Kategorija: Arhiv

SK Tichov
Eden izmed številnih klubov, ki zapolnjujejo nogometni zemljevid skrajnega vzhodnega dela Češke, je SK Tichov. Velja za skromnejši nogometni klub čigar glavni cilj je povezan predvsem z obstojem nogometa v vasici Tichov. Tako v obdobju ustanavljanja kot kasneje pri njegovem delovanju je klub vedno našel oporo pri županu oz. lokalni oblasti. Na drugi strani ga pri investicijah v sicer zgledno urejeno igrišče ovira zasebno lastništvo, ki zajema del igrišča.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim
kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen
leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje
javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se
ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Mlajše kategorije
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja. Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Mlajše kategorije
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
4. novembra, 2025
Tichov – Tatran Biskupice
Prvi novembrski dan je postregel z zadnjim jesenskim krogom za deset (od enajstih) udeležencev najnižje lige skupine B v okrožju Zlin. Čeprav je ekipa Tichova na svojem igrišču pričakala favorizirano ekipo Biskupic, so bili domači pred tekmo odločni presenetiti favoriziranega nasprotnika ter si z uspehom polepšati odhod na (dolg) zimski odmor.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki
je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti,
da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Pogoste visoke žoge v kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta s skupnimi močmi tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku
v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob
vratnici preusmeriti v gol avt.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel
proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka
proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal
nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti
tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo
boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku
nemočen.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjkaizkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z
zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Pogoste visoke žoge v domači kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti, da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob vratnici preusmeriti v gol avt.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom. Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku nemočen.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjka izkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
4. novembra, 2025
Tichov
Na skrajnem vzhodu Moravske se ob meji s Slovaško razteza tradicionalna etnografska regija, imenovana Valašsko. Gre za razgibano hribovito pokrajino poraslo z gozdovi med katerimi prevladujejo predvsem manjša naselja s prijaznimi domačini. Ena takšnih vasi je tudi Tichov. Ob tradicionalni žganjekuhi, sušenju sadja ter izdelavi marmelad dajejo ton družabnemu življenju kraja gasilci, lovci, čebelarji in nogometaši. Slednji v okviru vaškega nogometnega kluba nastopajo v eni izmed dveh skupin najnižje lige v okrožju Zlin.
Tichov velja za manjše naselje s 350 prebivalci, ki živijo v 107-ih stavbah. V veliki večini gre za enodružinske hiše. Vas je od meje s Slovaško oddaljena 10 km zračne črte ter slabih 50 km po cesti do regijske metropole Zlin. Precej bližje je južneje ležeče mesto Valašske Klobouky, ki mu je Tichov administrativno pripadal vse do leta 1993, ko je pridobil status samostojne občine. Z njim je vas povezana tudi preko edine avtobusne linije, ki jo koristijo v glavnem šolarji, pa tudi zaposleni in upokojenci. Edina trgovina v Tichovu je pred štirimi leti zaprla svoja vrata, kar je slednjim še posebej otežilo vsakdan. Zaradi česar so primorani oditi po nakupih osnovnih živil ravno v Valašske Klobouke.
Eno od štirih avtobusnih postajališč je v osamljenem zaselku Tanečnice južno od Tichova.
Tichov se nahaja ob lokalni cesti v smeri sever – jug. Glavnina naselja leži v južni polovici kraja, kjer sta tudi dve od štirih avtobusnih postajališč. V delovnih dneh na njih ustavlja 11 parov avtobusov. V soboto zjutraj se proti Valašskim Kloboukom odpravi še en avtobus, nakar kraj vse do ponedeljkovega jutra nima neposredne javne povezave.
Območje okoli Tichova je bilo naseljeno že
Z južne strani proti središču Tichova se cesta strmo vzpne.
v prazgodovini. Zanesljivi dokazi o poselitvi tega območja segajo v čas bronaste dobe. Jezikoslovje nakazuje, da ime vasi izvira iz osebnega imena Čichla. Vas se v pisnih virih prvič pojavi leta 1422, ko jo je kralj Sigismund ustanovil kot del Brumovskega posestva. Skozi zgodovino se pojavlja več izpeljank imena kraja (Czichow, Cichow ipd., do današnjega imena, ki ga je naselje dobilo leta 1924).
Sredi strmo se vzpenjajoče ceste stoji vaški urad.
Glavni vhod v vaški urad se nahaja z zadnje strani stavbe.
Na nekdanjo trgovino v vasi spominjajo le še podobe na oknih.
Kot to velja za večino podeželskih krajev, tudi Tichovu skozi zgodovino ni bilo prizanešeno z raznimi tragičnimi dogodki. Eden takšnih se je zgodil leta 1663, ko je v tatarskem vpadu umrla ena oseba, požganih je bilo 14 hiš in ukradenih 14 glav goveda, 2 konja ter 361 ovac. Podobno usodo je vas doletela tudi v tako imenovanih kuruških vpadih (šlo je za ogrske vstajnike proti habsburški
monarhiji), ko naj bi se po legendi celotno naselje izpraznilo, njegovi prebivalci pa so se skrivali po okoliških gozdovih.
Pogled na najvišje ležeči predel kraja.
Podobo vasi nekoliko kazi pogled na propadajoč kmetijski objekt.
Leta 1629 je (prvi dokumentirani) požar uničil znaten del naselja. Kasneje je Tichov prizadela epidemija kolere. Leta 1758 je bilo v vasi naseljenih skupno 43 domačij, vključno z 18 grunti, delovala pa je tudi grajska kovačnica. Konec 18. stoletja je v naselju živelo skoraj 300 prebivalcev, na prelomu 19. in 20. stoletja že okoli 450 prebivalcev. Število se je povečevalo tudi po drugi svetovni vojno.
Osrednje avtobusno postajališče je ob vaškem uradu.
Največja naseljenost je zabeležena v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, ko je v Tichovu živelo 562 prebivalcev.
Pred tremi desetletji obnovljena destilarna velja za ponos vasi.
Spominska plošča šestim ustreljenim vaščanom ob koncu druge svetovne vojne.
Čeprav je pouk v vasi potekal že v začetku 19. stoletja, je bila šola zgrajena komaj leta 1898. Tichov je vedno veljal za kmečko naselje s pašnim značajem. Če je v 17. in 18. stoletju prevladovala ovčereja, ima danes primat sadjarstvo. Leta 1960 je bila v Tichovu ustanovljena kmetijska zadruga. Druga svetovna vojna je terjala življenja petih domačinov. Vas so izpod jarma nacizma 2. maja 1945 osvobodile ruske in romunske čete.
Tichov velja za mirno podeželsko naselje. Leži pod južnimi obronki Vizoviškega hribovja, na nadmorski višini slabih 450 m n.m. Skozi vas teče Tichovsky potok. Kot veleva nepisana tradicija v deželi piva, ima tudi Tichov svoje gostišče. Družabnim dogodkom, kot so plesi, zabave, otroške prireditve, je namenjen kulturni dom. Za zasebne dogodke je dom možno tudi najeti. Zaman pa bomo v kraju iskali pošto, šolo ali vrtec. Za nameček so vaščani že četrto leto brez trgovine.
