
Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.
Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.
Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.
Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.
Medtem ko se je v premoru pred prodajnim okencewm nabrala vrsta…
…je nekaj manj dela imel domači mojster, ki se je koncentriral na pripravo opečenih rezin kruha.
Na češkem priljubljene “topinke” so v Kujavah obogatili z gosto omako z mesom in čebulo ter ribanim sirom.
Domači nogometaši, ki po prvem polčasu niso odšli v garderobo, so uteho za slab rezultat poiskali ob igrišču. Jan Ševčik se je takole zapletel v pogovor z enim izmed domačih privržencev.
Čas za druženje z znanci sta našla tudi Lukaš Fojtik ter Chlebik (na sliki za njim).
Domači trener Martin Malek starejši je iz garderobe prišel v družbi branilca Zdenka Bartla.
Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.
V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.
Drugi polčas
Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.
Že v prvi minuti drugega polčasa je na tleh obležal prvi golgeter prvenstva v dresu Bilova.
Vratarskli dvoboj iz oči v oči je pripadel gostujočemu čuvaju mreže.
V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).
Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.
Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V 52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.
Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
Pogled na domačo klop.
Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.
V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.
Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.
Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.
Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.
V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.
V 70. minuti je bil ob pomoči soigralcev igrišče zapustiti Janiček.
V 73. minuti je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Chlebik, a sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.
Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.
Zeman v napadalni akciji.
Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.
Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.
Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.
S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.
Medtem ko so gostje slavili osvojitev naslova, so se domači nogometaši zbrali pred garderobo.
In bili ob svojem odhodu za uspešen splomladanski del sezone nagrajeni z glasnim aplavzom svojih privržencev.
Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone. Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.
10. junija, 2025
Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy
Predzadnji prvenstveni krog okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji je v Hostašovicah na prvo junijsko nedeljo obetal zanimiv spopad dveh – na lestvici – sosednjih moštev. Domači bi z osvojenimi tremi točkami nasprotniku pobegnili na neulovljivo prednost. Zmaga bi jim hkrati omogočila končati prvenstvo na sredini lestvice, s čimer bi vsaj delno omilili nekoliko slabši rezultatski vtis v sezoni.
Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že
Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom srečanja.
V domačem taboru so resno pristopili k ogrevanju.
Veteranska dvojica je poskrbela za namestitev semaforja.
pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.
V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski
poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.
Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.
Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.
V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel
Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.
gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.
Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so
gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.
Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.
Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
Pogosto razredčena domača obramba na čelu z vratarjem Janom Lančo je imela obilo dela z gostujočimi napadalci.
Pogled na domačo klop.
Kapetan Ondřej Hub je bil na sredini igrišča zadolžen za pripravo domačih napadov.
Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.
Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.
V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja
Hejkal pri skoku v obrambni akciji.
Domači čuvaj mreže Lanča se je nekajkrat izkazal z obrambo.
gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.
V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s
25-ih metrov domače rešila vratnica.
Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.
Utrinek izza domačih vrat.
Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.
Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za
nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.
Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.
Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.
Točilni pult v gostinskem delu klubskega dela objekta se je med premorom zapolnil s pijače željnimi obiskovalci.
Po prihodu iz garderobe so domači igralci opravili še zadnji posvet na sredini igrišča.
Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je
bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.
Drugi polčas
A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.
Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.
Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.
Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za
Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.
Gostje so večino napadalnih akcij odigrali po desni strani domače obrambe, kjer je večkrat iz igre izpadel Matyaš Mauer (#4).
V 55. minuti je moral Lanča že petič po žogo v svojo mrežo.
razliko od njih je nasprotnik nadaljeval s preizkušeno taktiko preko katere je prihajal do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.
Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor.
Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.
Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.
Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic.
V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.
Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.
V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.
Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.
V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov
Nasprotni igralcu niti Radoslavu Davidu niso dovolili, da bi se ravno naigral.
Eden izmed dolžnikov v domačem taboru je zagotovo Tomaš Suchomel, ki je šele proti koncu srečanja nekajkrat poskušal z napadalnimi akcijami.
Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.
žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.
Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi
sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.
V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki
Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.
jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.
Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.
Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom tekme.
V domačem taboru so resno pristopili k ogrevanju.
Veteranska dvojica je poskrbela za namestitev semaforja.
V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.
Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.
Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.
Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.
V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.
Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
Pogosto razredčena domača obramba na čelu z vratarjem Janom Lančo je imela obilo dela z gostujočimi napadalci.
Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.
Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.
Pogled na domačo klop.
Hejkal pri skoku v obrambni akciji.
Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.
Kapetan Ondřej Hub je bil na sredini igrišča zadolžen za pripravo domačih napadov.
V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.
V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s 25-ih metrov domače rešila vratnica.
Domači čuvaj mreže Lanča se je nekajkrat izkazal z obrambo.
Utrinek izza domačih vrat.
Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.
Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.
Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.
Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.
Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.
Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.
Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.
Točilni pult v gostinskem delu klubskega dela objekta se je med premorom zapolnil s pijače željnimi obiskovalci.
Po prihodu iz garderobe so domači igralci opravili še zadnji posvet na sredini igrišča.
Drugi polčas
A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.
Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.
Gostje so večino napadalnih akcij odigrali po desni strani domače obrambe, kjer je večkrat iz igre izpadel Matyaš Mauer (#4).
Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.
Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za razliko od domačinov so gostje nadaljevali s preizkušeno taktiko preko katere so prihajali do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.
Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor. Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.
V 55. minuti je moral Lanča že petič po žogo v svojo mrežo.
Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic. Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.
Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.
V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.
V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.
Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.
Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.
V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.
Nasprotni igralcu niti Radoslavu Davidu niso dovolili, da bi se ravno naigral.
Eden dolžnikov v domačem taboru je zagotovo Tomaš Suchomel, ki je šele proti koncu srečanja nekajkrat poskušal z napadalnimi akcijami.
Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.
Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.
Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.
V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.
4. junija, 2025
TJ Sokol Hostašovice
Na jugu okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji ima nogomet brez dvoma primat. In to ne le med športi. V nemara vsaki malce večji vasi prebiva nogometni klub, ki s svojo aktivnostjo skrbi tudi za lokalno plat družabnega življenja. Eden takšnih klubov je tudi Sokol iz kraja Hostašovice. Čeprav zadnje obdobje delovanja kluba velja za vse prej kot uspešno, si večina vaščanov le stežka predstavlja konec tedna brez nogometnega dogodka. Česar se zavedajo tudi vodilni. In verjamejo, da bodo zimske spremembe v vodstvu kluba pripomogle k obratu krivulje navzgor.
Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.
Vhod v športni park z nogometnim igriščem krasi napis nad njim.
Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.
Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov.
Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.
V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.
Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.
Klubski objekt z garderobami je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja.
Tako Zdeněk Kelnar (levo) kot Čestmir Hub sta večji del svojih življenj tesno povezana z lokalnim nogometnim klubom. Prvi je četrti mandat župan Hostašovic in aktualno član upravnega odbora kluba, medtem ko je Hub ob koncu lanskega leta prevzel vodenje kluba.
Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.
Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.
Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo
Hodnik v klubskem objektu privede do gostinskega dela s točilnim pultom.
okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.
Zgodovina in uspehi kluba
Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.
Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti
Zgodovina nogometa v Hostašovicah se je pričela pisati v Gostišču pri Formanku.
novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.
Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.
Garderoba domače ekipe.
Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.
Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi. Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do
pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.
Infrastruktura
Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.
Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje
Nogometno igrišče z manjšo pokrito tribuno nad njim. Igralna površina ponuja za ta nivo zelo dobre pogoje za igranje nogometa.
Vsak od igralcev ima v garderobi točno določen prostor.
igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.
Klubski objekt se sicer nahaja za vrati
Le redki klubi v najnižji ligi gledalcem nudijo ogled tekme s pokrite tribune.
zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.
Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.
Domači vzdrževalec med košnjo trave dan pred prvenstveno tekmo. V ozadju “združeni” rezervni klopi na katerih nogometaši spremljajo tekmo kar na (nekdanjih) letalskih sedežih.
Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.
Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.
V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.
Igralski kader in vodstvo kluba
Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.
Ne le nogometaši na rezervnih klopeh, celo gledalcem je v zadnji vrsti tribune omogočeno spremljanje tekem kot le redko kje. Zaradi strmejšega terena je s tribune odličen pogled na dogajanje na travniku.
Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.
Več kot štiri desetletja loči med seboj najstarejšega (Petr Hasalik) in najmlajšega (Tomaš Hantschel) igralca Hostašovic.
Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.
Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.
Mlajše kategorije
Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko
Dominik Kyjaňa je z osmimi zadetki najboljši strelec moštva.
je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.
Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem
mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.
Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.
Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.
Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.
Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi
Edino vabilo na tekmo je opaziti na oglasni deski pred športnim parkom.
županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.
V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.
Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.
Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.
Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.
Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov. Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.
Vhod v športni park krasi napis nad njim.
V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.
Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.
Klubski objekt z garderobami je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja.
Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.
Tako Zdeněk Kelnar (levo) kot Čestmir Hub sta večji del svojih življenj tesno povezana z lokalnim nogometnim klubom. Prvi je četrti mandat župan Hostašovic in aktualno član upravnega odbora kluba, medtem ko je Hub ob koncu lanskega leta prevzel vodenje kluba.
Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.
Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.
Zgodovina in uspehi kluba
Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.
Zgodovina nogometa v Hostašovicah se je pričela pisati v Gostišču pri Formanku.
Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.
Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.
Hodnik v klubskem objektu privede do gostinskega dela s točilnim pultom.
Garderoba domače ekipe.
Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.
Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi. Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.
Nogometno igrišče z manjšo pokrito tribuno nad njim. Igralna površina ponuja za ta nivo zelo dobre pogoje za igranje nogometa.
Infrastruktura
Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.
Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.
Klubski objekt se sicer nahaja za vrati zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.
Vsak od igralcev ima v garderobi točno določen prostor.
Le redki klubi v najnižji ligi gledalcem nudijo ogled tekme s pokrite tribune.
Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.
Domači vzdrževalec med košnjo trave dan pred prvenstveno tekmo. V ozadju “združeni” rezervni klopi na katerih nogometaši spremljajo tekmo kar na (nekdanjih) letalskih sedežih.
Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.
Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.
Ne le nogometaši na rezervnih klopeh, celo gledalcem je v zadnji vrsti tribune omogočeno spremljanje tekem kot le redko kje. Zaradi strmejšega terena je s tribune odličen pogled na dogajanje na travniku.
V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.
Igralski kader in vodstvo kluba
Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.
Več kot štiri desetletja loči med seboj najstarejšega (Petr Hasalik) in najmlajšega (Tomaš Hantschel) igralca Hostašovic.
Dominik Kyjaňa je z osmimi zadetki najboljši strelec moštva.
Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.
Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.
Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.
Mlajše kategorije
Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.
Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.
Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.
Edino vabilo na tekmo je opaziti na oglasni deski pred športnim parkom.
Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.
Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.
Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.
V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.
Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.
4. junija, 2025
Hostašovice
Na skrajnem jugu Moravskošlezijske regije ter okrožja Novy Jičin ležijo Hostašovice. Istoimenska občina šteje nekaj manj kot 800 prebivalcev. Razpotegnjena vas na obronkih hribovja Beskydy je od konca 18. stoletja neločljivo povezana z gojenjem ajde in njeno predelavo v ajdovo kašo. Obdajajo jo blaga pobočja porasla s travniki in gozdovi, ki vabijo k aktivnemu preživljanju prostega časa. Pomemben dejavnik v življenju vaščanov je tudi lokalni nogometni klub, ki že več kot osem desetletij pod imenom Sokol navdušuje ljubitelje nogometa.
Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.
Železniška postaja se nahaja približno kilometer vzhodno od Hostašovic.
Na postaji ustavljajo modernizirani dizelski vlaki serije 814 imenovani Regionova.
Skrbno vzdrževano postajno poslopje z okolico dopolnjuje še manjša in lepo urejena čakalnica.
Terasa na zunanji strani strani postaje, kjer se v pritličju nahaja priljubljena manjša restavracija.
Ob postaji se zaključi zelo obiskana kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina.
Kdor ima raje vožnjo z vlakom, se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.
V vzhodnem delu Hostašovic prevladujejo novejše (eno)družinske hiše.
Cesta skozi del Hostašovic s pločnikom, ki pa je na (predvsem ožjih) delih prekinjen.
Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.
Pogled na zahodni del Hostašovic.
Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani
peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.
Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.
Eno od dveh avtobusnih postajališč na vzhodnem delu Hostašovic.
Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice
Zanimiv naravni pojav lahko izletniki vidijo v gozdu na obrobju vasi. Nekaj korakov loči dva izvira s povsem različno sestavo vode, ki oba napajata studenec Zrzavka.
upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).
Kapelica sv. Cirila in Metoda v središču vasi.
Spomenik preminulim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni ter za njim edina trgovina v vasi.
Avtobusno postajališče nasproti kapelice…
…ter za njim manjši park z mini ribnikom v katerem lahko opazujemo pester vodni živelj.
Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici,
imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).
Vaški urad.
Stavbo osnovne šole in vrtca krasi zgledno urejena okolica.
Manjše športno igrišče ob večjem nogometnem služi predvsem učencem osnovne šole.
Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid.
Otroška igrala v sklopu športnega parka.
Na eni od “stranskih” vaških ulic je postavljen informativni napis o pomembnem evropskem razvodju, ki poteka na območju Hostašovic.
Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji. Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.
Z redko videno zanimivostjo je povezan kmečki objekt na jugu vasi. Deževnica z vsake strani njegove strehe namreč odteka v Baltsko in Črno morje, med seboj oddaljeni približno 1.500 km zračne linije.
Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz
Bližnja okolica Hostašovic ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Na sliki drevored ob lokalni cesti zahodno od Hostašovic.
opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.
Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj
Hostašovice obdaja blag gričevnat svet, ki se proti jugovzhodu nadaljuje v hribovje Beskydy (na sliki v ozadju).
manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.
Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.
Železniška postaja se nahaja približno kilometer vzhodno od Hostašovic.
Skrbno vzdrževano postajno poslopje z okolico dopolnjuje še manjša in lepo urejena čakalnica.
Na postaji ustavljajo modernizirani dizelski vlaki serije 814 imenovani Regionova.
Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.
Terasa na zunanji strani strani postaje, kjer se v pritličju nahaja priljubljena manjša restavracija.
Ob postaji se zaključi zelo obiskana kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina.
Komur je ljubša vožnja z vlakom se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.
Pogled na zahodni del Hostašovic.
Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.
Eno od dveh avtobusnih postajališč na vzhodnem delu Hostašovic.
Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.
Zanimiv naravni pojav lahko izletniki vidijo v gozdu na obrobju vasi. Nekaj korakov loči dva izvira s povsem različno sestavo vode, ki oba napajata studenec Zrzavka.
Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).
Kapelica sv. Cirila in Metoda v središču vasi.
Spomenik preminulim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni ter za njim edina trgovina v vasi.
Avtobusno postajališče nasproti kapelice…
…ter za njim manjši park z mini ribnikom v katerem lahko opazujemo pester vodni živelj.
Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici, imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).
Vaški urad.
Otroška igrala v sklopu športnega parka.
Stavbo osnovne šole in vrtca krasi zgledno urejena okolica.
Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid.
Manjše športno igrišče ob večjem nogometnem služi predvsem učencem osnovne šole.
Na eni od “stranskih” vaških ulic je postavljen informativni napis o pomembnem evropskem razvodju, ki poteka na območju Hostašovic.
Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji. Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.
Z redko videno zanimivostjo je povezan kmečki objekt na jugu vasi. Deževnica z vsake strani njegove strehe namreč odteka v Baltsko in Črno morje, med seboj oddaljeni približno 1.500 km zračne linije.
Bližnja okolica Hostašovic ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Na sliki drevored ob lokalni cesti zahodno od Hostašovic.
Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.
Hostašovice obdaja blag gričevnat svet, ki se proti jugovzhodu nadaljuje v hribovje Beskydy (na sliki v ozadju).
Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.
4. junija, 2025
SK Dobre – TJ Start Olešnice
Zadnji konec tedna je v okrožju Rychnov nad Kněžnou potekal že 17. prvenstveni krog v tretji okrožni ligi. Eno od srečanj je na materinski dan potekalo tudi v Dobrem, kamor je na gostovanje prispela zadnjeuvrščena ekipa iz 15 km oddaljenega kraja Olešnica v Orliškem hribovju. Po ne ravno uspešnem uvodu v spomladanski del prvenstva (štiri točke iz petih tekem) bi si v taboru Dobrega le težko želeli primernejšega nasprotnika za izboljšanje točkovnega izkupička.
S soncem obsijana nedelja in pogled na lestvico sta v taboru Dobrega že pred tekmo poskrbela za sproščeno razpoloženje. Za dodaten optimizem v taboru domačih je
Kot je že običaj v Švejkovi deželi, so vsako leto drugi majski konec tedna s pričetkom svetovnega prvenstva v hokeju žogobrcarji za krajše obdobje primorani stopiti v senco najhitrejše moštvene igre. Kar bistveno ne vpliva na njihove sotrpine v najnižjih ligah. Vajeni igranja v senci medijskih žarometov so se tudi zadnji konec tedna podali v boj za prvenstvene točke in posledično v čim boljšem razpoloženju štartati v nov delovni teden.
Kmalu po odprtju so se pred klubskim kioskom pojavili prvi obiskovalci.
Priprave na tekmo so v domačem taboru potekale v sproščenem vzdušju.
Uvodni pozdrav.
Še preden je sodnik prvič pihnil v svojo piščalko sta moštvi zamenjali igralni polovici.
vplival tako jesenski rezultat med nasprotnikoma (visoka zmaga Dobrega z 0:6) ter povratek prvega domačega golgeterja Michala Dostala. Popolno pomladno idilo sta malenkost kazila (za ta čas nizka temperatura) in hladnejši severni veter, ki sta gledalcem preprečila, da bi tekmo spremljali v lahkotnejših oblačilih.
Ob igrišču se je uro pred pričetkom tekme kot prvi pojavil mlad par. S polnimi rokami hrane in jedače je odkorakal v gostinski objekt, kjer je pričel s pripravo ponudbe. Skupaj s prvimi obiskovalci pred prodajnim okencem so z ogrevanjem na svoji polovici pričeli tudi domači nogometni junaki. Po ne prezahtevni fizični pripravi na srečanje je pred prihodom sodnika sledil še bojni posvet ob svoji rezervni klopi. Da postavitev igrišča (vzhod – zahod) v sončnem vremenu zna igrati pomembno vlogo tudi v najnižji ligi, se je pokazalo
pred uvodnim sodniškim žvižgom. Še preden sta se nasprotnika podala v boj za prvenstvene točke, je namreč sledila menjava igralnih polovic.