Na sredini južnega dela vasi stoji stavba vaškega urada. Nekaj deset metrov stran si lahko prebivalci ob ponedeljkih v manjši knjižnici izposodijo literaturo. Za svojo duhovno krepitev imajo krajani možnost prisluhniti sveti maši, ki dvakrat tedensko poteka v kapeli Kristusa kralja. Tichov je s svojimi številnimi pohodniškimi potmi v okolici idealen kraj za tovrstno aktivnost na prostem. Poleg pohodništva in kolesarjenja je občanom na voljo prenovljen športni kompleks v severnem delu vasi, imenovanem »Kamenca«.
Skrb za kulturno dediščino in javne objekte s strani lokalnih veljakov potrjuje pogled na obnovljeni gasilski dom, cerkev Kristusa Kralja z lepo urejeno okolico ter zgledno vzdrževano leseno zvonico.
Vključuje garderobe nogometnega kluba z nogometnim igriščem ter večnamensko asfaltno igrišče za košarko, odbojko, nogomet itd. Kompleks zaokrožuje večnamenski prostor za gasilce.
Severni del Tichova z imenom Kamenca obdajajo blaga gričevja.
Večnamensko športno igrišče.
Čeprav Tichov velja za majhno podeželsko naselje, se lahko pohvali celo z bazenom.
Tudi v severnem delu lahko najdemo lepo urejene in vzdrževane javne površine.
Za mnoge prebivalce velja za največji ponos vasi lokalna destilarna, ki je s svojo kakovostjo in storitvami znana tako v širši okolici kot tudi za mejami Češke. Slivovo žganje ima v Tichovu dolgo tradicijo. V 19. in 20. stoletju se je v vasi z žganjekuho ukvarjalo celo več manjših žganjarn. »Trošarina« državi naj bi se takrat plačevala s plačilom vsakega desetega litra slivovega žganja. Po tem, ko je Tichov leta 1993 pridobil status samostojne občine, so se občinski svetniki odločili obnoviti lokalno tradicijo. Tako je bila dve leti kasneje v spodnjem delu vasi zgrajena nova destilarna. Tam nastajajoča slivovica je znana daleč naokoli. Tudi zato ne čudi, da se vsakoletne degustacije te žgane pijače udeležuje večje število ljudi.
Del lokalnih tradicij je tudi sušenje sadja in kuhanje marmelad. V Tichovu je bila nekoč sušilnica sadja in tri domačije, kjer so še ne dolgo nazaj kuhali marmelade. Leta 1995 zgrajena nova destilarna vključuje tudi prostor s
sušilnico sadja in kotel za kuhanje marmelad. Sušilnica sadja deluje na principu vročega zraka, ki se segreva s kurjenjem drv. Kapaciteta sušilnice je 200 kg surovega sadja (hruške, jabolka, slive itd.). Bakreni kotel za marmelade lahko sprejme 100 kg sliv. Tudi pri tem procesu se kotel segreva s pomočjo drv pod njim. Kotel ni potrebno upravljati ročno saj ga poganja elektromotor.
S sadnim drevjem porasli okoliški bregovi pričajo o pomenu sadjarstva v tem delu Češke.
Poleg lovskega in gasilskega društva ter klubov seniorjev in vaških žena, svoj pridih v vasi prispevajo še čebelarji. Podobno, kot žganjekuha, ima tudi čebelarstvo v Tichovu dolgo tradicijo. Med so v vasi pridelovali že v
obdobju po drugi svetovni vojni. Takrat izključno v zdravilne namene. Danes se na območju občine Tichov s čebelarstvom ukvarjajo štirje domačini in dva gostujoča čebelarja, ki upravljajo s skupno 115 čebeljimi družinami. Večina čebelnjakov se nahaja na osamljenih območjih severno od vasi. Zahvaljujoč ohranjeni naravi, prostranim smrekovim gozdovom in travnikom polnim cvetja, imajo
Etnografski regiji Valašsko s še vedno ohranjenimi dialekti in tradicionalno ljudsko arhitekturo dodaja svoj čar neokrnjena razgibana narava.
čebele v primernem vremenu obilno pašo od aprila do septembra. Med iz tichovskega gozda je zelo cenjen ne le pri lokalnih potrošnikih, temveč vsako leto prejema najvišja priznanja na razstavah na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. Redno prejema tudi zlate medalje Češke živilske zbornice.
Tichov velja za manjše naselje s 350 prebivalci, ki živijo v 107-ih stavbah. V veliki večini gre za enodružinske hiše. Vas je od meje s Slovaško oddaljena 10 km zračne črte ter slabih 50 km po cesti do regijske metropole Zlin. Precej bližje je južneje ležeče mesto Valašske Klobouky, ki mu je Tichov administrativno pripadal vse do leta 1993, ko je pridobil status samostojne občine. Z njim je vas povezana tudi preko edine avtobusne linije, ki jo koristijo v glavnem šolarji, pa tudi zaposleni in upokojenci. Edina trgovina v Tichovu je pred štirimi leti zaprla svoja vrata, kar je slednjim še posebej otežilo vsakdan. Zaradi česar so primorani oditi po nakupih osnovnih živil ravno v Valašske Klobouke.
Eno od štirih avtobusnih postajališč je v osamljenem zaselku Tanečnice južno od Tichova.
Z južne strani proti središču Tichova se cesta strmo vzpne.
Tichov se nahaja ob lokalni cesti v smeri sever – jug. Glavnina naselja leži v južni polovici kraja, kjer sta tudi dve od štirih avtobusnih postajališč. V delovnih dneh na njih ustavlja 11 parov avtobusov. V soboto zjutraj se proti Valašskim Kloboukom odpravi še en avtobus, nakar kraj vse do ponedeljkovega jutra nima neposredne javne povezave.
Območje okoli Tichova je bilo naseljeno že v prazgodovini. Zanesljivi dokazi o poselitvi tega območja segajo v čas bronaste dobe. Jezikoslovje nakazuje, da ime vasi izvira iz osebnega imena Čichla. Vas se v pisnih virih prvič pojavi leta 1422, ko jo je kralj Sigismund ustanovil kot del Brumovskega posestva. Skozi zgodovino se pojavlja več izpeljank imena kraja (Czichow, Cichow ipd., do današnjega imena, ki ga je naselje dobilo leta 1924).
Sredi strmo se vzpenjajoče ceste stoji vaški urad.
Glavni vhod v vaški urad se nahaja z zadnje strani stavbe.
Na nekdanjo trgovino v vasi spominjajo le še podobe na oknih.
Kot to velja za večino podeželskih krajev, tudi Tichovu skozi zgodovino ni bilo prizanešeno z raznimi tragičnimi dogodki. Eden takšnih se je zgodil leta 1663, ko je v tatarskem vpadu umrla ena oseba, požganih je bilo 14 hiš in ukradenih 14 glav goveda, 2 konja ter 361 ovac. Podobno usodo je vas doletela tudi v tako imenovanih kuruških vpadih (šlo je za ogrske vstajnike proti habsburški monarhiji), ko naj bi se po legendi celotno naselje izpraznilo, njegovi prebivalci pa so se skrivali po okoliških gozdovih.