Prvi polčas
Da bo tekma na trenutke obogatena tudi s kurioznimi situacijami, je pokazala že peta minuta. Takrat so domači izvedli napad med katerim je stranski sodnik precej neodločno dvignil zastavico, a jo kmalu zatem znova spustil. Igralci Dobrega so žogo nato zapravili. Gostujoči vratar si jo z nogo namestil na rob vratarjevega prostora od koder jo je podal točno na noge domačemu napadalcu Jiřimu Poulu, ki jo je z roba kazenskega prostora poslal v gostujočo mrežo. Neodločni in izgubljeni sodnik Rudolf Merbs je potreboval kar nekaj časa, da je zadetek naposled (upravičeno) priznal.
Jiřija Madra v duelu z nasprotnim igralcem spremlja kapetan Martin Pašta.
Michal Sedlaček (#15) je na desni strani domače obrambe uspešno preprečeval redke gostujoče poskuse. Posledično je bil domači vratar Zdeněk Arnošt brez resnega dela.
Tomaš Vidlak je držal vajeti domače igre na sredini igrišča.
V deveti minuti je sledila nova nevarna situacija pred gostujočimi vrati. Po levi strani je na rob kazenskega prostora prodrl Tomaš Hanuš, a žoga po njegovi podaji ni našla nog soigralcev. Dve minuti zatem se je s prodorom izkazal domači kapetan Martin Pašta. Akcijo je zaključil Tomaš Vidlak, a so gostje njegov strel blokirali. Po kotu z desne je sledila podaja na prvo vratnico, kjer je bil najbolj spreten Michal Dostal, ki je z nogo
žogo poslal v nebranjeni del nasprotnih vrat. Domači napadalec je vrnitev na zelenice ovekovečil že s svojim desetim prvenstvenim zadetkom.
V 18. minuti je za novo priložnost poskrbel na
Daniel Šmida v napadalni akciji.
Napadalec Jiři Poul je v šesti minuti načel gostujočo mrežo.
levem krilu zelo aktivni Hanuš. Njegovo podajo v kazenski prostor so pospremili kar trije njegovi soigralci. Naposled je bila ravno številčnost kriva, da so si bili pri zaključku bolj v napoto kot v pomoč, saj so iz lepe situacije streljali mimo gostujočih vrat. 23. minuta je postregla z lepo akcijo Dobrega. po dvojni podaji je Hanuš sam prodrl v kazenski prostor, a iz bližine nato meril nenatančno. Dve minuti zatem bi lahko domači svojo prednost povišali. Po natančni podaji Dostala vtekajočemu Ondřeju Svobodi je slednji z 10-ih metrov že premagala nemočnega nasprotnega vratarja, a je žoga po njegovem strelu zadela vratnico in se nato odbila točno v naročje vratarja.
Obe moštvi svojim privržencem nista ponudili ravno kakovostne predstave. V tekmi s številnimi napakami je bila pobuda vendarle na strani domačih. Z aktivnostjo v napadu sta vsak na svoji strani izstopala Dostal in
Luboš Pohl je uspešno pokrival levo stran domače obrambe ter se po dobljenih žogah večkrat vključeval tudi v napadalne akcije.
Hanuš. Še posebej slednji je imel na levem krilu ob anemični in premalo agresivni gostujoči obrambi pogosto odprto pot proti gostujočim vratom. Na nasprotni strani so gostje nekaj več pozornosti namenjali najnevarnejšemu napadalcu Dobrega Dostalu, ki je s svojimi prodori tako po desni kot skozi sredino pokazal zakaj velja za gonilno silo domače ofenzive.
Zelo aktivni Tomaš Hanuš je v 23. minuti takole zapravil lepo priložnost za zadetek.
Za razliko od gostujoče obrambe so domači igralci kazali nekaj več agresivnosti. Ob sicer precej limitiranem nasprotniku tudi domača obrambna linija v sestavi Michal Sedlaček – Jaroslav Pohl – Luboš Pohl ni imela pretiranega dela z nasprotnimi napadalci. Gostom je sicer uspelo nekajkrat prenesti igro na polovico Dobrega, a pri redkih zaključkih niso uspelo ogroziti domačega vratarja Zdenka Arnošta.
Po daljšem obdobju nezanimive in raztrgane igre je vendarle sledil zanimivejši zaključek prvega dela igre. Če je v 38. minuti Hanuš z leve strani meril še preko vrat, so domači naslednjo minuto še tretjič razveselili svoje privržence. Znova je bil glavni kreator akcije Dostal, ki je svoj prodor rahlo po desni zaključil z močnim strelom. Njegov drugi zadetek na tekmi mu je preprečila vratnica, od katere se je žoga odbila pred gol. Najhitrejši pri njej je bil Jiři Madr, ki jo je z desetih metrov neubranljivo poslal za hrbet gostujočega vratarja.
Napadalcu Poulu je gostujoča obramba puščala veliko prostora.
Levi krilni napadalec Hanuš je bil nerešljiva uganka za nasprotne branilce. V finišu prvega polčasa se je tudi najmlajši v domači vrsti vpisal med strelce.
Jiři Madr se je večkrat izkazal z uspešnimi prodori. Svojo aktivno igro je nadgradil s tretjim domačim zadetkom.
Tretji zadetek v gostujoči mreži je skupinica mlajših domačih privržencev proslavila s prižigom dimne bombe.
Zaključek prvega polčasa je igralcem Dobrega prinesel izdatno prednost, ki jim je omogočala mirno nadaljevanje tekme. Ob tem velja omeniti, da gostom niti enkrat ni uspelo sprožiti resnega strela v okvir
Zgolj tri minute kasneje je Dobre svojo prednost še povišal. Glavnino dela pri četrtem zadetku je znova opravil Dostal, ki je bil v svojem prodoru po desni strani neustavljiv za nasprotne branilce. S podajo po tleh je v kazenskem prostoru lepo našel soigralca Hanuša, ki mu z bližine ni bilo težko zatresti nasprotne mreže. Dve minuti pred koncem polčasa je Dostal poskrbel za še en natančen predložek, tokrat Jiřimu Poulu, ki pa je z glavo meril precej preko vrat.
Poleg zadetka si je Dostal z uspešnim prodorom in podajo v finišu polčasa pripisal še asistenco.
Dostal in Hanuš sta bila avtorja četrtega domačega zadetka.
domačih vrat. Domači privrženci so svoje ljubljence z odobravanjem pospremili v garderobo, nakar si je večina od njih privoščila kozarec točenega piva. Poleg hmeljevega napitka je bilo gledalcem ponujeno več različnih brezalkoholnih pijač, prigrizkov, sladkarij, pa tudi klobas in hot dogov. Slednji so bili še posebej priljubljeni pri najmlajših gledalcih.
Lepo število gledalcev si je ogledalo nedeljski dvoboj v Dobrem.
Peščica ljubiteljev nogometa si je tekmo ogledala s travnate “tribune”. Boljši pogled na dogajanje na zelenici je zaradi senčne lege terjal kašno oblačilo več, kot ob s soncem obsijanem robu igrišča na nasprotni strani.
Kako velik pomen ima nogomet za Dobre se je v času tekme pokazalo pri pogledu na prisotne ob severnem robu igrišča, kjer so bile približo enako številčno zastopane vse starostne generacije.
Tudi v Dobrem gre klub pohvaliti za raznoliko gostinsko ponudbo. Tudi zato ne čudi, da je bilo ves čas tekme pestro ob prodajnem okencu.
Glavnina gledalcev si je tekmo ogledala na klopeh ob igrišču, kjer je ob zanesljivem vodstvu domače ekipe vladalo sproščeno vzdušje.
Nedeljski obračun je ob igrišče v Dobrem privabil približno 80 gledalcev. K lepi številki je velik del prispevala prisotnost najmlajših. Manjšina gledalcev si je temo ogledala s travnate »tribune« za rezervnima klopema, kjer je pol ducata domačih privržencev dogajanje popestrilo tudi z nekaj dimnimi bombami. Pogled ob nasprotno stran igrišča je pokazal, da nogometne tekme za kraj predstavljajo več, kot le običajen športni dogodek. Številčna prisotnost najmlajših oz. mladih družin je najlepši pokazatelj širšega
pomena nogometa za sam kraj.
Po prihodu iz garderob je bila sproščenost na obrazih domačih nogometašev videti tudi med pogovori s svojimi družinskimi člani in privrženci. Vsaj tisti, ki so trenutke do pričetka drugega polčasa izkoristili za izmenjavo mnenj s prisotnimi ob igrišču.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja srečanja so nakazale aktivnejšo igro gostov. Vseeno si jim v tem obdobju ni uspelo priigrati omembe vredne priložnosti. Na drugi strani je domačim prvo akcijo uspelo izpeljati v 54. minuti, ko je Vidlak s podajo s sredine igrišča v nasprotnem kazenskem prostoru zaposlil Poula, a je slednji pokazal preveč nespretnosti pri sprejemu žoge. Minuto kasneje je s strelom z desne strani poskusil Daniel Šmida, po katerem je žoga končala mimo daljše vratnice v gol avtu.
Po prihodu iz garderobe so si nekateri domači junaki vzeli čas za krajši klepet s svojimi privrženci. Med njimi sta bila tudi Josef Čtvrtečka in Jiři Poul.
Michal Sedlaček v obrambni akciji.
Precej bolj izenačeno srečanje je v 62. minuti prineslo sploh prvi strel v okvir domačih vrat, a je poskusil gostov po prostem strelu s 25-ih metrov končal zgolj v naročju Arnošta. Še v isti minuti je eden izmed gostujočih igralcev zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Ker so gostje v Dobre prispeli z enajsterico igralcev, so bili preostanek srečanja primorani odigrati z deseterico.
Drugi najboljši strelec Dobrega Ondřej Svoboda se tokrat ni vpisal med strelce.
Igralci Dobrega so bili precej manj angažirani in agresivni, kot v prvem polčasu. Več kot očitno sta jih visoko vodstvo ter zatem še igralec več uspavala. Posledično se je tekma pogosteje odvijala na njihovi polovici. Rezultat pasivne igre je bil prejeti zadetek v 64. minuti. Po visoki podaji na desno stran domačega kazenskega prostora je ob anemični domači obrambi do žoge prvi pritekel eden od gostujočih napadalcev in jo z bližine že skoraj z mrtvega kota poslal za hrbet Arnošta.
Rudolf Merbs je s svojimi (ne)odločitvami večkrat povzročil začudenje med igralci obeh moštev.
Za odigrano prvo polovico drugega polčasa si domača ekipa zasluži vse prej kot pozitivno oceno. Poleg prejetega zadetka ob igralcu več jim nikakor ni več uspelo povezati podaj preko katerih bi si uspeli pripraviti še kakšno priložnost. Sodeč po videnem so bolj ali manj čakali le še konec srečanja.
Zadnjih 20 minut srečanja je vendarle nagnilo tehtnico (zopet) na stran favoriziranega moštva. Čeprav je bilo nekaj domačih igralcev v tem obdobju že dokaj na koncu s svojimi močmi, si jim je do konca srečanja uspelo pripraviti še nekaj priložnosti. Ki so tudi rezultat številčno okrnjene zasedbe pri nasprotniku.
Peti domači zadetek je znova prispeval k popestritvi dogajanja na “tribuni”.
Igralci Dobrega so bili v drugem polčasu manj aktivni v napadu. Na sliki Josef Čtvrtečka.
Domači vratar Zdeněk Arnošt je bil večji del tekme brez dela. Kljub temu je v 64. minuti moral po žogo v svojo mrežo.
Poskus Luboša Pohla z desne strani v 72. minuti je končal še preko gola. Zato pa so bili domači znova uspešni pet minut kasneje, ko jim je po dolgem času uspelo izpeljati napadalno akcijo, s kakršnimi so v prvem polčasu precej pogosteje razvajali prisotne gledalce. Tudi tokrat je svoj pečat pri spremembi rezultata prispeval Dostal, ki je z leve strani s podajo na sredini igrišča našel Radeka Frimla. Ta je žogo podaljšal do Pašte, ki je s strelom z roba kazenskega prostora uspešno zaključil akcijo.
V 84. minuti so igralci Dobrega s šestim zadetkom zaključili svoje strelske vaje.
V 84. minuti so se domači še šestič razveselili doseženega zadetka. Po nekaj odbojih žoge na robu kazenskega prostora je žoga naposled prišla do Pavla Dirlama. Po njegovem strelu je žoga končala v desnem zgornjem kotu gostujočih vrat.
Zadnji trenutki srečanja so vendarle pripadli tudi gostujoči ekipi. V 89. minuti je po poskusu strela s skoraj 30-ih metrov žoga le za malo končala preko domačih vrat. Še najlepšo priložnost za znižanje rezultata so si gostje priigrali prav v zadnjih trenutkih, ko se je sam iz oči v oči z domačim čuvajem mreže znašel gostujoči napadalec, a je na koncu meril točno v Arnošta. Sledil je zadnji sodnikov žvižg po katerem so domači igralci še drugič v tej sezoni prejeli čestitke s strani istega nasprotnika, ki so mu v dveh prvenstvenih tekmah skupaj nasuli ducat zadetkov.
Po potrditvi vloge velikega favorita so zeleno beli ob zadovoljstvu svojih privržencev odkorakali v garderobo.
Popolno veselje po tekmi je Čtvrtečku skazila novica o razprodanem (sodu) piva. Naposled je svojo žejo potešil s pijačo v pločevinki.
Visoka zmaga Dobrega s 6:1 je zaslužena. Razlika v kvaliteti med nasprotnikoma je bila prevelika, da bi bila zmaga domačih v kakršnem koli trenutku ogrožena. Za bolj podrobno oceno moči ekipe bi na nasprotni strani potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Česar so se v domačem taboru zavedali že pred tekmo. Privržence Dobrega lahko veseli pogled na šest različnih strelcev. Še večjo dozo optimizma lahko črpajo v povratku Dostala. Ob njegovi prisotnosti namreč delnice moštva kotirajo precej višje. A kolikor je njegova prisotnost pozitivna za samo moštvo hkrati razkriva tudi veliko pomanjkljivost ekipe. Ob njegovi odsotnosti ter odsotnosti levokrilnega napadalca Hanuša je ekipa Dobrega le bleda senca svoje »popolne podobe«. Tudi zato je sredina lestvice
Prvo ime srečanja je bil brez dvoma Michal Dostal. Po daljši odsotnosti je njegov povratek vnesel precej optimizma v domači tabor že pred tekmo. In to opravičeno. Domača devetica je dokazala zakaj velja za gonilno silo Dobrega. Številni hitri prodori po desni strani ter na sredini igrišča so za gostujoče obrambne igralce predstavljali pravo nočno moro. Daljša odsotnost z zelenic je verjetno tudi pri Dostalu povzročila na trenutke preveliko željo po dokazovanju. Zaradi česar njegovi prodori ob dveh (včasih tudi treh) nasprotnih igralcih niso bili vselej uspešni. Kljub temu, da bo potreboval še nekaj časa za doseg optimalne forme, je njegovo široko znanje že sedaj zagotovilo za mnogo boljšo točkovno bero v taboru zeleno belih, kot je ta bila med njegovo odsotnostjo.
verjetno skrajni domet trenutne ekipe. Brez dvoma bi vsi ljubitelji nogometa v Dobrem takoj podpisali slabše rezultate za nadaljevanje nogometne zgodbe v kraju tudi v prihodnje. Glede na kuliso ob igrišču v času tekem bi bila velika škoda, če tudi v prihodnje na nogometnem zemljevidu ne bi bilo kluba iz Dobrega.
Kot je že običaj v Švejkovi deželi, so vsako leto drugi majski konec tedna s pričetkom svetovnega prvenstva v hokeju žogobrcarji za krajše obdobje primorani stopiti v senco najhitrejše moštvene igre. Kar bistveno ne vpliva na njihove sotrpine v najnižjih ligah. Vajeni igranja v senci medijskih žarometov so se tudi zadnji konec tedna podali v boj za prvenstvene točke in posledično v čim boljšem razpoloženju štartati v nov delovni teden.
S soncem obsijana nedelja in pogled na lestvico sta v taboru Dobrega že pred tekmo poskrbela za sproščeno razpoloženje. Za dodaten optimizem v taboru domačih je vplival tako jesenski rezultat med nasprotnikoma (visoka zmaga Dobrega z 0:6) ter povratek prvega domačega golgeterja Michala Dostala. Popolno pomladno idilo sta malenkost kazila (za ta čas nizka temperatura) in hladnejši severni veter, ki sta gledalcem preprečila, da bi tekmo spremljali v lahkotnejših oblačilih.
Kmalu po odprtju so se pred klubskim kioskom pojavili prvi obiskovalci.
Priprave na tekmo so v domačem taboru potekale v sproščenem vzdušju.
Ob igrišču se je uro pred pričetkom tekme kot prvi pojavil mlad par. S polnimi rokami hrane in jedače je odkorakal v gostinski objekt, kjer je pričel s pripravo ponudbe. Skupaj s prvimi obiskovalci pred prodajnim okencem so z ogrevanjem na svoji polovici pričeli tudi domači nogometni junaki. Po ne prezahtevni fizični pripravi na srečanje je pred prihodom sodnika sledil še bojni posvet ob svoji rezervni klopi. Da postavitev igrišča (vzhod – zahod) v sončnem vremenu zna igrati pomembno vlogo tudi v najnižji ligi, se je pokazalo pred uvodnim sodniškim žvižgom. Še preden sta se nasprotnika podala v boj za prvenstvene točke, je namreč sledila menjava igralnih polovic.
Uvodni pozdrav.
Še preden je sodnik prvič pihnil v svojo piščalko sta moštvi zamenjali igralni polovici.
Prvi polčas
Da bo tekma na trenutke obogatena tudi s kurioznimi situacijami, je pokazala že peta minuta. Takrat so domači izvedli napad med katerim je stranski sodnik precej neodločno dvignil zastavico, a jo kmalu zatem znova spustil. Igralci Dobrega so žogo nato zapravili. Gostujoči vratar si jo z nogo namestil na rob vratarjevega prostora od koder jo je podal točno na noge domačemu napadalcu Jiřimu Poulu, ki jo je z roba kazenskega prostora poslal v gostujočo mrežo. Neodločni in izgubljeni sodnik Rudolf Merbs je potreboval kar nekaj časa, da je zadetek naposled (upravičeno) priznal.
Tomaš Vidlak je držal vajeti domače igre na sredini igrišča.
Jiřija Madra v duelu z nasprotnim igralcem spremlja kapetan Martin Pašta.
Jiřija Madra v duelu z nasprotnim igralcem spremlja kapetan Martin Pašta.