Pogled na najvišje ležeči predel kraja.
Popolno dobo vasi kazi le pogled na propadajoč kmetijski objekt.
Osrednje avtobusno postajališče je ob vaškem uradu.
Leta 1629 je (prvi dokumentirani) požar uničil znaten del naselja. Kasneje je Tichov prizadela epidemija kolere. Leta 1758 je bilo v vasi naseljenih skupno 43 domačij, vključno z 18 grunti, delovala pa je tudi grajska kovačnica. Konec 18. stoletja je v naselju živelo skoraj 300 prebivalcev, na prelomu 19. in 20. stoletja že okoli 450 prebivalcev. Število se je povečevalo tudi po drugi svetovni vojno. Največja naseljenost je zabeležena v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, ko je v Tichovu živelo 562 prebivalcev.
Pred tremi desetletji obnovljena destilarna velja za ponos vasi.
Spominska plošča šestim ustreljenim vaščanom ob koncu druge svetovne vojne.
Čeprav je pouk v vasi potekal že v začetku 19. stoletja, je bila šola zgrajena komaj leta 1898. Tichov je vedno veljal za kmečko naselje s pašnim značajem. Če je v 17. in 18. stoletju prevladovala ovčereja, ima danes primat sadjarstvo. Leta 1960 je bila v Tichovu ustanovljena kmetijska zadruga. Druga svetovna vojna je terjala življenja petih domačinov. Vas so izpod jarma nacizma 2. maja 1945 osvobodile ruske in romunske čete.
Skrb za kulturno dediščino in javne objekte s strani lokalnih veljakov potrjuje pogled na obnovljeni gasilski dom, cerkev Kristusa Kralja z lepo urejeno okolico ter zgledno vzdrževano leseno zvonico.
Tichov velja za mirno podeželsko naselje. Leži pod južnimi obronki Vizoviškega hribovja, na nadmorski višini slabih 450 m n.m. Skozi vas teče Tichovsky potok. Kot veleva nepisana tradicija v deželi piva, ima tudi Tichov svoje gostišče. Družabnim dogodkom, kot so plesi, zabave, otroške prireditve, je namenjen kulturni dom. Za zasebne dogodke je dom možno tudi najeti. Zaman pa bomo v kraju iskali pošto, šolo ali vrtec. Za nameček so vaščani že četrto leto brez trgovine.
Severni del Tichova z imenom Kamenca obdajajo blaga gričevja.
Na sredini južnega dela vasi stoji stavba vaškega urada. Nekaj deset metrov stran si lahko prebivalci ob ponedeljkih v manjši knjižnici izposodijo literaturo. Za svojo duhovno krepitev imajo krajani možnost prisluhniti sveti maši, ki dvakrat tedensko poteka v kapeli Kristusa kralja. Tichov je s svojimi številnimi pohodniškimi potmi v okolici idealen kraj za tovrstno aktivnost na prostem. Poleg pohodništva in kolesarjenja je občanom na voljo prenovljen športni kompleks v severnem delu vasi, imenovanem »Kamenca«. Vključuje garderobe nogometnega kluba z nogometnim igriščem ter večnamensko asfaltno igrišče za košarko, odbojko, nogomet itd. Kompleks zaokrožuje večnamenski prostor za gasilce.
Večnamensko športno igrišče.
Čeprav Tichov velja za majhno podeželsko vas, se lahko pohvali celo z bazenom.
Tudi v severnem delu lahko najdemo lepo urejene in vzdrževane javne površine.
Za mnoge prebivalce velja za največji ponos vasi lokalna destilarna, ki je s svojo kakovostjo in storitvami znana tako v širši okolici kot tudi za mejami Češke. Slivovo žganje ima v Tichovu dolgo tradicijo. V 19. in 20. stoletju se je v vasi z žganjekuho ukvarjalo celo več manjših žganjarn. »Trošarina« državi naj bi se takrat plačevala s plačilom vsakega desetega litra slivovega žganja. Po tem, ko je Tichov leta 1993 pridobil status samostojne občine, so se občinski svetniki odločili obnoviti lokalno tradicijo. Tako je bila dve leti kasneje v spodnjem delu vasi zgrajena nova destilarna. Tam nastajajoča slivovica je znana daleč naokoli. Tudi zato ne čudi, da se vsakoletne degustacije te žgane pijače udeležuje večje število ljudi.
S sadnim drevjem porasli okoliški bregovi pričajo o pomenu sadjarstva v tem delu Češke.
Del lokalnih tradicij je tudi sušenje sadja in kuhanje marmelad. V Tichovu je bila nekoč sušilnica sadja in tri domačije, kjer so še ne dolgo nazaj kuhali marmelade. Leta 1995 zgrajena nova destilarna vključuje tudi prostor s sušilnico sadja in kotel za kuhanje marmelad. Sušilnica sadja deluje na principu vročega zraka, ki se segreva s kurjenjem drv. Kapaciteta sušilnice je 200 kg surovega sadja (hruške, jabolka, slive itd.). Bakreni kotel za marmelade lahko sprejme 100 kg sliv. Tudi pri tem procesu se kotel segreva s pomočjo drv pod njim. Kotel ni potrebno upravljati ročno saj ga poganja elektromotor.
Etnografski regiji Valašsko s še vedno ohranjenimi dialekti in tradicionalno ljudsko arhitekturo dodaja svoj čar neokrnjena razgibana narava.
Poleg lovskega in gasilskega društva ter klubov seniorjev in vaških žena, svoj pridih v vasi prispevajo še čebelarji. Podobno, kot žganjekuha, ima tudi čebelarstvo v Tichovu dolgo tradicijo. Med so v vasi pridelovali že v obdobju po drugi svetovni vojni. Takrat izključno v zdravilne namene. Danes se na območju občine Tichov s čebelarstvom ukvarjajo štirje domačini in dva gostujoča čebelarja, ki upravljajo s skupno 115 čebeljimi družinami. Večina čebelnjakov se nahaja na osamljenih območjih severno od vasi. Zahvaljujoč ohranjeni naravi, prostranim smrekovim gozdovom in travnikom polnim cvetja, imajo čebele v primernem vremenu obilno pašo od aprila do septembra. Med iz tichovskega gozda je zelo cenjen ne le pri lokalnih potrošnikih, temveč vsako leto prejema najvišja priznanja na razstavah na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. Redno prejema tudi zlate medalje Češke živilske zbornice.