V deveti minuti je sledila nova nevarna situacija pred gostujočimi vrati. Po levi strani je na rob kazenskega prostora prodrl Tomaš Hanuš, a žoga po njegovi podaji ni našla nog soigralcev. Dve minuti zatem se je s prodorom izkazal domači kapetan Martin Pašta. Akcijo je zaključil Tomaš Vidlak, a so gostje njegov strel blokirali. Po kotu z desne je sledila podaja na prvo vratnico, kjer je bil najbolj spreten Michal Dostal, ki je z nogo žogo poslal v nebranjeni del nasprotnih vrat. Domači napadalec je vrnitev na zelenice ovekovečil že s svojim desetim prvenstvenim zadetkom.
Daniel Šmida v napadalni akciji.
Napadalec Jiři Poul je v šesti minuti načel gostujočo mrežo.
V 18. minuti je za novo priložnost poskrbel na levem krilu zelo aktivni Hanuš. Njegovo podajo v kazenski prostor so pospremili kar trije njegovi soigralci. Naposled je bila ravno številčnost kriva, da so si bili pri zaključku bolj v napoto kot v pomoč, saj so iz lepe situacije streljali mimo gostujočih vrat. 23. minuta je postregla z lepo akcijo Dobrega. po dvojni podaji je Hanuš sam prodrl v kazenski prostor, a iz bližine nato meril nenatančno. Dve minuti zatem bi lahko domači svojo prednost povišali. Po natančni podaji Dostala vtekajočemu Ondřeju Svobodi je slednji z 10-ih metrov že premagala nemočnega nasprotnega vratarja, a je žoga po njegovem strelu zadela vratnico in se nato odbila točno v naročje vratarja.
Obe moštvi svojim privržencem nista ponudili ravno kakovostne predstave. V tekmi s številnimi napakami je bila pobuda vendarle na strani domačih. Z aktivnostjo v napadu sta vsak na svoji strani izstopala Dostal in Hanuš. Še posebej slednji je imel na levem krilu ob anemični in premalo agresivni gostujoči obrambi pogosto odprto pot proti gostujočim vratom. Na nasprotni strani so gostje nekaj več pozornosti namenjali najnevarnejšemu napadalcu Dobrega Dostalu, ki je s svojimi prodori tako po desni kot skozi sredino pokazal zakaj velja za gonilno silo domače ofenzive.
Luboš Pohl je uspešno pokrival levo stran domače obrambe ter se po dobljenih žogah večkrat vključeval tudi v napadalne akcije.
Zelo aktivni Tomaš Hanuš je v 23. minuti takole zapravil lepo priložnost za zadetek.
Za razliko od gostujoče obrambe so domači igralci kazali nekaj več agresivnosti. Ob sicer precej limitiranem nasprotniku tudi domača obrambna linija v sestavi Michal Sedlaček – Jaroslav Pohl – Luboš Pohl ni imela pretiranega dela z nasprotnimi napadalci. Gostom je sicer uspelo nekajkrat prenesti igro na polovico Dobrega, a pri redkih zaključkih niso uspelo ogroziti domačega vratarja Zdenka Arnošta.
Po daljšem obdobju nezanimive in raztrgane igre je vendarle sledil zanimivejši zaključek prvega dela igre. Če je v 38. minuti Hanuš z leve strani meril še preko vrat, so domači naslednjo minuto še tretjič razveselili svoje privržence. Znova je bil glavni kreator akcije Dostal, ki je svoj prodor rahlo po desni zaključil z močnim strelom. Njegov drugi zadetek na tekmi mu je preprečila vratnica, od katere se je žoga odbila pred gol. Najhitrejši pri njej je bil Jiři Madr, ki jo je z desetih metrov neubranljivo poslal za hrbet gostujočega vratarja.
Napadalcu Poulu je gostujoča obramba puščala veliko prostora.
Jiři Madr se je večkrat izkazal z uspešnimi prodori. Svojo aktivno igro je nadgradil s tretjim domačim zadetkom.
Levi krilni napadalec Hanuš je bil nerešljiva uganka za nasprotne branilce. V fnišu prvega polčasa se je tudi najmlajši v domači vrsti vpisal v strelce.
Zgolj tri minute kasneje je Dobre svojo prednost še povišal. Glavnino dela pri četrtem zadetku je znova opravil Dostal, ki je bil v svojem prodoru po desni strani neustavljiv za nasprotne branilce. S podajo po tleh je v kazenskem prostoru lepo našel soigralca Hanuša, ki mu z bližine ni bilo težko zatresti nasprotne mreže. Dve minuti pred koncem polčasa je Dostal poskrbel za še en natančen predložek, tokrat Jiřimu Poulu, ki pa je z glavo meril precej preko vrat.
Tretji zadetek v gostujoči mreži je skupinica mlajših domačih privržencev proslavila s prižigom dimne bombe.
Poleg zadetka si je Dostal z uspešnim prodorom in podajo v finišu polčasa pripisal še asistenco.
Dostal in Hanuš sta bila avtorja četrtega domačega zadetka.
Zaključek prvega polčasa je igralcem Dobrega prinesel izdatno prednost, ki jim je omogočala mirno nadaljevanje tekme. Ob tem velja omeniti, da gostom niti enkrat ni uspelo sprožiti resnega strela v okvirdomačih vrat. Domači privrženci so svoje ljubljence z odobravanjem pospremili v garderobo, nakar si je večina od njih privoščila kozarec točenega piva. Poleg hmeljevega napitka je bilo gledalcem ponujeno več različnih brezalkoholnih pijač, prigrizkov, sladkarij, pa tudi klobas in hot dogov. Slednji so bili še posebej priljubljeni pri najmlajših gledalcih.
Lepo število gledalcev si je ogledalo nedeljski dvoboj v Dobrem.
Peščica ljubiteljev nogometa si je tekmo ogledala s travnate “tribune”.
Kako pomembno vlogo ima nogomet za kraj se je pokazalo pri pogledu na prisotne ob severnem robu igrišča, kjer so bile približo enako številčno zastopane vse starostne generacije.
Nedeljski obračun je ob igrišče v Dobrem privabil približno 80 gledalcev. K lepi številki je velik del prispevala prisotnost najmlajših. Manjšina gledalcev si je temo ogledala s travnate »tribune« za rezervnima klopema, kjer je pol ducata domačih privržencev dogajanje popestrilo tudi z nekaj dimnimi bombami. Pogled ob nasprotno stran igrišča je pokazal, da nogometne tekme za kraj predstavljajo več, kot le običajen športni dogodek. Številčna prisotnost najmlajših oz. mladih družin je najlepši pokazatelj širšega pomena nogometa za sam kraj.
Tudi v Dobrem gre klub pohvaliti za raznoliko gostinsko ponudbo. Tudi zato ne čudi, da je bilo ves čas tekme pestro tudi ob prodajnem okencu.
Glavnina gledalcev si je tekmo ogledali na klopeh, kjer je ob zanesljivem vodstvu domače ekipe vladalo sproščeno vzdušje.
Po prihodu iz garderob je bila sproščenost na obrazih domačih nogometašev videti tudi med pogovori s svojimi družinskimi člani in privrženci. Vsaj tisti, ki so trenutke do pričetka drugega polčasa izkoristili za izmenjavo mnenj s prisotnimi ob igrišču.
Po prihodu iz garderobe so si nekateri domači junaki vzeli čas za krajši klepet s svojimi privrženci. Med njimi sta bila tudi Josef Čtvrtečka in Jiři Poul.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja srečanja so nakazale aktivnejšo igro gostov. Vseeno si jim v tem obdobju ni uspelo priigrati omembe vredne priložnosti. Na drugi strani je domačim prvo akcijo uspelo izpeljati v 54. minuti, ko je Vidlak s podajo s sredine igrišča v nasprotnem kazenskem prostoru zaposlil Poula, a je slednji pokazal preveč nespretnosti pri sprejemu žoge. Minuto kasneje je s strelom z desne strani poskusil Daniel Šmida, po katerem je žoga končala mimo daljše vratnice v gol avtu.
Precej bolj izenačeno srečanje je v 62. minuti prineslo sploh prvi strel v okvir domačih vrat, a je poskusil gostov po prostem strelu s 25-ih metrov končal zgolj v naročju Arnošta. Še v isti minuti je eden izmed gostujočih igralcev zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Ker so gostje v Dobre prispeli z enajsterico igralcev, so bili preostanek srečanja primorani odigrati z deseterico.
Michal Sedlaček v obrambni akciji.
Drugi najboljši strelec Dobrega Ondřej Svoboda se tokrat ni vpisal med strelce.
Igralci Dobrega so bili precej manj angažirani in agresivni, kot v prvem polčasu. Več kot očitno sta jih visoko vodstvo ter zatem še igralec več uspavala. Posledično se je tekma pogosteje odvijala na njihovi polovici. Rezultat pasivne igre je bil prejeti zadetek v 64. minuti. Po visoki podaji na desno stran domačega kazenskega prostora je ob anemični domači obrambi do žoge prvi pritekel eden od gostujočih napadalcev in jo z bližine že skoraj z mrtvega kota poslal za hrbet Arnošta.
Za odigrano prvo polovico drugega polčasa si domača ekipa zasluži vse prej kot pozitivno oceno. Poleg prejetega zadetka ob igralcu več jim nikakor ni več uspelo povezati podaj preko katerih bi si uspeli pripraviti še kakšno priložnost. Sodeč po videnem so bolj ali manj čakali le še konec srečanja.
Rudolf Merbs je s svojimi (ne)odločitvami večkrat povzročil začudenje med igralci obeh moštev.
Domači vratar Zdeněk Arnošt je bil večji del tekme brez dela. Kljub temu je v 64. minuti moral po žogo v svojo mrežo.
Zadnjih 20 minut srečanja je vendarle nagnilo tehtnico (zopet) na stran favoriziranega moštva. Čeprav je bilo nekaj domačih igralcev v tem obdobju že dokaj na koncu s svojimi močmi, si jim je do konca srečanja uspelo pripraviti še nekaj priložnosti. Ki so tudi rezultat številčno okrnjene zasedbe pri nasprotniku.
Poskus Luboša Pohla z desne strani v 72. minuti je končal še preko gola. Zato pa so bili domači znova uspešni pet minut kasneje, ko jim je po dolgem času uspelo izpeljati napadalno akcijo, s kakršnimi so v prvem polčasu precej pogosteje razvajali prisotne gledalce. Tudi tokrat je svoj pečat pri spremembi rezultata prispeval Dostal, ki je z leve strani s podajo na sredini igrišča našel Radeka Frimla. Ta je žogo podaljšal do Pašte, ki je s strelom z roba kazenskega prostora uspešno zaključil akcijo.
Peti domači zadetek je še enkrat prispeval k popestritvi dogajanja na “tribuni”.
Igralci Dobrega so bili v drugem polčasu manj aktivni v napadu. Na sliki Josef Čtvrtečka.
V 84. minuti so igralci Dobrega s šestim zadetkom zaključili svoje strelske vaje.
V 84. minuti so se domači še šestič razveselili doseženega zadetka. Po nekaj odbojih žoge na robu kazenskega prostora je žoga naposled prišla do Pavla Dirlama. Po njegovem strelu je žoga končala v desnem zgornjem kotu gostujočih vrat.
Zadnji trenutki srečanja so vendarle pripadli tudi gostujoči ekipi. V 89. minuti je po poskusu strela s skoraj 30-ih metrov žoga le za malo končala preko domačih vrat. Še najlepšo priložnost za znižanje rezultata so si gostje priigrali prav v zadnjih trenutkih, ko se je sam iz oči v oči z domačim čuvajem mreže znašel gostujoči napadalec, a je na koncu meril točno v Arnošta. Sledil je zadnji sodnikov žvižg po katerem so domači igralci še drugič v tej sezoni prejeli čestitke s strani istega nasprotnika, ki so mu v dveh prvenstvenih tekmah skupaj nasuli ducat zadetkov.
Po potrditvi vloge velikega favorita so zeleno beli ob zadovoljstvu svojih privržencev odkorakali v garderobo.
Popolno veselje po tekmi je Čtvrtečku skazila novica o razprodanem (sodu) piva. Naposled je svojo žejo potešil s pijačo v pločevinki.
Prvo ime srečanja je bil brez dvoma Michal Dostal. Po daljši odsotnosti je njegov povratek vnesel precej optimizma v domači tabor že pred tekmo. In to opravičeno. Domača devetica je dokazala zakaj velja za gonilno silo Dobrega. Številni hitri prodori po desni strani ter na sredini igrišča so za gostujoče obrambne igralce predstavljali pravo nočno moro. Daljša odsotnost z zelenic je verjetno tudi pri Dostalu povzročila na trenutke preveliko željo po dokazovanju. Zaradi česar njegovi prodori ob dveh (včasih tudi treh) nasprotnih igralcih niso bili vselej uspešni. Kljub temu, da bo potreboval še nekaj časa za doseg optimalne forme, je njegovo široko znanje že sedaj zagotovilo za mnogo boljšo točkovno bero v taboru zeleno belih, kot je ta bila med njegovo odsotnostjo.
Visoka zmaga Dobrega s 6:1 je zaslužena. Razlika v kvaliteti med nasprotnikoma je bila prevelika, da bi bila zmaga domačih v kakršnem koli trenutku ogrožena. Za bolj podrobno oceno moči ekipe bi na nasprotni strani potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Česar so se v domačem taboru zavedali že pred tekmo. Privržence Dobrega lahko veseli pogled na šest različnih strelcev. Še večjo dozo optimizma lahko črpajo v povratku Dostala. Ob njegovi prisotnosti namreč delnice moštva kotirajo precej višje. A kolikor je njegova prisotnost pozitivna za samo moštvo hkrati razkriva tudi veliko pomanjkljivost ekipe. Ob njegovi odsotnosti ter odsotnosti levokrilnega napadalca Hanuša je ekipa Dobrega le bleda senca svoje »popolne podobe«. Tudi zato je sredina lestvice verjetno skrajni domet trenutne ekipe. Brez dvoma bi vsi ljubitelji nogometa v Dobrem takoj podpisali slabše rezultate za nadaljevanje nogometne zgodbe v kraju tudi v prihodnje. Glede na kuliso ob igrišču v času tekem bi bila velika škoda, če tudi v prihodnje na nogometnem zemljevidu ne bi bilo kluba iz Dobrega.
16. maja, 2025
SK Dobre
Poplave, ki so leta 1998 močno prizadele vas Dobre z okolico, so za določen čas prekinile nogometno dejavnost v kraju. Po sanaciji igrišča se je rodil nov klub, ki je za časa svojega delovanja poskrbel za lepe rezultatske dosežke. Čeprav je krivulja uspehov v zadnjem obdobju obrnjena navzdol, večjo skrb predstavlja starost ekipe in z njo povezan strah pred nadaljnjim obstojem nogometa v kraju.
Predzadnje mesto v drugi okrožni ligi je v zadnji sezoni pomenilo izpad Dobrega (skupaj z zadnjeuvrščenim 1. FC Union Rokytnice) iz druge v najnižjo ligo okrožja Rychnov nad Kněžnou v Kralovehraški regiji. Kar je za seboj prineslo tudi konec aktivnega igranja nogometa nekaterih igralcev ter s tem povezane dodatne skrbi. Izpad pri igralcih običajno prinese tudi padec motivacije. Posledično se klub po izpadu v nižjo ligo nemalokrat znajde pri dnu lestvice. Temu se je igralcem Dobrega vendarle uspelo izogniti. Trenutno v konkurenci 12-ih moštev z 22-imi osvojenimi točkami (za sedem zmag in en remi) s pozitivno razliko v zadetkih zasedajo šesto mesto. Brez možnosti za napredovanje.
Nogometno igrišče v Dobrem pouja igralcem zelo dobre pogoje za igranje tekem.
Rezultatsko sliko je skazil manj uspešen uvod v spomladanski del prvenstva, ko jim je v petih tekmah uspelo le enkrat zmagati in remizirati. Enega glavnih razlogov za tri poraze gre pripisati odsotnosti prvega strela ekipe Michala Dostala, ki je bil zaradi operacije kile primoran izpustiti prvih pet tekem nadaljevanja prvenstva.
Kot že naziv v imenu nakazuje, je nogometni kolektiv del športnega kluba Dobre v katerega so vključeni še namizni tenisači. Posledično si morata oba športna subjekta deliti proračunski denar od katerega je v večji meri odvisno njuno delovanje. Tudi zato se športni
klub trudi tržiti objekte, ki so sicer v lasti občine, a jih ta daje v upravljanje klubu. Zunanjim kolektivom in posameznikom so denimo na voljo prenočitvene kapacitete, dvorana za namizni tenis, prostori za ples, aerobiko, zasebne zabave, seminarje…In seveda nogometno igrišče. Ki so ga skupaj z bližnjim manjšim zunanjim kopališčem v preteklosti za svoje priprave koristili nekateri klubi iz bližnje okolice. Ko je občina pred leti prodala kopališče zasebniku, je upadel tudi interes za priprave nogometnih kolektivov v Dobrem.
Poleg igranja za Dobre podžupan Tomaš Vidlak s svojim angažiranjem izven zelenic nepogrešljivi člen pri delovanju kluba.
Objekt z garderobami ter prodajnim kioskom levo ob njem.
Čeprav so nekateri domači privrženci kritični do določenih potez občinskih veljakov, ima nogomet pod trenutno oblastjo zagotovljen svoj (vidni) prostor pod soncem. Županja občine je namreč redna obiskovalka tekem lokalnega kluba. Za nameček je član igralskega kadra še podžupan Dobrega Tomaš Vidlak, ki hkrati skrbi za številne detajle v delovanju kluba.
Da se lokalni veljaki zavedajo pomena nogometa, se je pokazalo ob poplavah leta 1998. Poleg številnih uničenih hiš v občini ter infrastrukture, je deroča voda odnesla del igrišča. Čeprav bi marsikateri manjši kraj v podobni situaciji potegnil črto čez nogomet, so se v Dobrem lotili sanacije igrišča in poskrbeli za popolno obnovo igralne površine.
Tudi igrala ob nogometnem igrišču v času tekem pripomorejo k številčnemu obisku mladih družin.
Daljše obdobje je bil glavni rival Dobrega klub iz bližnjega kraja Domašin s katerim so si nemalokrat delili usodo napredovanj in izpadov med okrožnimi ligami. Na žalost privržencev obeh klubov je s prenehanjem delovanja sosednjega kluba zamrlo tudi dolgoletno lokalno rivalstvo med obema kluboma.