4. novembra, 2025
SK Červeny Kuň Tabor
Med vsemi desetoligaškimi klubi širom Češke jih le peščica domuje v večjih mestih. Podobno velja tudi za okrožje Tabor v Južnočeški regiji, kjer boje proti večinoma vaškim klubom bije moštvo z zanimivim imenom Červený Kůň (v prevodu »Rdeči Konj«). Klub, ki trenutno domuje v predelu Tabora imenovanem Měšice, ima pod svojim okriljem tudi štiri najmlajše selekcije. A je njihov status zaradi zapletenih pravnih zadev (zaenkrat) precej nejasen, saj si jih lasti še en nogometni subjekt, ki trenutno obstaja zgolj na papirju, a ima v lasti del zemljišča z igriščem na katerem nastopa Červeny kuň.
Čeprav si delijo isto usodo (nivo tekmovanja), lahko med »vaškimi« in »mestnimi« desetoligaškimi klubi najdemo tako podobnosti kot tudi (precejšnje) razlike. Med slednje nedvomno sodi pripadnost okolja svojemu klubu. Ta je v majhnih krajih (vaseh) na občutno višjem nivoju. Kar je razumljivo, saj v mnogih vaseh predstavlja nogometna tekma mnogo več kot zgolj športni dogodek. In kjer je nogometni klub nemalokrat tudi edini (ali eden redkih) organiziranih subjektov, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Nogometno igrišče v Měšicah z dveh strani obdaja gozd.
Če za svoje nogometne klube v vasi vedo tako najmlajši kot že davno upokojene gospe, velja ravno obratno za (naj)nižje rangirane klube v mestu. Ob številnih (uspešnejših) nogometnih klubih ter tudi klubih iz ostalih športnih panog, ki prav tako domujejo v istem mestu, bi le redki meščani znali našteti tudi tiste iz najnižjih lig. Prav nič drugačno usodo si ne deli niti Červeny Kuň. Klub iz drugega največjega južnočeškega mesta Tabor si svojo pot utira v senci mnogih (ne le nogometnih) klubov. Glavnina nogometnih žarometov v mestu je usmerjena v FC SILON Taborsko, trenutno drugouvrščeno moštvo druge češke lige. Ob njem v aktualni sezoni Tabor zastopa še po eno moštvo v tretji, peti, sedmi, osmi in deveti ligi. Vsaj po obiskanosti sodeč se zdi, da glavnino medijske slave v mestu trenutno pobirajo hokejisti, ki se jim je po številnih neuspelih poskusih v pretekli sezoni uspelo uvrstiti v drugo češko ligo.
Trener obeh kategorij cicibanov Jiři Těhnik ob omembi najhitrejše moštvene igre zgolj nemočno vzdihne. Čeprav se nogomet in hokej med seboj precej razlikujeta, si športa predstavljata tudi konkurenco. Predvsem pri novačenju najmlajših. Těhnik ob tem doda, da tudi v njihovem klubu kar nekaj najmlajših nogometašev hkrati trenira hokej. Natančneje, hokej večini njih predstavlja prvo izbiro, medtem ko nogomet zgolj dopolnitev športne aktivnost.
Ob igrišču je starejši klubski objekt v svoji izvorni obliki. Novejšega datuma je “garaža” ob njem v kateri je tudi toaleta za gledalce.
Večje število klubov v višjih ligah in pestra izbira različnih športov se praviloma odraža v slabši obiskanosti tekem mestnih klubov v najnižjih ligah. Zlasti napram njihovim vaškim rivalom. S tega vidika ima Červeny Kuň še dodatno (oteževalno) okoliščino. Svoje tekme namreč igra na skrajnem vzhodnem koncu Tabora, nekaj sto metrov od prvih hiš mestnega predela Měšice. Tudi zato se na tekmah članske ekipe le redko zbere več gledalcev, kot je glavnih akterjev na zelenici.
Za razliko od manjših klubov s podeželja imajo klubi v
mestih zopet prednost v številčnosti populacije. Ta jim omogoča veliko lažje najti zadostno število igralcev tako za člansko moštvo kot tudi pri formiranju vsaj katere izmed mlajših selekcij. Za Červeny Kuň v tekoči sezoni nastopa pet selekcij. Medtem ko imajo mlajše štiri kategorije treninge dvakrat tedensko, se njihovi članski vrstniki zberejo zgolj na prvenstvenih tekmah. Kar se vsaj delno odraža na prvenstveni lestvici, kjer po devetih odigranih tekmah z osmimi osvojenimi točkami (za dve zmagi in dva remija) zasedajo skromno sedmo mesto med osmimi klubi.
Upad klubov je v preteklih letih že nekajkrat postavil pod vprašaj nadaljnji obstoj najnižje lige v okrožju Tabor. V sezoni 2022/23 je v njej nastopalo le še sedem klubov in marsikdo se je vprašal o smiselnosti tekmovanja. V naslednjih sezonah se je nato vendarle našel (vsaj še en) dodaten klub, ki je pripomogel k zanimivejšemu ligaškemu tekmovanju. Po zgledu še nekaterih najnižjih lig ima tudi taborska tretjo sezono
Zdeněk Baborsky je zvest klubu vse od njegove ustanovitve. Danes poleg vodenja kluba opravlja tudi trenerske naloge članskega moštva.
svojega sponzorja. To je podjetje za elektromontažna in instalacijska dela, po katerem se liga uradno imenuje KAVAS ELEKTRO 10. liga. Tekmovanje v njej poteka po trikrožnem sistemu z enajstimi odigranimi krogi v jesenskem delu prvenstva.
Za vrati glavnega igrišča sta postavljeni še dve zarjaveli konstrukciji. Travnik med njima služi tudi za treninge mlajših selekcij.
Zanimivo, da imajo v aktualni sezoni prav vsa tekmovanja v okrožju Tabor svojega sponzorja po katerih se imenujejo. Tekmovanja mlajših in starejših cicibanov tako nosijo ime Jump arena Tabor (po parku atrakcij s trampolini), prvenstvo mlajših in starejših dečkov je pod pokroviteljstvom reciklažnega podjetja EKO MB, pokalno tekmovanje sponzorira pivovarna Bernard itd.
Čeprav se ga kot po pravilu udeležuje manjše število klubov, okrožna nogometna zveza vsako sezono organizira pokalno tekmovanje. Čigar redni udeleženec je Červeny Kuň. Med letoma 2018 in 2020 se je trikrat uspel uvrstiti v finale (ob resda skromni konkurenci), kjer je moral vsakokrat priznati premoč višjerangiranim klubom. Da bi okrožna nogometna zveza naredila pokalno tekmovanje atraktivnejše za klube, se je s pivovarno Bernard dogovorila o pokroviteljstvu. Vsi klubi v zameno za udeležbo v pokalu tako prejmejo sod
piva. In ravno ta malenkost je precej pripomogla k večjemu številu prijavljenih klubov, ki sicer tekmujejo v vseh treh (najnižjih) ligah znotraj okrožja. Večjo udeležba klubov v aktualni sezoni daje upanje za večjo težo tovrstnemu tekmovanju tudi v prihodnje. Prvi krog pokalnega tekmovanja je Červenemu Kuňu dodelil devetoligaško moštvo Radenin. V zanimivem srečanju se je na koncu napredovanja veselil desetoligaš, ki si je zmago 3:2 priboril z zadetkom v predzadnji minuti. V drugem krogu je Červeny Kuň na svojem igrišču pričakal osmoligaško moštvo Tučapy. Nasprotnik se je naposled pokazal za premočnega (1:7). Čeprav je pred pokalnim žrebom pri najnižje rangiranih klubih pogosto prisotna negotovost v primeru dodelitve (pre)močnega nasprotnika, to ne bo odvrnilo kluba, da se tudi v prihodnje ne bi udeleževal tovrstnega tekmovanja. Tudi zato, ker pokalna srečanja služijo kot dobra priprava pred pričetkom prvenstva.
Klub si je nadel ime po eni izmed taborskih restavracij, ki je ob ustanovitvi finančno pomagala novoustanovljenemu nogometnemu klubu. Čeprav restavracija Červeny Kuň že nekaj let ne obstaja več, v klubu po besedah njegovega predsednika Zdenka Baborskega ne razmišljajo o preimenovanju. Predvsem zato, ker se je v vseh letih obstoja ime zasidralo v lokalnem (nogometnem) okolju.
Ravno Zdeněk Baborsky je eden dveh še aktivnih funkcionarjev (igralcev), ki so sodelovali tudi pri ustanovitvi kluba SK Červený Kůň. Ena njegovih glavnih nalog v prihodnosti bo zagotovo razrešitev statusa mlajših selekcij, ki jih je klub pred dvema letoma prepisal nase in ki so pred tem igrali za TJ Olympia Měšice. Predsedovanje tega kluba, ki trenutno v tekmovanju nima prijavljene nobene ekipe, je že omenjeni Jiři Těhnik. Poleg predsedniške funkcije slednji trenira obe
Igralna površina je v vse prej kot dobrem stanju.
kategoriji cicibanov in hkrati tu in tam nastopi tudi za člansko moštvo Červenega Kuňa. Njegova želja je postaviti klub Olympia znova na nogometni zemljevid z igralci, ki trenutno nastopajo za štiri najmlajše selekcije.
Ob omembi financ bi si predsednik Baborsky vsekakor želel večje podpore mesta. Predvsem bi jim zelo prav prišla možnost uporabe katere izmed telovadnic, ki bi jo v zimskem času uporabljali za treninge. Če klub dobiva prispevke za delo z mladimi, si mora članska ekipa znaten del stroškov pokriti sama.
Trenutno je Červeny Kuň edini klub iz Tabora, ki nastopa v najnižji ligi. Dasiravno je bila slika v preteklosti drugačna, ko so ljubitelji nogometa v drugem največjem južnočeškem mestu lahko spremljali mestne dvoboje tudi v najnižji ligi. Po izpadu Červenega Kuňa v najnižjo ligo (v sezoni 2023/24) je njihov glavni prvenstveni rival postala B ekipe Chotoviny. Predvsem zaradi medsebojnega poznanstva in daljših (prijateljskih) vezi med kluboma, ki se pogostokrat dogovorita tudi za prijateljska srečanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Zametki kluba Červeny Kuň segajo v leto 1999, ko je skupina nogometašev takratnega kluba Meteor Čekanice (danes petoligaški klub Meteor Tabor) zaključevala svoj mladinski staž. Zaradi konkurence v članskem moštvu jih je njihov matični klub nameraval prenapotiti v članska moštva okoliških klubov. Ker nogometašem, ki so pred tem dolga leta nastopali skupaj, tovrstna poteza ni dišala, so se odločili za ustanovitev svojega kluba z imenom GH Meta Tabor. Moštvo je sprva nastopalo na številnih turnirjih ter igralo prijateljske tekme tako s klubi iz okrožnih kot tudi iz regijskih lig.
Člansko moštvo Červeny Kuň v prvi tekmovalni sezoni (2006/07). Vir: Červeny Kuň
6. marca 2003 se odločijo za uradno registracijo in preimenovanje v SK Červeny Kuň. Od takrat dalje nosi klub v svojem nazivu ime restavracije, ki je postala glavni sponzor moštva in hkrati kraj, kjer so se nogometaši redno dobivali, premlevali odigrane tekme ter kovali načrte za svoje prihodnje korake.
Tri leta po registraciji sledi prijava v uradno tekmovanje. Pred katero so bili s prihodom nekaterih novih obrazov postavljeni tudi trdnejši temelji v vodenju kluba. Sezona 2006/07 tako velja za pomembno prelomnico v zgodovini kluba. Od tod izvira tudi letnica v grbu kluba.
Po devetih sezonah igranja v najnižji ligi uspe Červenemu Kuňu prvič preboj v deveto ligo. A je že v naslednji sezoni (2015/16) iz
nje izpadel. Sledile so tri sezone napredovanj in izpada. Med letoma 2019 do 2024 sledi edino daljše devetoligaško obdobje, ki se je končalo predpreteklo sezono s ponovnim izpadom v deseto ligo.
Jesenski del prve tekmovalne sezone je Červeny Kuň nastopal v Měšicah – na igrišču, kjer svoje domače tekme igra danes. Zatem se je preselil na atletski štadion (imenovan Stadion Míru) bližje centru mesta, kjer so domovali naslednjih 20 let. Po obsežni prenovi atletskega štadiona se je podražila najemnina za njegovo uporabo. Kar je odgovorne v klubu prisililo poiskati novo lokacijo. Našli so jo kje drugje, kot v Měšicah – predelu Tabora, kjer je Červeny Kuň oral svojo tekmovalno ledino. Na tamkajšnje igrišče so se vrnili spomladi 2023, ko je na njem svoje tekme igral tudi klub TJ Olympia Měšice.
Infrastruktura
Mestni predel Měšice se razteza na skrajnem vzhodnem območju mesta Tabor. S svojo podobo bolj pripominja na vaški predel. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za tamkajšnje nogometno igrišče. To je od prvih hiš v Měšicah oddaljeno še približno 300 metrov. Nogometno infrastrukturo od prvih hiš loči avtocesta med Prago in Češkimi Budejovicami, povezuje pa ju nadvoz z rondojem ki je spojnica avtoceste s Taborom in vzhodneje ležečim predelom. Posledično je območje zelo prometno, avtocestni hrup pa le delno blaži protihrupna ograja.
Edini pristop k igrišču vodi od glavne ceste mimo vrtnarije za katero je »skrit« nogometni objekt. Ta je sestavljen iz igralne površine ter skromnejšega klubskega objekta ob njem. Njegova izgradnja datira v leto 1956, skupaj z ustanovitvijo kluba Olympia Měšice. Lokacija na obrobju mesta brez stanovanjskih objektov v bližini bi naravnost klicala k izgradnji večjega nogometnega centra. A je za kaj takšnega v Měšicah le preveč ovir. Vzdolž zahodnega dela igrišča poteka že omenjena avtocesta, ki zahteva svoj varovalni pas med prometno komunikacijo in prvimi objekti. Še nekoliko bližje igrišču je daljnovod. Na nasprotni strani (za klubskim objektom) se nahaja obširni pas gozda. Ta je še do nedavna delno ščitil igrišče pred pogostim vetrom. Dokler se lastnik ni odločil za njegov posek. Posledično je danes za objektom z garderobami približno sto metrov širok golosek, kar vsaj delno še poslabšuje že tako slabo kvaliteto igralne površine. V sklopu nogometne infrastrukture je
Gledalci lahko spremljajo tekme s klopi vzdolž (polovice) dolžine igrišča.
tudi travnik za vrati na južni strani igrišča. Na njem sta postavljeni dve zastareli konstrukciji (vzdolž širine glavnega igrišča). Površino, ki je – podobno kot na glavnem igrišču – v slabem stanju klub uporablja za treninge mlajših kategorij.