Po besedah igralca in podžupana kraja Vidlaka se aktualni klub navezuje na predhodni nogometni klub, ki je v Dobrem nastopal vse do omenjenih poplav leta 1998. Žal niti Vidlak niti svetovni splet ne znata postreči s kakšno informacijo o predhodnem
Bližina prodajnega kioska je eden glavnih razlogov, da so klopi z mizami običajno zasedene že pred pričetkom tekem.
klubu. Od igralcev, ki so s svojimi nogometnimi veščinami uspeli tudi na višjem nivoju, velja iz novejšega obdobja izpostaviti že omenjenega Michala Dostala. Ta je v svoji karieri okusil igranje na najvišjem regionalnem nivoju (peta državna liga). Možnost preseči letvico ima Michalov mlajši brat Jan, ki poleg igranja za Dobre nastopa tudi za kadetsko ekipo Hradca Kralove (članska ekipa igra v prvi češki ligi).
Zgodovina in uspehi kuba
Nogometni klub SK Dobre je sicer nastal leta 2000, a zgodovina nogometa v Dobrem sega precej dlje v preteklost. Kot je bilo omenjeno višje v prispevku se je nogomet organizirano igral v kraju že v preteklosti. Po (precej splošnih) podatkih nekaterih starejših ljubiteljev nogometa začetki organiziranega igranja žogobrca v Dobrem segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Klub je vse do leta 1998 nastopal pod imenom TJ Dobre. Če je za prenehanje delovanja klubov v veliki večini primerov krivo pomanjkanje igralcev ali finančnih sredstev, je bila v primeru Dobrega to naravna katastrofa. Obilno nočno deževje je julija leta 1998 ne le poplavilo travnato površino, temveč je vodni tok s seboj celo odnesel del igrišča. Njegova sanacija je trajala dve leti. Po koncu obnove se je v tekmovanje prijavil nov klub z današnjim imenom SK Dobre.
Ker se po besedah Vidlaka aktualni klub smatra tudi kot naslednik predhodnega, bi bilo prav, da tako odgovorni v klubu kot tudi občinski veljaki čim prej zavihajo rokave, od starejših občanov oz. nekdanjih nogometašev poskušajo pridobiti čim več zgodovinskih virov o nogometu v kraju ter jih v urejeni obliki objavijo. S tem bi poskrbeli za del temeljev današnjega kluba, ki bi bili vodilo tudi za njegovo prihodnost.
Po letu 2000 je klub zabeležil kar nekaj vidnih uspehov. Med katere sodi igranje v prvi okrožni ligi (osma državna liga), kar se hkrati smatra za največji klubski uspeh. V (novejšem) obdobju svoje največje slave je številčen igralski kader pripomogel celo k formiranju B ekipe.
Klubski objekt že od daleč kliče po obnovi.
Delno vkopani rezervni klopi z dvignjenim terenom za njima od koder je najboljši pogled na dogajanje na igrišču. Slabost predvsem za starejše predstavlja dostop do klopi na travnatem delu ob igrišču. Tudi zato si le redki nogometni privrženci za ogled tekem izberejo prostor na “naravni tribuni”.
Po slabših rezultatih v prvi polovici prejšnjega desetletja in padcu v najnižjo ligo se Dobremu v sezoni 2015/16 znova uspe uvrstiti ligo višje. V drugi najnižji ligi nato nastopa sedem zaporednih sezon. V sezonah 2019/20 ter 2020/21 je po odigranem jesenskem delu zasedal celo prvo mesto. Ker je bilo tekmovanje zaradi pandemije covida obakrat prekinjeno, si uradno za nobeno od sezon v klubu ne morejo lastiti naslova. Tudi, če bi bilo tekmovanje takrat odigrano v celoti, se v primeru končnega prvega mesta v klubu ne bi odločili napredovati ligo višje. Razlog za to odločitev Vidlak navede preveliko razliko v kvaliteti moštev v najvišji in drugi okrožni ligi.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Dobrem se nahaja na koncu ene od stranskih ulic na skrajnem SV delu vasi. Do njega vodi ožja asfaltirana cesta, ki se nadaljuje še nekaj deset metrov do manjšega zunanjega kopališča. Igrišče z vseh strani obdajajo visoka drevesa zaradi česar v teh pomladnih dneh kaže naravnost idilično podobo. Ob
upoštevanju okoliškega hribovitega terena, je potrebno pohvaliti igralno površino. Tu in tam se opazi manjša luknja, ki jih po preteklih tekmah niso »zakrpali«. V seštevku gre za ravno igralno podlago s solidno travnato površino, ki omogoča dobre pogoje igranja tekem na najnižjem nivoju. Ker je od poplave ob koncu prejšnjega stoletja preteklo že kar nekaj vode, se lahko oceni takratno sanacijo igrišča kot uspešno. Pomembna pridobitev za igralno površino je bila tudi vgradnja namakalnega sistema. Edina slabost igrišča je njegova postavitev v smeri zahod – vzhod.
Zvok tekoče vode daje slutiti, da nekaj metrov severno od igrišča teče potok. Čeprav njegova struga vodi nekaj metrov nižje od nivoja igrišča, je pred 27-imi leti močno deževje povzročilo dvig njegove gladine do te mere, da je poplavil
Dotrajana a prostorna garderoba domačega moštva.
V nasprotjo z neprivlačno zunanjostjo deluje notranjost prodajnega kioska precej bolj prijetno.
bližnje igrišče. Ob nasprotni strani igrišča sta v zemljo vkopani rezervni klopi. Posledično imajo igralci na njih možnost tekmo spremljati na višini nivoja igrišča. Gre za redko viden primer z desetoligaških igrišč. Za rezervnima klopema se teren strmeje dvigne za nekaj metrov. Na manjšem delu strmega travnika je v treh vrstah postavljenih šest klopi. Z njih je omogočen najboljši pogled na zelenico (čeprav si le redko ljubitelji nogometa za ogled tekme izberejo ta del).
Če velja samo igralno površino vključno z zaščitnima mrežama za goloma pohvaliti, vsa ostala pripadajoča infrastruktura že od daleč kliče po obnovi. Z izjemo nekaj novejših otroških igral, ki so postavljena ob mizah s klopmi, od koder večina ljubiteljev nogometa spremlja tekme. Nekaj klopi z naslonjali je postavljenih še ob zastareli klubski objekt z garderobami. Ob objekt je pristavljen še manjši nadstrešek, ki v času tekem služi prodaji
hrane in pijače. Še nedavno so za pripravo klobas uporabljali zastarel kotel. Ker jim jo je pri tem zagodel manjši požar, so se v klubu odločili opustiti ta način priprave mesnatih dobrot.
Igralski kader
Moštvo je v večini sestavljeno iz starejših igralcev. Zato ne čudi, da jih je kar nekaj od njih nosilo dres Dobrega v obdobju ustanovitve novega kluba (leta 2000). Če so izkušnje na eni strani prednost moštva, hkrati starost ekipe predstavlja največjo težavo za prihodnost nogometa v kraju. Za nameček je po lanskem izpadu v najnižjo ligo nekaj igralcev obesilo kopačke na klin.
Eden izmed žogobrcarjev s štirimi križi na hrbtu je tudi Jiři Poul. 43-letnik velja za najstarejšega igralca Dobrega. V moštvu mu mdr. družbo dela njegov 15-letni sin z istim imenom. Oba člana družinske naveze Poul prebivata v Dobrem. Enako, kot večina ostalih igralcev. Ravno domač kader bistveno prispeva k boljšemu obisku domačih tekem.
Za popolno družinsko sliko kluba iz Dobrega skrbita še dve bratski navezi. Prvo tvorita Jaroslav in Luboš Pohl, drugo Jan in Michal Dostal. Slednji velja za motor domače ekipe. Izkušeni »ofenzivec« je z devetimi doseženimi zadetki z naskokom prvi strelec moštva. Za nameček je vse svoje zadetke dosegel v jesenskem delu prvenstva. Njegov pomemben doprinos moštvu se je pokazal v dosedanjem delu nadaljevanja sezone, ki jo je bil starejši od bratov Dostal zaradi operacije kile primoran izpustiti. Dobre je v prvih petih tekmah spomladanskega dela zgolj enkrat okusil slast zmage.
Ne tako redko se zgodi, da ekipe v najnižjih ligah ne premorejo svoj strokovni štab oz. nekoga, ki bi opravljal vlogo trenerja. Ena takšnih ekip je tudi Dobre. Trenerske naloge si s svojimi izkušnjami pred in med tekmami porazdelijo kar igralci sami. Nogometni klub tudi nima svojega (samostojnega) vodstva. Odločitve v zvezi s politiko kluba so v rokah vodstva športnega kluba SK Dobre.
Mlajše selekcije
15 let v preteklost bi bilo potrebno zavrteti film, da bi na igrišču v Dobrem lahko pri delu opazovali katero od mlajših kategorij na (nogometnem) delu. V letu 2010 so dres kluba nazadnje nosili mladinci in kadeti (v
Izkušeni Michal Dostal je prvo ime ekipe iz Dobrega.
skupni ekipi). Šlo je za isto generacijo, ki je pred tem okusila igranje tudi v mlajših kategorijah (st. in ml. dečki).
Znano je, da so v Dobrem nastopale mlajše kategorije nogometašev že v prvem nogometnem obdobju (v prejšnjem stoletju). Ker zgodovinskih podatkov o tistem času ni oz. so zelo skope, posledično ni možno podati niti splošnih informacij o razvoju mladinskega nogometa v klubu.
V sodelovanju z osnovno šolo v vasi trenutno poteka nekaj aktivnosti pri delu z najmlajšimi. V okviru nogometnega krožka se učenci med prvim in petim razredom enkrat tedensko udeležujejo treningov. V dejavnost je vpisanih 25 otrok. Klub zaenkrat nima prijavljene v tekmovanje nobene starostne kategorije. Otrokom (in njihovim staršem) po končanju šolanja na prvi stopnji ne preostane drugega, kot nadaljevati nogometne korake v katerem od okoliških nogometnih klubov.
Tako v Dobrem kot okoliških vaseh je na oglasnih deskah objavljen razpored domačih tekem v spomladanskem delu sezone.
Medijska pokritost in cilji kluba
Kot je bilo že nekajkrat omenjeno v prispevku, bi zaman iskali informacije o nogometu v Dobrem. Tu in tam se sicer pojavi omemba nogometa, a zgolj v kontekstu naštevanja dejavnosti v občini in občinskih načrtih v prihodnosti. Čeprav ima športni klub Dobre (v okrilje katerega spada tudi nogometni klub) svojo aktivno spletno ter Facebook stran, lahko na njih najdemo zgolj informacije o namiznem tenisu.
Edini način obveščanja svojih privržencev o prihajajočih domačih tekmah poteka z javno objavljenim razporedom na manjših plakatih, ki jih lahko opazimo na oglasnih deskah v Dobrem in okoliških vaseh (znotraj občine).
Odgovorni se zavedajo okoliščin povezanih s povprečno starostjo igralcev. Posledično so
cilji kluba bolj kot k rezultatom usmerjeni k obstanku nogometa v prihodnosti. Enako, kot po preteklih sezonah, se bodo tudi po aktualni sezoni igralci sestali in si izmenjali svoje poglede. Podobno, kot v mnogih manjših sredinah, tudi v Dobrem ne morejo uiti realnosti. Ta trenutno daje veliko večjo možnost zaključku igranja katerega od nogometašev, kot prihodu mlajših moči. Ki bi jih v Dobrem sprejeli z odprtimi rokami. V primeru, da bo svojo nogometno aktivnost potrdilo dovoljšne število igralcev, bodo imeli njihovi privrženci vsaj še eno sezono razlog za veselje ob spremljanju svojih ljubljencev. V nasprotnem bi znal slediti črn scenarij po katerem bi se nogomet za vedno poslovil s še enega kraja na obronkih Orliškega hribovja.
SK Dobre v spomladanskem delu sezone 2024/25.
Predzadnje mesto v drugi okrožni ligi je v zadnji sezoni pomenilo izpad Dobrega (skupaj z zadnjeuvrščenim 1. FC Union Rokytnice) iz druge v najnižjo ligo okrožja Rychnov nad Kněžnou v Kralovehraški regiji. Kar je za seboj prineslo tudi konec aktivnega igranja nogometa nekaterih igralcev ter s tem povezane dodatne skrbi. Izpad pri igralcih običajno prinese tudi padec motivacije. Posledično se klub po izpadu v nižjo ligo nemalokrat znajde pri dnu lestvice. Temu se je igralcem Dobrega vendarle uspelo izogniti. Trenutno v konkurenci 12-ih moštev z 22-imi osvojenimi točkami (za sedem zmag in en remi) s pozitivno razliko v zadetkih zasedajo šesto mesto. Brez možnosti za napredovanje.
Nogometno igrišče v Dobrem pouja igralcem zelo dobre pogoje za igranje tekem.
Rezultatsko sliko je skazil manj uspešen uvod v spomladanski del prvenstva, ko jim je v petih tekmah uspelo le enkrat zmagati in remizirati. Enega glavnih razlogov za tri poraze gre pripisati odsotnosti prvega strela ekipe Michala Dostala, ki je bil zaradi operacije kile primoran izpustiti prvih pet tekem nadaljevanja prvenstva.
Kot že naziv v imenu nakazuje, je nogometni kolektiv del športnega kluba Dobre v katerega so vključeni še namizni tenisači. Posledično si morata oba športna subjekta deliti proračunski denar od katerega je v večji meri odvisno njuno delovanje. Tudi zato se športni klub trudi tržiti objekte, ki so sicer v lasti občine, a jih ta daje v upravljanje klubu. Zunanjim kolektivom in posameznikom so denimo na voljo prenočitvene kapacitete, dvorana za namizni tenis, prostori za ples, aerobiko, zasebne zabave, seminarje…In seveda nogometno igrišče. Ki so ga skupaj z bližnjim manjšim zunanjim kopališčem v preteklosti za svoje priprave koristili nekateri klubi iz bližnje okolice. Ko je občina pred leti prodala kopališče zasebniku, je upadel tudi interes za priprave nogometnih kolektivov v Dobrem.
Poleg igranja za Dobre podžupan Tomaš Vidlak s svojim angažiranjem izven zelenic nepogrešljivi člen pri delovanju kluba.
Objekt z garderobami ter prodajnim kioskom levo ob njem.
Čeprav so nekateri domači privrženci kritični do določenih potez občinskih veljakov, ima nogomet pod trenutno oblastjo zagotovljen svoj (vidni) prostor pod soncem. Županja občine je namreč redna obiskovalka tekem lokalnega kluba. Za nameček je član igralskega kadra še podžupan Dobrega Tomaš Vidlak, ki hkrati skrbi za številne detajle v delovanju kluba.
Da se lokalni veljaki zavedajo pomena nogometa, se je pokazalo ob poplavah leta 1998. Poleg številnih uničenih hiš v občini ter infrastrukture, je deroča voda odnesla del igrišča. Čeprav bi marsikateri manjši kraj v podobni situaciji potegnil črto čez nogomet, so se v Dobrem lotili sanacije igrišča in poskrbeli za popolno obnovo igralne površine.
Daljše obdobje je bil glavni rival Dobrega klub iz bližnjega kraja Domašin s katerim so si nemalokrat delili usodo napredovanj in izpadov med okrožnimi ligami. Na žalost privržencev obeh klubov je s prenehanjem delovanja sosednjega kluba zamrlo tudi dolgoletno lokalno rivalstvo med obema kluboma.
Tudi igrala ob nogometnem igrišču v času tekem pripomorejo k številčnemu obisku mladih družin.
Bližina prodajnega kioska je eden glavnih razlogov, da so klopi z mizami običajno zasedene že pred pričetkom tekem.
Po besedah igralca in podžupana kraja Vidlaka se aktualni klub navezuje na predhodni nogometni klub, ki je v Dobrem nastopal vse do omenjenih poplav leta 1998. Žal niti Vidlak niti svetovni splet ne znata postreči s kakšno informacijo o predhodnem klubu. Od igralcev, ki so s svojimi nogometnimi veščinami uspeli tudi na višjem nivoju, velja iz novejšega obdobja izpostaviti že omenjenega Michala Dostala. Ta je v svoji karieri okusil igranje na najvišjem regionalnem nivoju (peta državna liga). Možnost preseči letvico ima Michalov mlajši brat Jan, ki poleg igranja za Dobre nastopa tudi za kadetsko ekipo Hradca Kralove (članska ekipa igra v prvi češki ligi).
Zgodovina in uspehi kuba
Nogometni klub SK Dobre je sicer nastal leta 2000, a zgodovina nogometa v Dobrem sega precej dlje v preteklost. Kot je bilo omenjeno višje v prispevku se je nogomet organizirano igral v kraju že v preteklosti. Po (precej splošnih) podatkih nekaterih starejših ljubiteljev nogometa začetki organiziranega igranja žogobrca v Dobrem segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Klub je vse do leta 1998 nastopal pod imenom TJ Dobre. Če je za prenehanje delovanja klubov v veliki večini primerov krivo pomanjkanje igralcev ali finančnih sredstev, je bila v primeru Dobrega to naravna katastrofa. Obilno nočno deževje je julija leta 1998 ne le poplavilo travnato površino, temveč je vodni tok s seboj celo odnesel del igrišča. Njegova sanacija je trajala dve leti. Po koncu obnove se je v tekmovanje prijavil nov klub z današnjim imenom SK Dobre.
Klubski objekt že od daleč kliče po obnovi.
Ker se po besedah Vidlaka aktualni klub smatra tudi kot naslednik predhodnega, bi bilo prav, da tako odgovorni v klubu kot tudi občinski veljaki čim prej zavihajo rokave, od starejših občanov oz. nekdanjih nogometašev poskušajo pridobiti čim več zgodovinskih virov o nogometu v kraju ter jih v urejeni obliki objavijo. S tem bi poskrbeli za del temeljev današnjega kluba, ki bi bili vodilo tudi za njegovo prihodnost.
Po letu 2000 je klub zabeležil kar nekaj vidnih uspehov. Med katere sodi igranje v prvi okrožni ligi (osma državna liga), kar se hkrati smatra za največji klubski uspeh. V (novejšem) obdobju svoje največje slave je številčen igralski kader pripomogel celo k formiranju B ekipe.
Po slabših rezultatih v prvi polovici prejšnjega desetletja in padcu v najnižjo ligo se Dobremu v sezoni 2015/16 znova uspe uvrstiti ligo višje. V drugi najnižji ligi nato nastopa sedem zaporednih sezon. V sezonah 2019/20 ter 2020/21 je po odigranem jesenskem delu zasedal celo prvo mesto. Ker je bilo tekmovanje zaradi pandemije covida obakrat prekinjeno, si uradno za nobeno od sezon v klubu ne morejo lastiti naslova. Tudi, če bi bilo tekmovanje takrat odigrano v celoti, se v primeru končnega prvega mesta v klubu ne bi odločili napredovati ligo višje. Razlog za to odločitev Vidlak navede preveliko razliko v kvaliteti moštev v najvišji in drugi okrožni ligi.
Delno vkopani rezervni klopi z dvignjenim terenom za njima od koder je najboljši pogled na dogajanje na igrišču. Slabost predvsem za starejše predstavlja dostop do klopi na travnatem delu ob igrišču. Tudi zato si le redki nogometni privrženci za ogled tekem izberejo prostor na “naravni tribuni”.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Dobrem se nahaja na koncu ene od stranskih ulic na skrajnem SV delu vasi. Do njega vodi ožja asfaltirana cesta, ki se nadaljuje še nekaj deset metrov do manjšega zunanjega kopališča. Igrišče z vseh strani obdajajo visoka drevesa zaradi česar v teh pomladnih dneh kaže naravnost idilično podobo. Ob upoštevanju okoliškega hribovitega terena, je potrebno pohvaliti igralno površino. Tu in tam se opazi manjša luknja, ki jih po preteklih tekmah niso »zakrpali«. V seštevku gre za ravno igralno podlago s solidno travnato površino, ki omogoča dobre pogoje igranja tekem na najnižjem nivoju. Ker je od poplave ob koncu prejšnjega stoletja preteklo že kar nekaj vode, se lahko oceni takratno sanacijo igrišča kot uspešno. Pomembna pridobitev za igralno površino je bila tudi vgradnja namakalnega sistema. Edina slabost igrišča je njegova postavitev v smeri zahod – vzhod.
Dotrajana a prostorna garderoba domačega moštva.
Zvok tekoče vode daje slutiti, da nekaj metrov severno od igrišča teče potok. Čeprav njegova struga vodi nekaj metrov nižje od nivoja igrišča, je pred 27-imi leti močno deževje povzročilo dvig njegove gladine do te mere, da je poplavil bližnje igrišče. Ob nasprotni strani igrišča sta v zemljo vkopani rezervni klopi. Posledično imajo igralci na njih možnost tekmo spremljati na višini nivoja igrišča. Gre za redko viden primer z desetoligaških igrišč. Za rezervnima klopema se teren strmeje dvigne za nekaj metrov. Na manjšem delu strmega travnika je v treh vrstah postavljenih šest klopi. Z njih je omogočen najboljši pogled na zelenico (čeprav si le redko ljubitelji nogometa za ogled tekme izberejo ta del).
V nasprotjo z neprivlačno zunanjostjo deluje notranjost prodajnega kioska precej bolj prijetno.
Če velja samo igralno površino vključno z zaščitnima mrežama za goloma pohvaliti, vsa ostala pripadajoča infrastruktura že od daleč kliče po obnovi. Z izjemo nekaj novejših otroških igral, ki so postavljena ob mizah s klopmi, od koder večina ljubiteljev nogometa spremlja tekme. Nekaj klopi z naslonjali je postavljenih še ob zastareli klubski objekt z garderobami. Ob objekt je pristavljen še manjši nadstrešek, ki v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Še nedavno so za pripravo klobas uporabljali zastarel kotel. Ker jim jo je pri tem zagodel manjši požar, so se v klubu odločili opustiti ta način priprave mesnatih dobrot.
Igralski kader
Moštvo je v večini sestavljeno iz starejših igralcev. Zato ne čudi, da jih je kar nekaj od njih nosilo dres Dobrega v obdobju ustanovitve novega kluba (leta 2000). Če so izkušnje na eni strani prednost moštva, hkrati starost ekipe predstavlja največjo težavo za prihodnost nogometa v kraju. Za nameček je po lanskem izpadu v najnižjo ligo nekaj igralcev obesilo kopačke na klin.
Eden izmed žogobrcarjev s štirimi križi na hrbtu je tudi Jiři Poul. 43-letnik velja za najstarejšega igralca Dobrega. V moštvu mu mdr. družbo dela njegov 15-letni sin z istim imenom. Oba člana družinske naveze Poul prebivata v Dobrem. Enako, kot večina ostalih igralcev. Ravno domač kader bistveno prispeva k boljšemu obisku domačih tekem.
Izkušeni Michal Dostal je prvo ime ekipe iz Dobrega.
Za popolno družinsko sliko kluba iz Dobrega skrbita še dve bratski navezi. Prvo tvorita Jaroslav in Luboš Pohl, drugo Jan in Michal Dostal. Slednji velja za motor domače ekipe. Izkušeni »ofenzivec« je z devetimi doseženimi zadetki z naskokom prvi strelec moštva. Za nameček je vse svoje zadetke dosegel v jesenskem delu prvenstva. Njegov pomemben doprinos moštvu se je pokazal v dosedanjem delu nadaljevanja sezone, ki jo je bil starejši od bratov Dostal zaradi operacije kile primoran izpustiti. Dobre je v prvih petih tekmah spomladanskega dela zgolj enkrat okusil slast zmage.
Ne tako redko se zgodi, da ekipe v najnižjih ligah ne premorejo svoj strokovni štab oz. nekoga, ki bi opravljal vlogo trenerja. Ena takšnih ekip je tudi Dobre. Trenerske naloge si s svojimi izkušnjami pred in med tekmami porazdelijo kar igralci sami. Nogometni klub tudi nima svojega (samostojnega) vodstva. Odločitve v zvezi s politiko kluba so v rokah vodstva športnega kluba SK Dobre.
Mlajše selekcije
15 let v preteklost bi bilo potrebno zavrteti film, da bi na igrišču v Dobrem lahko pri delu opazovali katero od mlajših kategorij na (nogometnem) delu. V letu 2010 so dres kluba nazadnje nosili mladinci in kadeti (v skupni ekipi). Šlo je za isto generacijo, ki je pred tem okusila igranje tudi v mlajših kategorijah (st. in ml. dečki).
Znano je, da so v Dobrem nastopale mlajše kategorije nogometašev že v prvem nogometnem obdobju (v prejšnjem stoletju). Ker zgodovinskih podatkov o tistem času ni oz. so zelo skope, posledično ni možno podati niti splošnih informacij o razvoju mladinskega nogometa v klubu.
V sodelovanju z osnovno šolo v vasi trenutno poteka nekaj aktivnosti pri delu z najmlajšimi. V okviru nogometnega krožka se učenci med prvim in petim razredom enkrat tedensko udeležujejo treningov. V dejavnost je vpisanih 25 otrok. Klub zaenkrat nima prijavljene v tekmovanje nobene starostne kategorije. Otrokom (in njihovim staršem) po končanju šolanja na prvi stopnji ne preostane drugega, kot nadaljevati nogometne korake v katerem od okoliških nogometnih klubov.
Medijska pokritost in cilji kluba
Kot je bilo že nekajkrat omenjeno v prispevku, bi zaman iskali informacije o nogometu v Dobrem. Tu in tam se sicer pojavi omemba nogometa, a zgolj v kontekstu naštevanja dejavnosti v občini in občinskih načrtih v prihodnosti. Čeprav ima športni klub Dobre (v okrilje katerega spada tudi nogometni klub) svojo aktivno spletno ter Facebook stran, lahko na njih najdemo zgolj informacije o namiznem tenisu.
Edini način obveščanja svojih privržencev o prihajajočih domačih tekmah poteka z javno objavljenim razporedom na manjših plakatih, ki jih lahko opazimo na oglasnih deskah v Dobrem in okoliških vaseh (znotraj občine).
Tako v Dobrem kot okoliških vaseh je na oglasnih deskah objavljen razpored domačih tekem v spomladanskem delu sezone.
Odgovorni se zavedajo okoliščin povezanih s povprečno starostjo igralcev. Posledično so cilji kluba bolj kot k rezultatom usmerjeni k obstanku nogometa v prihodnosti. Enako, kot po preteklih sezonah, se bodo tudi po aktualni sezoni igralci sestali in si izmenjali svoje poglede. Podobno, kot v mnogih manjših sredinah, tudi v Dobrem ne morejo uiti realnosti. Ta trenutno daje veliko večjo možnost zaključku igranja katerega od nogometašev, kot prihodu mlajših moči. Ki bi jih v Dobrem sprejeli z odprtimi rokami. V primeru, da bo svojo nogometno aktivnost potrdilo dovoljšne število igralcev, bodo imeli njihovi privrženci vsaj še eno sezono razlog za veselje ob spremljanju svojih ljubljencev. V nasprotnem bi znal slediti črn scenarij po katerem bi se nogomet za vedno poslovil s še enega kraja na obronkih Orliškega hribovja.
SK Dobre v spomladanskem delu sezone 2024/25.
16. maja, 2025
Dobre
Orliško hribovje na severu vzhodnega dela Češke ponuja turistom številne možnosti preživljanja prostega časa. Precej manjše pozornosti obiskovalcev so deležni njegovi obronki. Čeprav tudi tu prevladuje neokrnjena narava z gozdovi, potoki, polji in travniki na katerih se pogosto pase živina. Ob pogledu na zemljevid marsikomu pade v oči kraj z zanimivim imenom. V vasi Dobre prebiva 550 prebivalcev. Mnogi od njih so člani katerega izmed številnih društev. Med njimi tudi nogometnega kluba SK Dobre.
Središče Dobrega z avtobusno postajo ter poslopjem s pošto, trgovino, knjižnico ter vaškim uradom.
Samostalnik Dobre je v češčini moškega spola. Ob upoštevanju sorodnosti češčine in slovenščine bo tudi v prispevku pri navedbi in sklanjatvi imena kraja upoštevan spol imena v izvornem jeziku.
Trdnih dokazov o izvoru imena Dobre ni, zato je razlaga prepuščena predvsem strokovnjakom. Ti ime povezujejo z dobro vodo v potoku, ki teče skozi naselje in ki se je nekdaj imenoval Dobry. Druga verzija
Čeprav Dobre spada med manjša naselja, je v kraju tako osnovna šola kot vrtec (na sliki).
je povezana s povestjo, ki jo je napisal nekdanji župnik v Dobrem. Ta ime kraja povezuje z besedami ene od deklet, ki je v vaškem ribniku čistila perilo. Po tem, ko ji je v vodo padel predpasnik s katerim je bil nato iz vode potegnjen zvon, je bilo iz njenih ust izrečena želja o dobrem (zvonu)…
Manjša avtobusna postaja potnikom v slabem vremenu nudi streho nad glavo.
Avtobusi češkega podjetja SOR povezujejo Dobre s središčem okrožja Rychnov nad Kněžnou.
Nastanek kraja je povezan s kolonizacijo gozdov na prelomu 12. in 13. stoletja. Točna letnica ni znana. Prve pisne omembe segajo v leti 1367 in 1392. Takrat, kot
Središče kraja krasi skalnjak z nizkim rastlinjem.
Tlakovan del s klopmi, zelenjem in informativnimi tablami zapolnjuje prostor med trgovino in avtobusno postajo.
Danes je Dobre svoja občina v katero je vključenih pet okoliških vasi. Skupno število prebivalcev v občini je nekaj manj ko 900, od tega jih v Dobrem prebiva 550. Vas leži v okrožju Rychnov nad Kněžnou. Od istoimenskega kraja je oddaljena 16 km,
še nekaj nadaljnjih stoletij, so se izpeljanke imena kraja vedno pisale s kočnico – y. V pisnih virih se namreč pojavljajo imena Dobry, Dobrey Wes, Dobrey itd. Današnje ime se prvič pojavi leta 1848. Na počasnejši razvoj vasi so vplivali tudi različni zgodovinski dejavniki, kot je bila denimo tridesetletna vojna.
Napis na plošči sporoča čemu je namenjena vodna površina v vasi.
Niti redek promet na cesti skozi kraj ne moti mirne idile, ki vlada v Dobrem.
Cerkev svetega Petra in Pavla iz sredine 18. stoletja.
Podjetje za proizvodnjo vakuumske opreme in strojev je glavni zaposlovalec v kraju.
medtem ko je iz Dobrega do regijske metropole (Hradec Kralove) potrebno prevoziti 40 km. Skozi kraj vodi (ne ravno prometna) lokalna cesta, ki se slabih 10 kilometrov severneje in južneje navezuje na pomembnejši regionalni cesti. Po njej vodi tudi edina avtobusna linija, ki povezuje Dobre s sedežem okrožja na jugu ter zahodno ležečim mestom Dobruška. V delovnih dneh jo v smeri proti jugu prevozi 11, v smeri proti Dobruški pa 14 avtobusov. Ob koncih tedna in praznikih sta to dva oz. trije avtobusi.
Gasilski dom.
Osnovna šola.
Okoli srednjega dela Dobrega je nekaj večstanovanjskih objektov.
Vaška krčma (hospoda) ima svoje prostore v stavbi s prevladujočo ljudsko arhitekturo.
V delovnih dneh je osrednje vaško dogajanje skoncentrirano na lepo urejen (neizraziti) trg sredi vasi. Na njem se nahaja manjša
Poleg glavne postaje se v severnem delu Dobrega (ob mostu čez Kamenicky potok) nahaja še eno avtobusno postajališče.
avtobusna postaja s pokritim in delno zaprtim prostorom. Na zahodni strani stoji stavba v kateri se nahajajo knjižnica, vaški urad, trgovina in pošta. Slednja je odprta vse dni med ponedeljkom in petkom, medtem ko si vaščani lahko nakupijo osnovna živila tudi ob sobotah. Med avtobusno postajo in večnamenskim poslopjem je manjši prostor z zelenjem ter nekaj klopmi. Na njem se lahko vaščani in obiskovalci na enem od štirih panojev seznanijo z aktualnim dogajanjem v kraju. Kot je denimo informacija o obnovi dela stavbe (višja stopnja) osnovne šole. Ta se nahaja nekaj deset metrov višje, nasproti cerkve
Na južnem robu kraja je urejena krajša gozdna učna pot primerna zlasti za družine z majhnimi otroki.
svetega Petra in Pavla, postavljene leta 1740 na mestu prvotne lesene cerkve iz začetka 14. stoletja. Poleg šole je v Dobrem poskrbljeno tudi za predšolsko vzgojo.
Ob glavni cesti skozi vas pade v oči napis na eni od stavb z značilno lokalno arhitekturo lesenega stavbarstva. V njej ima svoje prostore vaška krčma (hospudka). Podobno, kot velika večina tovrstnih objektov v manjših krajih širom Češke, ima tudi edini gostinski objekt v Dobrem svoja vrata odprta zgolj ob petkih in sobotah popoldne oz. zvečer. Komur je ljudska arhitektura blizu, bo v Dobrem zagotovo prišel na svoj račun. Med sprehodom po stranskih ulicah je namreč opaziti še kar nekaj lepo ohranjenih stavb v svoji prvotni podobi.
Zunanje kopališče z bazenom je danes v zasebnih rokah in zaprto za javnost.
Če se vsi zgoraj našteti objekti nahajajo na eni strani lokalne ceste, velja na nasprotni strani izpostaviti manjši skalni arboretum, ki v Dobrem (morda) nadomešča za naše kraje značilno podobo mestnega parka. Nad njim je zajetje vode za gasilske potrebe, medtem ko ima pod njim svoje prostore lokalno gasilsko društvo. Prostovoljni gasilci (njihova prva
zabeležena intervencija sega v leto 1887) z organizacijo pustnega karnevala, plesnih zabav, sežigom čarovnic na predvečer prvega maja ter ostalih prireditev predstavljajo pomemben člen tudi v družabnem življenju kraja. Poleg gasilcev imajo v Dobrem še nekaj klubov, ki združujejo različne interese lokalnega prebivalstva.
Informativna tabla ob Kamenickem potoku prikazuje in opisuje dramatično dogajanje in posledice poplave, ki je Dobre in okoliške kraje prizadela pred 27-imi leti.
Tako v Dobrem kot okoliških krajih lahko občudujemo tradicionalno ljudsko arhitekturo.
Od pomembnejših velja izpostaviti lovsko društvo, društvo čebelarjev, vrtičkarjev, igralcev namiznega tenisa, florbala itd.
Del neokrnjene narave, ki jo obiskovalci teh krajev lahko občudujejo na vsakem koraku, je tudi Kamenicky potok. Teče skozi severni del Dobrega. V teh dneh nedolžni potok je svojo moč pokazal v noči z 22. na 23. julij leta 1998. Obilno nočno deževje je potok spremenilo v uničujoč hudournik, ki je vzel človeško življenje in za seboj pustil 41 povsem ali delno poškodovanih hiš ter uničeno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija).
Večina bi Dobre le stežka uvrstila na seznam turističnih ciljev. Vseeno pa si kraj zasluži vsaj krajši obisk na poti k atraktivnejšim ciljem v osrčju Orliškega hribovja. Obiskovalci lahko po ogledu lepo urejenega središča vasi (za kar si vaški oblastniki zaslužijo pohvalo) dodajo še sprehod po krajši gozdni učni poti,
primerni predvsem za družine. Začne se na skrajnem južnem robu vasi in vodi skozi gozd ob potoku do manjših ribnikov.
Samostalnik Dobre je v češčini moškega spola. Ob upoštevanju sorodnosti češčine in slovenščine bo tudi v prispevku pri navedbi in sklanjatvi imena kraja upoštevan spol imena v izvornem jeziku.
Središče Dobrega z avtobusno postajo ter poslopjem s pošto, trgovino, knjižnico ter vaškim uradom.
Čeprav Dobre spada med manjša naselja, je v kraju tako osnovna šola kot vrtec (na sliki).
Trdnih dokazov o izvoru imena Dobre ni, zato je razlaga prepuščena predvsem strokovnjakom. Ti ime povezujejo z dobro vodo v potoku, ki teče skozi naselje in ki se je nekdaj imenoval Dobry. Druga verzija je povezana s povestjo, ki jo je napisal nekdanji župnik v Dobrem. Ta ime kraja povezuje z besedami ene od deklet, ki je v vaškem ribniku čistila perilo. Po tem, ko ji je v vodo padel predpasnik s katerim je bil nato iz vode potegnjen zvon, je bilo iz njenih ust izrečena želja o dobrem (zvonu)…
Manjša avtobusna postaja potnikom v slabem vremenu nudi tudi streho nad glavo.
Skozi Dobre vozijo avtobusi češkega podjetja SOR.
Središče kraja krasi skalnjak z nizkim rastlinjem.
Nastanek kraja je povezan s kolonizacijo gozdov na prelomu 12. in 13. stoletja. Točna letnica ni znana. Prve pisne omembe segajo v leti 1367 in 1392. Takrat, kot še nekaj nadaljnjih stoletij, so se izpeljanke imena kraja vedno pisale s kočnico – y. V pisnih virih se namreč pojavljajo imena Dobry, Dobrey Wes, Dobrey itd. Današnje ime se prvič pojavi leta 1848. Na počasnejši razvoj vasi so vplivali tudi različni zgodovinski dejavniki, kot je bila denimo tridesetletna vojna.
Napis na plošči sporoča je namenjena vodna površina v vasi.