Rezervnim igralcem in trenerskim štabom so na voljo preprosti rezervni klopi.
Poleg naštetih komunikacij lahko v bližini igrišča najdemo še oddajnik. Čeprav oba predsednika klubov – tako Baborsky (Červeny Kuň) kot Jiři Těhnik (TJ Olympia Měšice) – ne skrivata želje po rekonstrukciji nogometnega igrišča, vse naštete komunikacije v bližini močno otežujejo že najmanjše izboljšave ob igrišču, kot je denimo postavitev ograje. Predvsem k izboljšavi igralne površine bi močno pripomogla vgradnja namakalnega sistema. Sama igralna površina niti ni tako neravna, kot je »uboga« zelenica na njej. Trdo igrišče s šopi trave na njem so posledica že omenjene izpostavljenosti vetrovom. Ti v poletnem času hitro izsušijo zemljo, zaradi česar igrišče vse prej kot omogoča zadovoljive pogoje za treniranje in igranje tekem.
Zunanja podoba manjšega in preprostega klubskega objekta s podaljšano streho na vhodni strani je prvotna. Medtem ko so bili notranji prostori deležni obnove.
Tudi garderobe v njem so preproste in dovolj prostorne. V delu objekta je še gostinski prostor s prodajnim okencem. Tako slednjega kot garderobo domače ekipe krasi nekaj (večinoma ekipnih) klubskih slik iz zgodovine.
Vzdolž dolžine polovice igrišča je nameščenih nekaj klopi. Redki gledalci od tam lahko spremljajo dogajanje na preprostih (manjših) rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Ali pa svoje poglede usmerijo preko protihrupne ograje ob avtocesti na nekoliko višje ležeči predel Měšic.
Igralski kader, vodstvo kluba in trener
Zdeněk Baborsky velja za alfo in omego kluba. Aktiven je bil že pri njegovi ustanovitvi in mu ostal zvest v vsem obdobju. Svoj prosti čas namenja tako predsedovanju kluba kot vodenju članskega moštva. Tu in tam se še vedno znajde tudi na spisku igralcev za prvenstveno tekmo. Poleg urejanja vseh birokratskih zadev, ki jih zahteva vodenje kluba, ima mdr. na skrbi pripravo in prodajo pijače v času domačih tekem mlajših kategorij ter pred in po tekmah
Preprosta in dovolj prostorna garderoba domače ekipe.
članskega moštva. S svojo mirnostjo, avtoriteto in izkušnjami skrbi, da ima igra v povprečju starejše članske ekipe rep in glavo. Ker jim nasproti pogosto stojijo mnogo mlajša moštva, je še kako pomembna taktična priprava nanje s katero jim uspe izkušnje prevesiti na svojo stran. Oporo pri vodenju kluba mu predstavlja nekaj volonterjev, med katerimi so trenerji mlajših kategorij ter vodja kluba Slavomir Podany.
Vse od nastanka kluba je član Červenega Kuňa tudi Zdenkov brat Libor. Slednji je s svojimi 48-imi leti hkrati najstarejši v moštvu. Na nasprotni strani starostne lestvice najdemo 22-letnega Romana Dando. Njegovi trije doseženi zadetki v aktualni sezoni (zaenkrat) zadostujejo za naziv vodilnega strelca moštva. Tudi ta podatek priča o največji težavi s katero se v tej sezoni srečuje ekipa Červenega Kuňa – neučinkovitosti.
Kljub temu, da večina igralcev članskega moštva prihaja iz Tabora, nihče od njih ne prebiva prav v Měšicah. Na igralskem spisku poleg Zdenka in Liborja Baborskega najdemo še eno bratsko navezo, ki jo zastopata Petr in Tomaš Pech. Ob pogledih na imena žogobrcarjev pade v oči tudi šesterica ukrajinskih igralcev. Zasedba iz te vzhodnoevropske države je bila v preteklosti še številčnejša. V aktualni sezoni jo tvorijo Viktor Volkov, Vasyl Neimyrok, Viktor Zinenko, Vasyl Spivak, Oleh Harbuzovskyi in Mykhailo Korchaka. Prav vse naštete je iz svojih domov izgnala ruska agresija.
Petkov popoldanski trening vseh mlajših selekcij sta vodila Jiři Těhnik (na sliki levo) in Jakub Houžvička.
Mlajše kategorije
Zgolj krajše obdobje v svoji zgodovini je za Červeny Kuň nastopala katera od mlajših kategorij. Šlo je za združeno ekipo kadetov in mladincev, ki je rdeče črne klubske barve zastopala dve sezoni (na prelomu prejšnjega desetletja). Ko je klub našel svoje novo (staro) domovanje na igrišču v Měšicah, je (vsaj delno) zaživel klubski ustroj na področju dela z mladimi. Šlo je za igralce, ki so nastopali za mlajše selekcije kluba Olympia Měšice. Po prihodu Červenega Kuňa se je pot obeh klubov združila do te mere, da so pričeli nabore za mlade nogometaše objavljati skupaj. Ti igralci so kasneje prešli pod okrilje kluba Červeny Kuň. Trenutno starejši in mlajši dečki nastopajo pod imenom Olympia Měšice, medtem ko starejši in mlajši cicibani v imenu nosijo zgolj predel mesta. Ob tem velja dodati, da drese vseh mlajšh kategorij krasita kluba obeh klubov. Tudi zato, ker ima klub Olympia mnogo daljšo tradicijo in
posledično večjo veljavo v tem delu Tabora.
Klub ima v tej sezoni v tekmovanja prijavljene štiri mlajše selekcije. Za starejše in mlajše cicibane je zadolžen Jiři Těhnik. V okrožju je prijavljeno pet klubov z najmlajšima dvema nogometnima selekcijama. Zato sistem tekmovanja poteka po sistemu turnirjev, ki ga vsakokrat gosti eno od sodelujočih moštev, vsaka od ekip pa na njem odigra po tri tekme.
Ekipa mlajših dečkov, ki nastopa pod imenom Olympia Měšice (v svetlejših dresih), se je v sobotnem dopoldnevu pomerila s svojimi vrstniki iz bližnjega mesta Chynov.