Niti redek promet na cesti skozi kraj ne moti mirne idile, ki vlada v Dobrem.
Tlakovan del s klopmi, zelenjem in informativnimi tablami zapolnjuje prostor med trgovino in avtobusno postajo.
Cerkev svetega Petra in Pavla iz sredine 18. stoletja.
Podjetje za proizvodnjo vakuumske opreme in strojev je glavni zaposlovalec v kraju.
Danes je Dobre svoja občina v katero je vključenih pet okoliških vasi. Skupno število prebivalcev v občini je nekaj manj ko 900, od tega jih v Dobrem prebiva 550. Vas leži v okrožju Rychnov nad Kněžnou. Od istoimenskega kraja je oddaljena 16 km, medtem ko je iz Dobrega do regijske metropole (Hradec Kralove) potrebno prevoziti 40 km. Skozi kraj vodi (ne ravno prometna) lokalna cesta, ki se slabih 10 kilometrov severneje in južneje navezuje na pomembnejši regionalni cesti. Po njej vodi tudi edina avtobusna linija, ki povezuje Dobre s sedežem okrožja na jugu ter zahodno ležečim mestom Dobruška. V delovnih dneh jo v smeri proti jugu prevozi 11, v smeri proti Dobruški pa 14 avtobusov. Ob koncih tedna in praznikih sta to dva oz. trije avtobusi.
Vaška krčma (hospoda) ima svoje prostore v stavbi s prevladujočo ljudsko arhitekturo.
Gasilski dom.
Osnovna šola.
V delovnih dneh je osrednje vaško dogajanje skoncentrirano na lepo urejen (neizraziti) trg sredi vasi. Na njem se nahaja manjša avtobusna postaja s pokritim in delno zaprtim prostorom. Na zahodni strani stoji stavba v kateri se nahajajo knjižnica, vaški urad, trgovina in pošta. Slednja je odprta vse dni med ponedeljkom in petkom, medtem ko si vaščani lahko nakupijo osnovna živila tudi ob sobotah. Med avtobusno postajo in večnamenskim poslopjem je manjši prostor z zelenjem ter nekaj klopmi. Na njem se lahko vaščani in obiskovalci na enem od štirih panojev seznanijo z aktualnim dogajanjem v kraju. Kot je denimo informacija o obnovi dela stavbe (višja stopnja) osnovne šole. Ta se nahaja nekaj deset metrov višje, nasproti cerkve svetega Petra in Pavla, postavljene leta 1740 na mestu prvotne lesene cerkve iz začetka 14. stoletja. Poleg šole je v Dobrem poskrbljeno tudi za predšolsko vzgojo.
Okoli srednjega dela Dobrega je nekaj večstanovanjskih objektov.
Poleg glavne postaje se v severnem delu Dobrega (ob mostu čez Kamenicky potok) nahaja še eno avtobusno postajališče.
Ob glavni cesti skozi vas pade v oči napis na eni od stavb z značilno lokalno arhitekturo lesenega stavbarstva. V njej ima svoje prostore vaška krčma (hospudka). Podobno, kot velika večina tovrstnih objektov v manjših krajih širom Češke, ima tudi edini gostinski objekt v Dobrem svoja vrata odprta zgolj ob petkih in sobotah popoldne oz. zvečer. Komur je ljudska arhitektura blizu, bo v Dobrem zagotovo prišel na svoj račun. Med sprehodom po stranskih ulicah je namreč opaziti še kar nekaj lepo ohranjenih stavb v svoji prvotni podobi.
Na južnem robu kraja je urejena krajša gozdna učna pot primerna zlasti za družine z majhnimi otroki.
Zunanje kopališče z bazenom je danes v zasebnih rokah in zaprto za javnost.
Če se vsi zgoraj našteti objekti nahajajo na eni strani lokalne ceste, velja na nasprotni strani izpostaviti manjši skalni arboretum, ki v Dobrem (morda) nadomešča za naše kraje značilno podobo mestnega parka. Nad njim je zajetje vode za gasilske potrebe, medtem ko ima pod njim svoje prostore lokalno gasilsko društvo. Prostovoljni gasilci (njihova prvazabeležena intervencija sega v leto 1887) z organizacijo pustnega karnevala, plesnih zabav, sežigom čarovnic na predvečer prvega maja ter ostalih prireditev predstavljajo pomemben člen tudi v družabnem življenju kraja. Poleg gasilcev imajo v Dobrem še nekaj klubov, ki združujejo različne interese lokalnega prebivalstva. Od pomembnejših velja izpostaviti lovsko društvo, društvo čebelarjev, vrtičkarjev, igralcev namiznega tenisa, florbala itd.
Informativna tabla ob Kamenickem potoku prikazuje in opisuje dramatično dogajanje in posledice poplave, ki je Dobre in okoliške kraje prizadela pred 27-imi leti.
Del neokrnjene narave, ki jo obiskovalci teh krajev lahko občudujejo na vsakem koraku, je tudi Kamenicky potok. Teče skozi severni del Dobrega. V teh dneh nedolžni potok je svojo moč pokazal v noči z 22. na 23. julij leta 1998. Obilno nočno deževje je potok spremenilo v uničujoč hudournik, ki je vzel človeško življenje in za seboj pustil 41 povsem ali delno poškodovanih hiš ter uničeno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija).
Tako v Dobrem kot okoliških krajih lahko občudujemo tradicionalno ljudsko arhitekturo.
Večina bi Dobre le stežka uvrstila na seznam turističnih ciljev. Vseeno pa si kraj zasluži vsaj krajši obisk na poti k atraktivnejšim ciljem v osrčju Orliškega hribovja. Obiskovalci lahko po ogledu lepo urejenega središča vasi (za kar si vaški oblastniki zaslužijo pohvalo) dodajo še sprehod po krajši gozdni učni poti, primerni predvsem za družine. Začne se na skrajnem južnem robu vasi in vodi skozi gozd ob potoku do manjših ribnikov.
16. maja, 2025
1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach
Nogometni klub 1. FC Union Rokytnice za razliko od velike večine klubov na tem nivoju ne prihaja iz vaškega okolja. Domuje namreč v manjšem mestu na obronku Orliškega hribovja, nedaleč od meje s Poljsko. Niti vrtec, šola in večje število prebivalcev klubu ne pomaga, da bi dolgoročno dosegal boljše rezultate. Razloge za to gre iskati v različnih dejavnikih. Delno tudi v sicer zanimivi a (pravno) zapleteni zgodovini kluba. Po besedah trenutnega predsednika rokytniškega kluba nogomet v mestu čaka vse prej kot svetla prihodnost.
Po enoletnem nastopanju v drugi okrožni ligi se je 1. FC Union aktualno sezono (znova) znašel v družbi najnižje rangiranih klubov okrožja Rychnov nad Kněžnov Kralovehraške regije. Po 15-ih odigranih krogih z 12-imi osvojenimi točkami zaseda skromno deveto mesto med skupno 12 udeleženci. Pri čemer ima enako število točk, kot predzadnjeuvrščeno moštvo. Niti prve štiri odigrane tekme nadaljevanja prvenstva moštvu niso prinesle bistvenega izboljšanja točkovnega izkupička (dva remija in dva poraza). Delno uteho za slabše nastope v prvenstvu lahko v taboru Rokytnice najdejo v zmagi nad trenutno vodilno ekipo lige. Kar jim je uspelo kot edinemu moštvu do sedaj. In to celo na gostovanju. Po besedah predsednika kluba in igralca Pavla Koukola je moštvo na gostovanju pri vodilni ekipi odigralo »tekmo sezone« in s tem dokazalo, da premore kvaliteto za boljše rezultate.
Igrišče v Rokytnici se lahko pohvali z lepo urejeno igralno površino.
Rokytnice so med redkimi klubi v najnižji ligi, ki premorejo tudi pomožno igrišče.
Zaradi pandemije covida je klub proslavil 70 let delovanje z enoletno »zamudo«. Leta 2021 sta jim za častitljivi jubilej prišla čestitati dve legendi češkoslovaškega nogometa Karol Dobiaš in Antonin Panenka, oba člana češkoslovaške reprezentance, ki je v Beogradu leta 1976 osvojila naslov evropskih prvakov. Če je bilo ob proslavi od alfe in omega rokytniškega kluba v intervjujih še čutiti optimizem, se danes zdi ravno nasprotno. Koukol, ki praktično sam vleče nogometni voz v mestu, ima na svojih plečih skrb tako za najmlajše, člansko ekipo, klubsko infrastrukturo, kot tudi urejanje pravnih in birokratskih zadev. In ravno slednjih dveh je bilo v zadnjem obdobju več kot običajno. Poletje pred dvema letoma je namreč prineslo združitev dveh nogometnih klubov, ki sta od konca 80-ih let nastopala vsak pod svojim imenom.
Če bi ob pogledu na glavno in celo pomožno igrišče ob njem iz ust predsednika kluba moral vejati optimizem, velja ravno nasprotno za infrastrukturo. Mesto je sicer pred leti rešilo problem garderob z namestitvijo kontejnerjev ob igrišče. A velika težava za klub ostaja glavni objekt. Propadajočo barako so postavili še ruski vojaki, ki so v času okupacije Češkoslovaške živeli v Rokytnici. Od takrat praktično ni bila deležna kakšne vsaj delne obnove. Če bi njeni notranji prostori na prvi pogled še dobili zeleno luč za nadaljnjo uporabo, se slika povsem obrne, ko prične Koukol z naštevanjem vseh težav povezanih s stavbo. Ob tem je skoraj neverjetno, da mesto kot lastnik objekta po tolikem času ni zmožno poskrbeti za njegovo obnovo (ali postavitev novega), kar bi klubu omogočilo času primerno (dostojno) delovanje.
Glavni rival Rokytnice prihaja iz 9 km oddaljenega kraja Slatina nad Zdobnici. Še največ za delovanje kluba iz svojega proračuna prispeva mesto. Nekaj dodatnih kron v klubsko blagajno prinese trojica zasebnih podjetij, članski prispevki ter tudi nacionalna športna agencija za delo z mladimi. Ravno mlajše selekcije so skozi zgodovino predstavljale pomemben temelj članske ekipe. Od doma vzgojenih igralcev velja izpostaviti Petra Kanskega, ki je v svoji karieri nastopala za četrtoligaški klub.
Amaterski nogomet širom sveta ne pestijo zgolj težave s pomanjkanjem igralcev in financ, temveč tudi novodobne zahteve na trgu dela. Eno takšnih izpostavi tudi Koukol, ko omeni povezavo igralcev z znano češko blagovno znamko – avtomobilom škoda. Ta ima eno svojih glavnih tovarn v 25 km oddaljenem kraju Kvasiny. Triizmensko delo za tam zaposlene nogometaše pogosto pomeni
Ob kulturnem domu Družba kažipot kaže smer proti nogometnemu igrišču.
odsotnost s treningov in tekem. Kar ne predstavlja težavo zgolj za Rokytnice temveč za veliko večino okoliških (amaterskih) klubov.
Zgodovina in uspehi kluba
Omeniti velja, da se je nogomet v Rokytnici igral že pred drugo svetovno vojno, ko je bilo v kraju postavljeno tudi prvo nogometno igrišče. A ker je šlo za nemški klub, se uradna zgodovina češkega kluba prične pisati z letom 1950.
Trojica grbov povezanih z nogometnima kluboma v Rokytnici – levi je prvotni grb kluba 1. FC, v sredini je grb kluba Union in desni znak Vikinga Uniona (pod katerim so v zadnjem obdobju nastopale mlajše selekcije kluba Union).
S pričetkom delovanja nogometnega kluba sta povezani predvsem dve imeni – Rudolf Čech (član lokalnega oddelka takratne Nacionalne varnostne enote), ki je prevzel ustanovitev in vodenje kluba, ter Oldřich Toman, zadolžen za formiranje ekipe.
Klub se je takoj po ustanovitvi prijavil v okrožno tekmovanje. Dvoboji proti moštvom iz bližnje okolice so v tistem obdobju imeli še poseben naboj. Ker so
bili polni (brezkompromisnih) duelov se ne gre čuditi, da so igralci nosili ščitnike tudi na zadnjem delu goleni.
Po dveh sezonah uspe Rokytnicam napredovati ligo višje, kjer nastopajo naslednji dve sezoni. Sledi znova padec v najnižjo ligo, kjer klub odigra tri sezone. Nakar se leta 1957 odgovorni odločijo izstopiti iz tekmovanja. Sledijo tri leta, v katerih so bili ljubitelji nogometa v kraju prikrajšani za čustva, ki jih s seboj prinašajo tekme žogobrcarjev. Nogometno igrišče v kraju znova zaživi leta 1960. Rokytnice se ponovno prijavijo v tekmovanje, tokrat pod imenom Sokol. Od takrat dalje se nogomet v kraju igra brez prestanka.
Ravno leto 1960 prinese pravi nogometni razcvet v Rokytnici. Poleg oživitve prvotnega kluba (Sokol), se v prvenstvo prijavi tudi vojaška enota tamkajšnjega garnizona, ki nastopa pod imenom Dukla.
V obdobju totalitarizma in obveznega – dvoletnega – služenja vojaškega roka so na območju Češkoslovaške nastali številni športni klubi z imenom Dukla. Ime izhaja iz kraja na jugu Poljske (ob meji s Slovaško), kjer je jeseni leta 1944 potekala vojaška operacija v kateri je padlo ali bilo ranjenih skoraj sto tisoč sovjetskih in češkoslovaških vojakov. Zaradi svoje povezanosti z vojsko in takratnim režimom so bili ti klubi pri prebivalcih precej manj priljubljeni od »tradicionalnih«. Kar nekaj klubov v različnih športnih panogah je na Češkem in Slovaškem do danes v svojem imenu obdržalo ime Dukla. Za najbolj znani (in uspešni) nogometni klub na Češkem s tem imenom velja (prvoligaš) Dukla Praga.
Velja omeniti, da je v obdobju nastopanja obeh klubov v Rokytnici imel več uspeha vojaški klub. Mestni derbiji, ki so ne le pripomogli k športnemu rivalstvu temveč so tudi dodobra začinili dogajanje v
Ekipa Rokytnice iz 50-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach.
kraju, so trajali do leta 1968. Zaradi takratne okupacije Češkoslovaške s strani držav Varšavskega pakta vodene iz Moskve, so se morali domači vojaki iz mesta umakniti. Nadomestili so jih (osovraženi) ruski vojaki, ki so nato ostali v Rokytnici nadaljnjih 23 let.
Prvo polovico 60-ih let Sokol nastopa v drugem rangu okrožnega tekmovanja. Preboj med najboljše klube okrožja mu uspe leta 1965 v kateri nastopa vse do konca desetletja.
70-a leta prinesejo klubu stabilizacijo. In z osvojitvijo naslova okrožnega pokalnega prvaka tudi enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Rokytnice bolj ali manj uspešno nastopajo v najvišji ligi okrožja. Nekajkrat jim zmanjka le korak do napredovanja na regionalni nivo. Kot denimo leta 1978, ko jih je od najnižje regionalne lige na koncu prvenstva ločila zgolj točka. Po uspešnih nastopih sledi slabša sezona in izpad v drugo ligo okrožja. A zgolj za sezono.
V tem obdobju so odgovorni v klubu zavihali rokave tudi na področju mlajših selekcij. Postavitev temeljev v obliki ustanovitve mlajših kategorij pomenijo za klub bogato bazo številnih igralcev, ki so kasneje pustili pomemben pečat v zgodovini rokytniškega nogometa.
Leto 1980 prinese rezultatski neuspeh in izpad v drugo (takrat najnižjo) okrožno ligo. Za razliko od članske ekipe razcvet doživijo mladinci. Igralci med 15. in 18. letom starosti (danes gre za dve ločeni starostni kategoriji kadetov in mladincev) so s svojimi uspehi klubskim veljakom in svojim privržencem prinesli nemalo veselja. S prebojem iz okrožne v regionalno ligo jim uspe veliki met s katerim so bili postavljeni trdni temelji prihodnosti kluba. Velika večina igralcev je namreč ostala zvesta nogometu in svojemu matičnemu klubu.
Po sedmih sezonah leta 1987 članski ekipi uspe osvojiti prvenstvo in se uvrstiti ligo višje. Številčen igralski kader jim hkrati omogoči tudi formiranje B ekipe.
Ob koncu 80ih let se klub preimenuje iz Sokola v 1.FC Rokytnice v Orlických horách. Istočasno je bilo ukinjeno B moštvo. Njegova ukinitev je hkrati pomenila povod za ustanovitev novega kluba z imenom AFK Union Rokytnice.
AFK Union Rokytnice
Po soglasju vodilnih v klubu 1. FC Rokytnice je večina igralcev, ki so do tedaj nosili dres B ekipe, v sezoni 1990/91 lahko oblekla dres novonastalega kluba. Kar je Unionu omogočalo takojšnjo prijavo v najnižjo ligo okrožja Rychnov nad Knežnou. Za barvno kombinacijo dresov si izberejo črno, rdečo ter zlato. Klub večino časa nastopa v najnižji ligi. Tu in tam mu uspe tudi preboj v višjo ligo. A bolj, kot predstavniki močnejšega spola, pustijo pečat v klubu dekleta. Union se namreč v sredini 90-ih let usmeri tudi v ženski (oz. dekliški) nogomet. Sprva ekipo mlajših in starejših deklic iz Rokytnice in okoliških vasi so kmalu pričela dopolnjevati še dekleta iz oddaljenejših krajev. Osnovnošolkam se uspe leta 2000 uvrstiti celo v prvo državno ligo v kateri – z izjemo ene sezone – nastopajo do leta 2007. Nekaterim dekletom je uspelo obleči tudi dres mlajših reprezentančnih kategorij.
1. FC do leta 1996 nastopa med okrožnimi drugoligaši. Zatem sledi izpad in tri nadaljnje sezone v najnižjem rangu. Do preloma tisočletja, ko se znova uvrsti ligo višje.
Članska moška ekipa kluba Union zaradi finančnih razlogov leta 2007 preneha delovati, medtem ko so mlajše deklice ter ekipa članic nadaljevali s tekmovanjem v svojih prvenstvih. Unionov (starejši) rival nadaljuje z nastopanjem v prvi okrožni ligi. Po izpadu v nižjo ligo leta 2006 se po eni sezoni znova vrne na najvišji nivo okrožja, kjer nastopa do konca desetletja (2010).
Kljub temu, da je tudi Union v svojem nazivu nosil ime mesta, je v Rokytnici velja za manj priljubljenega. Če ne kar osovraženega. Spori, zamere in (posledično) visoka najemnina, ki mu jo je za uporabo igrišča zaračunavalo mesto, so razlogi, da je bil Union primoran svoje domače tekme igrati tudi na okoliških igriščih. Za nameček je nekaj sezon nastopal celo v sosednjem okrožju. Tudi zaradi tega nikdar v zgodovini obstoja obeh klubov ni prišlo do njunega medsebojnega ligaškega srečanja.
Po letih metanja polen pod noge in vse bolj očitnem upadanju zanimanja za nogomet ter slabših rezultat pride poleti 2023 do združitve obeh klubov. Vsi registrirani igralci za Union prestopijo v 1.FC, slednji pa si v svoj naziv doda ime do tedaj samostojnega kluba (Union).
Klub je v najvišji okrožni ligi nazadnje nastopal v sezoni 2017/18. Po dveh sezonah je pristal v najnižji ligi iz katere se je želel ekspresno vrniti nivo višje. V sezoni 2019/20 mu namero prepreči prekinitev prvenstva zaradi pandemije covida (takrat so bili vodilni na lestvici). Tri sezone kasneje končajo prvenstvo na 4. mestu. Ker so vsa tri moštva pred Rokytnico zavrnila napredovanje, je tudi to mesto zadostovalo za napredovanje. A so se po zadnjem mestu hitro vrnili v najnižjo ligo, kjer doživljajo sila povprečno sezono.
Ekipi imata na voljo preprosti, a dovolj udobni rezervni klopi.
Infrastruktura
Klub domuje na robu mirnega predela Rokytnice, nedaleč osnovne šole, kjer se poleg glavnega igrišča nahaja še pomožno z naravno travo. Čeprav podlaga na njem ni v kdove kako dobrem stanju, več kot zadostuje za treniranje v primeru slabega vremena. Rokytnice se tako uvrščajo med redke klube na tem nivoju, ki premorejo dve igrišči.
Kljub hribovitemu svetu je glavno igrišče v Rokytnici zgledno urejeno. Raven teren s solidno zelenico vsekakor omogoča dobre pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Predsednik Koukol ob tem opozori, da tudi stanje igrišča ni povsem idealno. Tretjina površine se namreč nahaja na manj propustni podlagi,
kar se pokaže predvsem ob daljšem oz. obilnejšem deževju. Ob zahodni strani glavnega igrišča sta nameščeni preprosti a dovolj udobni rezervni klopi, ki ju obdaja nekaj klopi za gledalce.
Vsi klubski objekti se nahajajo na nasprotni strani, kjer izstopa propadajoč objekt izpred 60-ih let, ki že od daleč kliče po obnovi. Postavila ga je sovjetska armada za svoje potrebe. Kasneje je klub v njem predelal notranje prostore, s čimer je mdr. nadomestil stare garderobe na drugi strani igrišča. Od vhoda v objekt do gostinskega prostora vodi krajši hodnik, ki ga krasijo številne starejše skupinske fotografije moštva. Čeprav notranji prostori že lep čas nimajo dovoljenja za obratovanje (kar priznava tudi Koukol in
Pred dvema letoma postavljeni nadstrešek nudi gledalcem streho nad glavo a zaradi oddaljenosti od igrišča tudi nekaj slabši pogled na dogajanje na zelenici.
Garderobe v kontejnerjih nudijo nogometašem dostojnejše pogoje, kot prostori v propadajočem klubskem objektu.
Klubski objekt bi bil že dolgo nazaj potreben obnove.
Kljub dotrajanim prostorom, si v klubu zaslužijo pohvale za stilsko urejen klubski prostor s točilnim pultom.
pri tem omeni nedavni obisk inšpekcije), bi bila velika škoda izpustiti ogled glavnega klubskega prostora. Gre za prostorno sobo približno na sredini objekta, olepšano s številnimi navijaškimi šali, klubskimi ter reprezentančnimi dresi ter ostalimi nogometnimi artikli, ki krasijo strop in stene prostora ter mu s tem dajejo pristni nogometni pridih. Del klubske sobe je tudi večji točilni pult ter prodajni
prostor za njim.
Za razliko od gostinskega dela so vsi ostali prostori v objektu že davno nazaj izpolnili pogoje za obnovo. Vključno s toaletami za obiskovalce. Da bi mesto vsaj delno zakrilo »nogometno sramoto«, je leta 2021 nabavilo nekaj predelanih kontejnerjev, ki tako v zadnjih štirih letih služijo kot slačilnice in umivalnice za glavne akterje tekem. Med kontejnerji in klubskim objektom je bil pred dvema letoma postavljen nadstrešek z mizami in klopmi. Ker je od igrišča oddaljen nekaj več korakov, si večina gledalcev za ogled tekme izbere eno od novejših klopi, ki so na tem delu igrišča postavljene vzdolž celotne stranske črte. Ali pa se preprosto naslonijo na ograjo in si stoje ogledajo predstavo svojih junakov.
Igralski kader in predsednik kluba
Klubom, ki se nahajajo bližje središčem svojih okrožij, je v večini primerov mnogo lažje v svoje vrste privabiti igralce od drugod. Razlog se skriva predvsem v gostovanjih in s tem povezane izgube časa. Rokytnica je s svojo lego na skrajnem jugovzhodnem robu okrožja vse prej kot vabljiva za prihode nogometa željnih igralcev od drugod. Zato ne čudi, da ima velika večina igralcev aktualnega moštva svoja bivališča prav v mestecu na obrobju Orliškega hribovja. Po besedah Koukola je to tudi ena od usmeritev kluba. Po njegovi realni oceni niti ne pričakuje, da bi se iz oddaljenejših krajev kdor koli vozil k njim na treninge in igranje tekem.
Povprečno starost ekipe pri svojih 48-ih letih še najbolj dviguje (začasni) kapetan Miloslav Štefek, medtem ko za nekaj mladostne vihravosti s 23-imi leti skrbita najmlajša člana, hitronogi levi krilni napadalec Jakub Kolovratnik ter Michal Klein, prav tako napadalno usmerjeni igralec. Od napadalcev velja omeniti še prvega strelca moštva Miroslava Žižalo, ki je s šestimi poslanimi žogami v mreže nasprotnikov dosegel točno petino vseh rokytniških zadetkov v aktualni sezoni.
Zanimivo, da moštvo že sedmo sezono nastopa brez trenerja. Taktična priprava na tekmo je tako bolj ali manj prepuščena medsebojni izmenjavi mnenj med igralci, saj niti med njimi ni nikogar, ki bi vsaj delno nadomestil manjko trenerja.
Pavel Koukol poleg igranja za klub že šesto leto opravlja tudi funkcijo predsednika kluba.
Delovanje oz. obstoj kluba je bolj ali manj v rokah predsednika Pavla Koukola. Koukol je eden od domačinov, ki je dres Rokytnice nosil že v mlajših kategorijah. Poleg predsedniške funkcije, ki jo opravlja šesto leto, je s svojo 21-ico na hrbtu še vedno nepogrešljivi člen udarne zeleno bele enajsterice.
Mlajše kategorije
Delo z mladimi je bil večji del obstoja nogometa v Rokytnici eden zaščitnih znakov kluba. Nenazadnje je ravno združena ekipa mladincev in kadetov (zaradi premajhnega števila igralcev v okrožju ni ločenega tekmovanja za omenjeni kategoriji) z dvakratno uvrstitvijo na regionalni nivo poskrbela za enega največjih, če ne kar največji klubski uspeh. Prvič jim je to uspelo v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Njihov uspeh nato ponovijo mladeniči na začetku novega tisočletja, ko se jim štiri zaporedne sezone uspe obdržati na regijskem nivoju. Član uspešne generacije je bil tudi sedanji predsednik Koukol.
Mlajši cicibani združene ekipe Javornic in Rokytnice v sezoni 2024/25. Vir: 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horah.
Praktično vse sezone imajo nogometni entuziasti v Rokytnici poleg članske ekipe možnost spremljati tudi katero od mlajših kategorij. Najsi je šlo v preteklosti za enega od obeh klubov (Union in 1. FC) ali po novem za združeni klub. Leta 2010 so za 1. FC hkrati nastopali združena ekipa mladincev in kadetov, starejši in mlajši dečki ter cicibani. Upad zanimanja za nogomet je sčasoma oklestil tudi število nastopajočih kategorij. Če leto 2010 velja za zadnje, ko so za Rokytnice nastopali tudi srednješolci, so bili odgovorni v klubu z leti prisiljeni poiskati sodelovanje s
Starejši cicibani združene ekipe Javornic in Rokytnice v sezoni 2024/25. Vir: 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horah
sosednjimi klubi tudi pri mlajših selekcijah. V sezoni 2022/23 združijo moči s klubom iz bližnjega kraja Vamberk pri formiranju selekcij mlajših in starejših dečkov. Pred aktualno sezono so se za sodelovanje odločili s klubom Sokol Javornice s katerim so v tekmovanje
prijavili štiri najmlajše kategorije. Obe kategoriji cicibanov nastopata pod imenom JARO (po začetnih črkah obeh imen klubov – Javornice in Rokytnice). V seštevku so Rokytnice v vse štiri selekcije prispevale manjše število igralcev (v letošnji sezoni imajo registriranih 35 otrok). Večino domačih tekem odigrajo mladi nadobudneži v Javornici.
Glede na to, da v Rokytnici že poldrugo desetletje nimajo svoje kadetske ekipe, mladi nogometaši po končanju nastopanja za starejše dečke v veliki večini tudi zaključijo z nogometom. Na vprašanje ali v klubu morda razmišljajo v smeri oblikovanja kadetske ekipe s čimer bi mladostnikom omogočili nadaljnji nogometni angažma, Koukol razočarano odgovori negativno. Pri čemer omeni argumente, ki nikakor ne gredo v prid današnjim mladim generacijam. Vse od njihovega odnosa do nogometa do (skoraj nikakršne) želje po napredovanju. Za kar ne krivi otrok, temveč njihove starše, ki – po njegovem – premalo podpirajo otroke k aktivnemu igranju nogometa.
Medijska pokritost in cilji kluba
Svoj čas je imel klub aktivno spletno stran, ki je še vedno dostopna. Kljub temu, da zadnja novica na njej datira v leto 2010. Na strani gre pohvaliti predvsem podroben zgodovinski opis klubskega dogajanja. Kar ima za današnji čas že prav posebno vrednost, saj le redko kateri desetoligaški klubi premorejo skrbno zbrati, urediti in objaviti svoj del zgodovine.
Blizu centra mesta je postavljena oglasna deska na kateri je pripetih nekaj novic starejšega datuma.
Nekaj aktivnih objav se je med letoma 2019 in 22 našlo tudi na klubskem Facebooku. Isti socialni medij je za sicer podrobno pokrivanje dogajanja pri mlajših selekcij koristil tudi klub Union. A le za krajše obdobje.
Po besedah predsednika Koukola v klubu delajo na ponovni obuditvi spletne strani. Za informiranje o prihajajočih tekmah koristijo plakate na dveh oglasnih deskah v mestu. Za tokratno domačo tekmo jim jo sicer zagodel praznični dan med tednom, zaradi česar klubu ni uspelo urediti formalnosti, povezanih z objavo plakatov na javnih mestih.
Če trenutno klub skupaj drži predvsem ekipni duh, je slika povsem drugačna, ko beseda nanese na prihodnost in z njo povezanimi cilji kluba. Vztrajati v razmerah, ko celoten klubski ustroj sloni na eni osebi in biti pri tem deležen številnih
(neizpolnjenih) obljub, bi zagotovo veliko večino odvrnila od nadaljnjega angažiranja. Zato niti ne čudi črnogleda napoved predsednika Koukola. Precej bolj preseneti njegov prav nič spremenjeni ton glasu s katerim v roku petih let napove konec nogometa v Rokytnici. Verjame sicer, da bo otroške glasove na nogometnem igrišču tudi v prihodnje moč slišati. Slovo njegove generacije v roku nekaj let naj bi hkrati pomenila konec članskega nogometa v mestu.
Če gre podobne besede iz ust odgovornih klubskih delavcev jemati z rezervo, saj so nemalokrat izrečene v afektu, se v primeru kluba iz Rokytnice črn scenarij resnično zdi realen. A ker je nogomet že ničkolikokrat spisal lepe zgodbe, gre vseeno upati, da bo podobno pozitivna usoda doletela tudi rokytniški nogometni klub. Skoraj ne gre verjeti, da se tudi po slovesu sedanje generacije ne bi našli mlajši in pomagali klubu tlakovati pot, če že ne k stari slavi, pa vsaj k njegovi stabilizaciji. Nenazadnje je skozi leta dres Rokytnice nosilo že lepo število domačinov. In zagotovo je v katerem od njih ostalo vsaj nekaj lepih spominov na klub…
1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach v spomladanskem delu sezone 2024/25.
Po enoletnem nastopanju v drugi okrožni ligi se je 1. FC Union aktualno sezono (znova) znašel v družbi najnižje rangiranih klubov okrožja Rychnov nad Kněžnov Kralovehraške regije. Po 15-ih odigranih krogih z 12-imi osvojenimi točkami zaseda skromno deveto mesto med skupno 12 udeleženci. Pri čemer ima enako število točk, kot predzadnjeuvrščeno moštvo. Niti prve štiri odigrane tekme nadaljevanja prvenstva moštvu niso prinesle bistvenega izboljšanja točkovnega izkupička (dva remija in dva poraza). Delno uteho za slabše nastope v prvenstvu lahko v taboru Rokytnice najdejo v zmagi nad trenutno vodilno ekipo lige. Kar jim je uspelo kot edinemu moštvu do sedaj. In to celo na gostovanju. Po besedah predsednika kluba in igralca Pavla Koukola je moštvo na gostovanju pri vodilni ekipi odigralo »tekmo sezone« in s tem dokazalo, da premore kvaliteto za boljše rezultate.
Igrišče v Rokytnici se lahko pohvali z dobro pripravljeno igralno površino.
Zaradi pandemije covida je klub proslavil 70 let delovanje z enoletno »zamudo«. Leta 2021 sta jim za častitljivi jubilej prišla čestitati dve legendi češkoslovaškega nogometa Karol Dobiaš in Antonin Panenka, oba člana češkoslovaške reprezentance, ki je v Beogradu leta 1976 osvojila naslov evropskih prvakov. Če je bilo ob proslavi od alfe in omega rokytniškega kluba v intervjujih še čutiti optimizem, se danes zdi ravno nasprotno. Koukol, ki praktično sam vleče nogometni voz v mestu, ima na svojih plečih skrb tako za najmlajše, člansko ekipo, klubsko infrastrukturo, kot tudi urejanje pravnih in birokratskih zadev. In ravno slednjih dveh je bilo v zadnjem obdobju več kot običajno. Poletje pred dvema letoma je namreč prineslo združitev dveh nogometnih klubov, ki sta od konca 80-ih let nastopala vsak pod svojim imenom.
Če bi ob pogledu na glavno in celo pomožno igrišče ob njem iz ust predsednika kluba moral vejati optimizem, velja ravno nasprotno za infrastrukturo. Mesto je sicer pred leti rešilo problem garderob z namestitvijo kontejnerjev ob igrišče. A velika težava za klub ostaja glavni objekt. Propadajočo barako so postavili še ruski vojaki, ki so v času okupacije Češkoslovaške živeli v Rokytnici. Od takrat praktično ni bila deležna kakšne vsaj delne obnove. Če bi njeni notranji prostori na prvi pogled še dobili zeleno luč za nadaljnjo uporabo, se slika povsem obrne, ko prične Koukol z naštevanjem vseh težav povezanih s stavbo. Ob tem je skoraj neverjetno, da mesto kot lastnik objekta po tolikem času ni zmožno poskrbeti za njegovo obnovo (ali postavitev novega), kar bi klubu omogočilo času primerno (dostojno) delovanje.
Ob kulturnem domu Družba kažipot kaže smer proti nogometnemu igrišču.
Rokytnice so med redkimi klubi v najnižji ligi, ki premorejo tudi pomožno igrišče.
Glavni rival Rokytnice prihaja iz 9 km oddaljenega kraja Slatina nad Zdobnici. Še največ za delovanje kluba iz svojega proračuna prispeva mesto. Nekaj dodatnih kron v klubsko blagajno prinese trojica zasebnih podjetij, članski prispevki ter tudi nacionalna športna agencija za delo z mladimi. Ravno mlajše selekcije so skozi zgodovino predstavljale pomemben temelj članske ekipe. Od doma vzgojenih igralcev velja izpostaviti Petra Kanskega, ki je v svoji karieri nastopala za četrtoligaški klub.
Amaterski nogomet širom sveta ne pestijo zgolj težave s pomanjkanjem igralcev in financ, temveč tudi novodobne zahteve na trgu dela. Eno takšnih izpostavi tudi Koukol, ko omeni povezavo igralcev z znano češko blagovno znamko – avtomobilom škoda. Ta ima eno svojih glavnih tovarn v 25 km oddaljenem kraju Kvasiny. Triizmensko delo za tam zaposlene nogometaše pogosto pomeni odsotnost s treningov in tekem. Kar ne predstavlja težavo zgolj za Rokytnice temveč za veliko večino okoliških (amaterskih) klubov.
Zgodovina in uspehi kluba
Omeniti velja, da se je nogomet v Rokytnici igral že pred drugo svetovno vojno, ko je bilo v kraju postavljeno tudi prvo nogometno igrišče. A ker je šlo za nemški klub, se uradna zgodovina češkega kluba prične pisati z letom 1950.
S pričetkom delovanja nogometnega kluba sta povezani predvsem dve imeni – Rudolf Čech (član lokalnega oddelka takratne Nacionalne varnostne enote), ki je prevzel ustanovitev in vodenje kluba, ter Oldřich Toman, zadolžen za formiranje ekipe.
Klub se je takoj po ustanovitvi prijavil v okrožno tekmovanje. Dvoboji proti moštvom iz bližnje okolice so v tistem obdobju imeli še poseben naboj. Ker so bili polni (brezkompromisnih) duelov se ne gre čuditi, da so igralci nosili ščitnike tudi na zadnjem delu goleni.
Po dveh sezonah uspe Rokytnicam napredovati ligo višje, kjer nastopajo naslednji dve sezoni. Sledi znova padec v najnižjo ligo, kjer klub odigra tri sezone. Nakar se leta 1957 odgovorni odločijo izstopiti iz tekmovanja. Sledijo tri leta, v katerih so bili ljubitelji nogometa v kraju prikrajšani za čustva, ki jih s seboj prinašajo tekme žogobrcarjev. Nogometno igrišče v kraju znova zaživi leta 1960. Rokytnice se ponovno prijavijo v tekmovanje, tokrat pod imenom Sokol. Od takrat dalje se nogomet v kraju igra brez prestanka.
Ekipa Rokytnice iz 50-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach.