Trenerja mlajših in starejših dečkov sta Martin Bartonik in Jakub Houžvička. Obe selekciji nastopata v prvenstvu okrožja. Starejši dečki se merijo v družbi še sedmih moštev, medtem ko njihovi mlajši vrstniki zastopajo barve enega od 12-ih sodelujočih klubov. Prav nobeni od obeh selekcij v dosedanjem delu prvenstva še ni uspelo osvojiti točke. Razlog gre iskati tudi v popolnjevanju določene selekciji z mlajšim kadrom (ko denimo na tekmi ekipe mlajših dečkov nastopi tudi nekaj starejših cicibanov).
S hitrimi prodori se je nekajkrat izkazal Vladimir Manokhin.
Lukaš Rous je z dobrimi posredovanji popravil svojo napako in postal eden od junakov srečanja.
Trenutno imajo v klubu prijavljenih 50 otrok. A se jih treningov redno udeležuje približno 25. Za razliko od članskih igralcev, večina
Prvenstvene tekme v tej kategoriji se igrajo med obema kazenskima prostoroma a po celotni širini igrišča.
Domači trener Martin Bartonik je med tekmo poleg navodil svojim varovancem opravljal še naloge pomožnega sodnika.
Tekme mlajših dečkov se igrajo na manjše konstrukcije golov in trajajo 2 x 35 minut.
Po napaki (nadomestnega) vratarja Lukaša Rousa so gostje prišli v vodstvo.
Tekme mlajših kategorij ob igrišče v Měšicah običajno privabijo več gledalcev, kot članski dvoboji. Obiskovalcem je bila tudi v sobotnem dopoldnevu na voljo klubska ponudba hrane in pijače, za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
otrok prihaja prav iz Měšic. Tudi zaradi časovne stiske (ta je še najbolj očitna ravno v tem času, ko se po koncu pouka dnevi hitro prevesijo v večer) vse štiri selekcije opravijo skupno dva treninga tedensko pod nadzorom vseh treh trenerjev. Od katerih Těhnika in Bartonika občasno najdemo tudi na igralskem spisku članskih tekem.
Nogometni upi iz Měšic so se zasluženo veselili prve osvojene prvenstvene točke v tej sezoni.
Jakub Doležal je svojo dobro igro kronal z izenačujočim zadetkom.
Medijska pokritost in cilji kluba
Navkljub zanimivemu imenu kluba, ki veliki večini ljubiteljev nogometa hitro pade v oči, bi težko napisali, da ima Červeni Kuň svojo zvesto bazo privržencev. Prej nasprotno. Da je temu tako, je delno krivda tudi na vodstvu kluba. Vsaj v zadnjih letih bi na spletnih straneh zaman iskali kakršne koli tekoče informacije, ki bi jih javnosti ponudil klub. Tudi ob pogledu na katero
izmed oglasnih desk v Měšicah ne ponuja plakatov z vabili na oglede prihajajočih tekem tako članske kot tekem mlajših kategorij.
Da je bila v preteklosti slika vsaj delno drugačna, se lahko prepričamo ob obisku (še vedno) dostopne klubske Facebook strani. Ta je ugledala luč sveta v letu, ko je Červeny Kuň pričel s tekmovanjem (2006). Primarno je služila obveščanju igralcev o prihajajočih tekmah. Tu in tam se je na njej pojavila tudi kakšna slika. Pogostejših objav je bila stran deležna leta 2012, leto kasneje so privrženci kluba lahko na njej sledili redko videnim dolgim zapisom o poteku tekem. Zadnja objava na Facebook strani datira v leto 2023.
Poleg omenjenega socialnega omrežja, je bila postavljena tudi klubska spletna stran, ki pa ni nikoli zaživela. Predsednik Baborsky se ob omembi svetovnega spleta zaveda pomembnosti javne podobe kluba, ki bi si jo želel tudi sam izboljšati. A bi za to potreboval pomoč še koga oz. več časa, ki ga v veliki meri namenja delovanju kluba.
Boljša medijska podoba je zgolj eden izmed številnih ciljev kluba. Poleg že omenjene izboljšave infrastrukture (kjer upajo tudi na pomoč mestnih oblasti) je eden glavnih ciljev v bližnji prihodnosti tesno povezan z delom z mladimi. Prva naloga je zadržati v klubu čim večje število trenutno aktivnih otrok. In morda že prihodnjo sezono poskusiti formirati tudi skupno ekipo kadetov in mladincev (tekmovanje za nogometaše med 15-im in 18-im letom starosti na nivoju okrožja poteka v eni kategoriji), ki bi sčasoma postala tudi temelj za popolnjevanje (pomlajevanje) članskega moštva. Velika ovira na poti do uresničitve tega cilja je po besedah predsednika kluba pomanjkanje ustreznega (trenerskega) kadra. Tudi zato si v klubu želijo večje pomoči oz. aktivnosti staršev. Pri čemer so jim pripravljeni nuditi pomoč in podporo pri pridobivanju ustreznih trenerskih licenc.
Za razliko od mlajših kategorij je s članskim moštvom povezan predvsem rezultatski cilj. Tako igralci kot odgovorni pred aktualno sezono niso skrivali želje po napredovanju v deveto ligo. Ker so jesenski rezultati v večini pod pričakovanji, se omenjeni cilj zdi težje uresničljiv. A kljub temu ostaja med prioritetami v bližnji prihodnosti.
V kolikor bodo vsi odgovorni v klubu sledili in uresničili vsaj del zastavljenih ciljev, bi s tem Červeny Kuň postavil trdne temelje, ki bi mu zagotavljali pozitiven pogled v prihodnost in mirno plutje v ne vedno mirnih nogometnih vodah lokalnega okolja. Zagotovo mora ena prvih prioritet vključevati delo z mladimi ter rešitev njihovega statusa. Predvsem v dobro mladih nogometašev.
SK Červeny Kuň v jesenskem delu sezone 2025/26.
Čeprav si delijo isto usodo (nivo tekmovanja), lahko med »vaškimi« in »mestnimi« desetoligaškimi klubi najdemo tako podobnosti kot tudi (precejšnje) razlike. Med slednje nedvomno sodi pripadnost okolja svojemu klubu. Ta je v majhnih krajih (vaseh) na občutno višjem nivoju. Kar je razumljivo, saj v mnogih vaseh predstavlja nogometna tekma mnogo več kot zgolj športni dogodek. In kjer je nogometni klub nemalokrat tudi edini (ali eden redkih) organiziranih subjektov, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Če za svoje nogometne klube v vasi vedo tako najmlajši kot že davno upokojene gospe, velja ravno obratno za (naj)nižje rangirane klube v mestu. Ob številnih (uspešnejših) nogometnih klubih ter tudi klubih iz ostalih športnih panog, ki prav tako domujejo v istem mestu, bi le redki meščani znali našteti tudi tiste iz najnižjih lig. Prav nič drugačno usodo si ne deli niti Červeny Kuň. Klub iz drugega največjega južnočeškega mesta Tabor si svojo pot utira v senci mnogih (ne le nogometnih) klubov. Glavnina nogometnih žarometov v mestu je usmerjena v FC SILON Taborsko, trenutno drugouvrščeno moštvo druge češke lige. Ob njem v aktualni sezoni Tabor zastopa še po eno moštvo v tretji, peti, sedmi, osmi in deveti ligi. Vsaj po obiskanosti sodeč se zdi, da glavnino medijske slave v mestu trenutno pobirajo hokejisti, ki se jim je po številnih neuspelih poskusih v pretekli sezoni uspelo uvrstiti v drugo češko ligo.