Ravno leto 1960 prinese pravi nogometni razcvet v Rokytnici. Poleg oživitve prvotnega kluba (Sokol), se v prvenstvo prijavi tudi vojaška enota tamkajšnjega garnizona, ki nastopa pod imenom Dukla.
V obdobju totalitarizma in obveznega – dvoletnega – služenja vojaškega roka so na območju Češkoslovaške nastali številni športni klubi z imenom Dukla. Ime izhaja iz kraja na jugu Poljske (ob meji s Slovaško), kjer je jeseni leta 1944 potekala vojaška operacija v kateri je padlo ali bilo ranjenih skoraj sto tisoč sovjetskih in češkoslovaških vojakov. Zaradi svoje povezanosti z vojsko in takratnim režimom so bili ti klubi pri prebivalcih precej manj priljubljeni od »tradicionalnih«. Kar nekaj klubov v različnih športnih panogah je na Češkem in Slovaškem do danes v svojem imenu obdržalo ime Dukla. Za najbolj znani (in uspešni) nogometni klub na Češkem s tem imenom velja (prvoligaš) Dukla Praga.
Velja omeniti, da je v obdobju nastopanja obeh klubov v Rokytnici imel več uspeha vojaški klub. Mestni derbiji, ki so ne le pripomogli k športnemu rivalstvu temveč so tudi dodobra začinili dogajanje v kraju, so trajali do leta 1968. Zaradi takratne okupacije Češkoslovaške s strani držav Varšavskega pakta vodene iz Moskve, so se morali domači vojaki iz mesta umakniti. Nadomestili so jih (osovraženi) ruski vojaki, ki so nato ostali v Rokytnici nadaljnjih 23 let.
Prvo polovico 60-ih let Sokol nastopa v drugem rangu okrožnega tekmovanja. Preboj med najboljše klube okrožja mu uspe leta 1965 v kateri nastopa vse do konca desetletja.
70-a leta prinesejo klubu stabilizacijo. In z osvojitvijo naslova okrožnega pokalnega prvaka tudi enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Rokytnice bolj ali manj uspešno nastopajo v najvišji ligi okrožja. Nekajkrat jim zmanjka le korak do napredovanja na regionalni nivo. Kot denimo leta 1978, ko jih je od najnižje regionalne lige na koncu prvenstva ločila zgolj točka. Po uspešnih nastopih sledi slabša sezona in izpad v drugo ligo okrožja. A zgolj za eno sezono.
V tem obdobju so odgovorni v klubu zavihali rokave tudi na področju mlajših selekcij. Postavitev temeljev v obliki ustanovitve mlajših kategorij pomenijo za klub bogato bazo številnih igralcev, ki so kasneje pustili pomemben pečat v zgodovini rokytniškega nogometa.
Leto 1980 prinese rezultatski neuspeh in izpad v drugo (takrat najnižjo) okrožno ligo. Za razliko od članske ekipe razcvet doživijo mladinci. Igralci med 15. in 18. letom starosti (danes gre za dve ločeni starostni kategoriji kadetov in mladincev) so s svojimi uspehi klubskim veljakom in svojim privržencem prinesli nemalo veselja. S prebojem iz okrožne v regionalno ligo jim uspe veliki met s katerim so bili postavljeni trdni temelji prihodnosti kluba. Velika večina igralcev je namreč ostala zvesta nogometu in svojemu matičnemu klubu.
Po sedmih sezonah leta 1987 članski ekipi uspe osvojiti prvenstvo in se uvrstiti ligo višje. Številčen igralski kader jim hkrati omogoči tudi formiranje B ekipe.
Ob koncu 80ih let se klub preimenuje iz Sokola v 1.FC Rokytnice v Orlických horách. Istočasno je bilo ukinjeno B moštvo. Njegova ukinitev je hkrati pomenila povod za ustanovitev novega kluba z imenom AFK Union Rokytnice.
AFK Union Rokytnice
Po soglasju vodilnih v klubu 1. FC Rokytnice je večina igralcev, ki so do tedaj nosili dres B ekipe, v sezoni 1990/91 lahko oblekla dres novonastalega kluba. Kar je Unionu omogočalo takojšnjo prijavo v najnižjo ligo okrožja Rychnov nad Knežnou. Za barvno kombinacijo dresov si izberejo črno, rdečo ter zlato. Klub večino časa nastopa v najnižji ligi. Tu in tam mu uspe tudi preboj v višjo ligo. A bolj, kot predstavniki močnejšega spola, pustijo pečat v klubu dekleta. Union se namreč v sredini 90-ih let usmeri tudi v ženski (oz. dekliški) nogomet. Sprva ekipo mlajših in starejših deklic iz Rokytnice in okoliških vasi so kmalu pričela dopolnjevati še dekleta iz oddaljenejših krajev. Osnovnošolkam se uspe leta 2000 uvrstiti celo v prvo državno ligo v kateri – z izjemo ene sezone – nastopajo do leta 2007. Nekaterim dekletom je uspelo obleči tudi dres mlajših reprezentančnih kategorij.
1. FC do leta 1996 nastopa med okrožnimi drugoligaši. Zatem sledi izpad in tri nadaljnje sezone v najnižjem rangu. Do preloma tisočletja, ko se znova uvrsti ligo višje.
Članska moška ekipa kluba Union zaradi finančnih razlogov leta 2007 preneha delovati, medtem ko so mlajše deklice ter ekipa članic nadaljevali s tekmovanjem v svojih prvenstvih. Unionov (starejši) rival nadaljuje z nastopanjem v prvi okrožni ligi. Po izpadu v nižjo ligo leta 2006 se po eni sezoni znova vrne na najvišji nivo okrožja, kjer nastopa do konca desetletja (2010).
Kljub temu, da je tudi Union v svojem nazivu nosil ime mesta, je v Rokytnici velja za manj priljubljenega. Če ne kar osovraženega. Spori, zamere in (posledično) visoka najemnina, ki mu jo je za uporabo igrišča zaračunavalo mesto, so razlogi, da je bil Union primoran svoje domače tekme igrati tudi na okoliških igriščih. Za nameček je nekaj sezon nastopal celo v sosednjem okrožju. Tudi zaradi tega nikdar v zgodovini obstoja obeh klubov ni prišlo do njunega medsebojnega ligaškega srečanja.
Po letih metanja polen pod noge in vse bolj očitnem upadanju zanimanja za nogomet ter slabših rezultat pride poleti 2023 do združitve obeh klubov. Vsi registrirani igralci za Union prestopijo v 1.FC, slednji pa si v svoj naziv doda ime do tedaj samostojnega kluba (Union).
Trojica grbov povezanih z nogometnima kluboma v Rokytnici – levi je prvotni grb kluba 1. FC, v sredini je grb kluba Union in desni znak Vikinga Uniona (pod katerim so v zadnjem obdobju nastopale mlajše selekcije kluba Union).
Klub je v najvišji okrožni ligi nazadnje nastopal v sezoni 2017/18. Po dveh sezonah je pristal v najnižji ligi iz katere se je želel ekspresno vrniti nivo višje. V sezoni 2019/20 mu namero prepreči prekinitev prvenstva zaradi pandemije covida (takrat so bili vodilni na lestvici). Tri sezone kasneje končajo prvenstvo na 4. mestu. Ker so vsa tri moštva pred Rokytnico zavrnila napredovanje, je tudi to mesto zadostovalo za napredovanje. A so se po zadnjem mestu hitro vrnili v najnižjo ligo, kjer doživljajo sila povprečno sezono.
Infrastruktura
Klub domuje na robu mirnega predela Rokytnice, nedaleč osnovne šole, kjer se poleg glavnega igrišča nahaja še pomožno z naravno travo. Čeprav podlaga na njem ni v kdove kako dobrem stanju, več kot zadostuje za treniranje v primeru slabega vremena. Rokytnice se tako uvrščajo med redke klube na tem nivoju, ki premorejo dve igrišči.
Ekipi imata na voljo preprosti, a dovolj udobni rezervni klopi.
Kljub hribovitemu svetu je glavno igrišče v Rokytnici zgledno urejeno. Raven teren s solidno zelenico vsekakor omogoča dobre pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Predsednik Koukol ob tem opozori, da tudi stanje igrišča ni povsem idealno. Tretjina površine se namreč nahaja na manj propustni podlagi, kar se pokaže predvsem ob daljšem oz. obilnejšem deževju. Ob zahodni strani glavnega igrišča sta nameščeni preprosti a dovolj udobni rezervni klopi, ki ju obdaja nekaj klopi za gledalce.
Pred dvema letoma postavljeni nadstrešek nudi gledalcem streho nad glavo a zaradi oddaljenosti od igrišča tudi nekaj slabši pogled na dogajanje na zelenici.
Garderobe v kontejnerjih nudijo nogometašem dostojnejše pogoje, kot prostori v propadajočem klubskem objektu.
Vsi klubski objekti se nahajajo na nasprotni strani, kjer izstopa propadajoč objekt izpred 60-ih let, ki že od daleč kliče po obnovi. Postavila ga je sovjetska armada za svoje potrebe. Kasneje je klub v njem predelal notranje prostore, s čimer je mdr. nadomestil stare garderobe na drugi strani igrišča. Od vhoda v objekt do gostinskega prostora vodi krajši hodnik, ki ga krasijo številne starejše skupinske fotografije moštva. Čeprav notranji prostori že lep čas nimajo dovoljenja za obratovanje (kar priznava tudi Koukol in pri tem omeni nedavni obisk inšpekcije), bi bila velika škoda izpustiti ogled glavnega klubskega prostora. Gre za prostorno sobo približno na sredini objekta, olepšano s številnimi navijaškimi šali, klubskimi ter reprezentančnimi dresi ter ostalimi nogometnimi artikli, ki krasijo strop in stene prostora ter mu s tem dajejo pristni nogometni pridih. Del klubske sobe je tudi večji točilni pult ter prodajni prostor za njim.
Klubski objekt bi bil že dolgo nazaj potreben obnove.
Kljub dotrajanim prostorom, si v klubu zaslužijo pohvale za stilsko urejen klubski prostor s točilnim pultom.
Za razliko od gostinskega dela so vsi ostali prostori v objektu že davno nazaj izpolnili pogoje za obnovo. Vključno s toaletami za obiskovalce. Da bi mesto vsaj delno zakrilo »nogometno sramoto«, je leta 2021 nabavilo nekaj predelanih kontejnerjev, ki tako v zadnjih štirih letih služijo kot slačilnice in umivalnice za glavne akterje tekem. Med kontejnerji in klubskim objektom je bil pred dvema letoma postavljen nadstrešek z mizami in klopmi. Ker je od igrišča oddaljen nekaj več korakov, si večina gledalcev za ogled tekme izbere eno od novejših klopi, ki so na tem delu igrišča postavljene vzdolž celotne stranske črte. Ali pa se preprosto naslonijo na ograjo in si stoje ogledajo predstavo svojih junakov.
Igralski kader in predsednik kluba
Klubom, ki se nahajajo bližje središčem svojih okrožij, je v večini primerov mnogo lažje v svoje vrste privabiti igralce od drugod. Razlog se skriva predvsem v gostovanjih in s tem povezane izgube časa. Rokytnica je s svojo lego na skrajnem jugovzhodnem robu okrožja vse prej kot vabljiva za prihode nogometa željnih igralcev od drugod. Zato ne čudi, da ima velika večina igralcev aktualnega moštva svoja bivališča prav v mestecu na obrobju Orliškega hribovja. Po besedah Koukola je to tudi ena od usmeritev kluba. Po njegovi realni oceni niti ne pričakuje, da bi se iz oddaljenejših krajev kdor koli vozil k njim na treninge in igranje tekem.
Povprečno starost ekipe pri svojih 48-ih letih še najbolj dviguje (začasni) kapetan Miloslav Štefek, medtem ko za nekaj mladostne vihravosti s 23-imi leti skrbita najmlajša člana, hitronogi levi krilni napadalec Jakub Kolovratnik ter Michal Klein, prav tako napadalno usmerjeni igralec. Od napadalcev velja omeniti še prvega strelca moštva Miroslava Žižalo, ki je s šestimi poslanimi žogami v mreže nasprotnikov dosegel točno petino vseh rokytniških zadetkov v aktualni sezoni.
Pavel Koukol poleg igranja za klub že šesto leto opravlja tudi funkcijo predsednika kluba.
Zanimivo, da moštvo že sedmo sezono nastopa brez trenerja. Taktična priprava na tekmo je tako bolj ali manj prepuščena medsebojni izmenjavi mnenj med igralci, saj niti med njimi ni nikogar, ki bi vsaj delno nadomestil manjko trenerja.
Delovanje oz. obstoj kluba je bolj ali manj v rokah predsednika Pavla Koukola. Koukol je eden od domačinov, ki je dres Rokytnice nosil že v mlajših kategorijah. Poleg predsedniške funkcije, ki jo opravlja šesto leto, je s svojo 21-ico na hrbtu še vedno nepogrešljivi člen udarne zeleno bele enajsterice.
Mlajše kategorije
Delo z mladimi je bil večji del obstoja nogometa v Rokytnici eden zaščitnih znakov kluba. Nenazadnje je ravno združena ekipa mladincev in kadetov (zaradi premajhnega števila igralcev v okrožju ni ločenega tekmovanja za omenjeni kategoriji) z dvakratno uvrstitvijo na regionalni nivo poskrbela za enega največjih, če ne kar največji klubski uspeh. Prvič jim je to uspelo v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Njihov uspeh nato ponovijo mladeniči na začetku novega tisočletja, ko se jim štiri zaporedne sezone uspe obdržati na regijskem nivoju. Član uspešne generacije je bil tudi sedanji predsednik Koukol.
Mlajši cicibani združene ekipe Javornic in Rokytnice v sezoni 2024/25. Vir: 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horah.
Praktično vse sezone imajo nogometni entuziasti v Rokytnici poleg članske ekipe možnost spremljati tudi katero od mlajših kategorij. Najsi je šlo v preteklosti za enega od obeh klubov (Union in 1. FC) ali po novem za združeni klub. Leta 2010 so za 1. FC hkrati nastopali združena ekipa mladincev in kadetov, starejši in mlajši dečki ter cicibani. Upad zanimanja za nogomet je sčasoma oklestil tudi število nastopajočih kategorij. Če leto 2010 velja za zadnje, ko so za Rokytnice nastopali tudi srednješolci, so bili odgovorni v klubu z leti prisiljeni poiskati sodelovanje s sosednjimi klubi tudi pri mlajših selekcijah. V sezoni 2022/23 združijo moči s klubom iz bližnjega kraja Vamberk pri formiranju selekcij mlajših in starejših dečkov. Pred aktualno sezono so se za sodelovanje odločili s klubom Sokol Javornice s katerim so v tekmovanje prijavili štiri najmlajše kategorije. Obe kategoriji cicibanov nastopata pod imenom JARO (po začetnih črkah obeh imen klubov – Javornice in Rokytnice). V seštevku so Rokytnice v vse štiri selekcije prispevale manjše število igralcev (v letošnji sezoni imajo registriranih 35 otrok). Večino domačih tekem odigrajo mladi nadobudneži v Javornici.
Starejši cicibani združene ekipe Javornic in Rokytnice v sezoni 2024/25. Vir: 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horah
Glede na to, da v Rokytnici že poldrugo desetletje nimajo svoje kadetske ekipe, mladi nogometaši po končanju nastopanja za starejše dečke v veliki večini tudi zaključijo z nogometom. Na vprašanje ali v klubu morda razmišljajo v smeri oblikovanja kadetske ekipe s čimer bi mladostnikom omogočili nadaljnji nogometni angažma, Koukol razočarano odgovori negativno. Pri čemer omeni argumente, ki nikakor ne gredo v prid današnjim mladim generacijam. Vse od njihovega odnosa do nogometa do (skoraj nikakršne) želje po napredovanju. Za kar ne krivi otrok, temveč njihove starše, ki – po njegovem – premalo podpirajo otroke k aktivnemu igranju nogometa.
Medijska pokritost in cilji kluba
Svoj čas je imel klub aktivno spletno stran, ki je še vedno dostopna. Kljub temu, da zadnja novica na njej datira v leto 2010. Na strani gre pohvaliti predvsem podroben zgodovinski opis klubskega dogajanja. Kar ima za današnji čas že prav posebno vrednost, saj le redko kateri desetoligaški klubi premorejo skrbno zbrati, urediti in objaviti svoj del zgodovine.
Nekaj aktivnih objav se je med letoma 2019 in 22 našlo tudi na klubskem Facebooku. Isti socialni medij je za sicer podrobno pokrivanje dogajanja pri mlajših selekcij koristil tudi klub Union. A le za krajše obdobje.
Po besedah predsednika Koukola v klubu delajo na ponovni obuditvi spletne strani. Za informiranje o prihajajočih tekmah koristijo plakate na dveh oglasnih deskah v mestu. Za tokratno domačo tekmo jim jo sicer zagodel praznični dan med tednom, zaradi česar klubu ni uspelo urediti formalnosti, povezanih z objavo plakatov na javnih mestih.
Blizu centra mesta je postavljena oglasna deska na kateri je pripetih nekaj novic starejšega datuma.
Če trenutno klub skupaj drži predvsem ekipni duh, je slika povsem drugačna, ko beseda nanese na prihodnost in z njo povezanimi cilji kluba. Vztrajati v razmerah, ko celoten klubski ustroj sloni na eni osebi in biti pri tem deležen številnih (neizpolnjenih) obljub, bi zagotovo veliko večino odvrnila od nadaljnjega angažiranja. Zato niti ne čudi črnogleda napoved predsednika Koukola. Precej bolj preseneti njegov prav nič spremenjeni ton glasu s katerim v roku petih let napove konec nogometa v Rokytnici. Verjame sicer, da bo otroške glasove na nogometnem igrišču tudi v prihodnje moč slišati. Slovo njegove generacije v roku nekaj let naj bi hkrati pomenila konec članskega nogometa v mestu.
Če gre podobne besede iz ust odgovornih klubskih delavcev jemati z rezervo, saj so nemalokrat izrečene v afektu, se v primeru kluba iz Rokytnice črn scenarij resnično zdi realen. A ker je nogomet že ničkolikokrat spisal lepe zgodbe, gre vseeno upati, da bo podobno pozitivna usoda doletela tudi rokytniški nogometni klub. Skoraj ne gre verjeti, da se tudi po slovesu sedanje generacije ne bi našli mlajši in pomagali klubu tlakovati pot, če že ne k stari slavi, pa vsaj k njegovi stabilizaciji. Nenazadnje je skozi leta dres Rokytnice nosilo že lepo število domačinov. In zagotovo je v katerem od njih ostalo vsaj nekaj lepih spominov na klub…
1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach v spomladanskem delu sezone 2024/25.
7. maja, 2025