Nogometno igrišče v Měšicah z dveh strani obdaja gozd.
Trener obeh kategorij cicibanov Jiři Těhnik ob omembi najhitrejše moštvene igre zgolj nemočno vzdihne. Čeprav se nogomet in hokej med seboj precej razlikujeta, si športa predstavljata tudi konkurenco. Predvsem pri novačenju najmlajših. Těhnik ob tem doda, da tudi v njihovem klubu kar nekaj najmlajših nogometašev hkrati trenira hokej. Natančneje, hokej večini njih predstavlja prvo izbiro, medtem ko nogomet zgolj dopolnitev športne aktivnost.
Večje število klubov v višjih ligah in pestra izbira različnih športov se praviloma odraža v slabši obiskanosti tekem mestnih klubov v najnižjih ligah. Zlasti napram njihovim vaškim rivalom. S tega vidika ima Červeny Kuň še dodatno (oteževalno) okoliščino. Svoje tekme namreč igra na skrajnem vzhodnem koncu Tabora, nekaj sto metrov od prvih hiš mestnega predela Měšice. Tudi zato se na tekmah članske ekipe le redko zbere več gledalcev, kot je glavnih akterjev na zelenici.
Zdeněk Baborsky je zvest klubu vse od njegove ustanovitve. Danes poleg vodenja kluba opravlja tudi trenerske naloge članskega moštva.
Za razliko od manjših klubov s podeželja imajo klubi v mestih zopet prednost v številčnosti populacije. Ta jim omogoča veliko lažje najti zadostno število igralcev tako za člansko moštvo kot tudi pri formiranju vsaj katere izmed mlajših selekcij. Za Červeny Kuň v tekoči sezoni nastopa pet selekcij. Medtem ko imajo mlajše štiri kategorije treninge dvakrat tedensko, se njihovi članski vrstniki zberejo zgolj na prvenstvenih tekmah. Kar se vsaj delno odraža na prvenstveni lestvici, kjer po devetih odigranih tekmah z osmimi osvojenimi točkami (za dve zmagi in dva remija) zasedajo skromno sedmo mesto med osmimi klubi.
Upad klubov je v preteklih letih že nekajkrat postavil pod vprašaj nadaljnji obstoj najnižje lige v okrožju Tabor. V sezoni 2022/23 je v njej nastopalo le še sedem klubov in marsikdo se je vprašal o smiselnosti tekmovanja. V naslednjih sezonah se je nato vendarle našel (vsaj še en) dodaten klub, ki je pripomogel k zanimivejšemu ligaškemu tekmovanju. Po zgledu še nekaterih najnižjih lig ima tudi taborska tretjo sezono svojega sponzorja. To je podjetje za elektromontažna in instalacijska dela, po katerem se liga uradno imenuje KAVAS ELEKTRO 10. liga. Tekmovanje v njej poteka po trikrožnem sistemu z enajstimi odigranimi krogi v jesenskem delu prvenstva.
Zanimivo, da imajo v aktualni sezoni prav vsa tekmovanja v okrožju Tabor svojega sponzorja po katerih se imenujejo. Tekmovanja mlajših in starejših cicibanov tako nosijo ime Jump arena Tabor (po parku atrakcij s trampolini), prvenstvo mlajših in starejših dečkov je pod pokroviteljstvom reciklažnega podjetja EKO MB, pokalno tekmovanje sponzorira pivovarna Bernard itd.
Ob igrišču je starejši klubski objekt v svoji izvorni obliki. Novejšega datuma je “garaža” ob njem v kateri je tudi toaleta za gledalce.
Za vrati glavnega igrišča sta postavljeni še dve zarjaveli konstrukciji. Travnik med njima služi tudi za treninge mlajših selekcij.
Čeprav se ga kot po pravilu udeležuje manjše število klubov, okrožna nogometna zveza vsako sezono organizira pokalno tekmovanje. Čigar redni udeleženec je Červeny Kuň. Med letoma 2018 in 2020 se je trikrat uspel uvrstiti v finale (ob resda skromni konkurenci), kjer je moral vsakokrat priznati premoč višjerangiranim klubom. Da bi okrožna nogometna zveza naredila pokalno tekmovanje atraktivnejše za klube, se je s pivovarno Bernard dogovorila o pokroviteljstvu. Vsi klubi v zameno za udeležbo v pokalu tako prejmejo sod piva. In ravno ta malenkost je precej pripomogla k večjemu številu prijavljenih klubov, ki sicer tekmujejo v vseh treh (najnižjih) ligah znotraj okrožja. Večjo udeležba klubov v aktualni sezoni daje upanje za večjo težo tovrstnemu tekmovanju tudi v prihodnje. Prvi krog pokalnega tekmovanja je Červenemu Kuňu dodelil devetoligaško moštvo Radenin. V zanimivem srečanju se je na koncu napredovanja veselil desetoligaš, ki si je zmago 3:2 priboril z zadetkom v predzadnji minuti. V drugem krogu je Červeny Kuň na svojem igrišču pričakal osmoligaško moštvo Tučapy. Nasprotnik se je naposled pokazal za premočnega (1:7). Čeprav je pred pokalnim žrebom pri najnižje rangiranih klubih pogosto prisotna negotovost v primeru dodelitve (pre)močnega nasprotnika, to ne bo odvrnilo kluba, da se tudi v prihodnje ne bi udeleževal tovrstnega tekmovanja. Tudi zato, ker pokalna srečanja služijo kot dobra priprava pred pričetkom prvenstva.
Klub si je nadel ime po eni izmed taborskih restavracij, ki je ob ustanovitvi finančno pomagala novoustanovljenemu nogometnemu klubu. Čeprav restavracija Červeny Kuň že nekaj let ne obstaja več, v klubu po besedah njegovega predsednika Zdenka Baborskega ne razmišljajo o preimenovanju. Predvsem zato, ker se je v vseh letih obstoja ime zasidralo v lokalnem (nogometnem) okolju.
Ravno Zdeněk Baborsky je eden dveh še aktivnih funkcionarjev (igralcev), ki so sodelovali tudi pri ustanovitvi kluba SK Červený Kůň. Ena njegovih glavnih nalog v prihodnosti bo zagotovo razrešitev statusa mlajših selekcij, ki jih je klub pred dvema letoma prepisal nase in ki so pred tem igrali za TJ Olympia Měšice. Predsedovanje tega kluba, ki trenutno v tekmovanju nima prijavljene nobene ekipe, je že omenjeni Jiři Těhnik. Poleg predsedniške funkcije slednji trenira obe kategoriji cicibanov in hkrati tu in tam nastopi tudi za člansko moštvo Červenega Kuňa. Njegova želja je postaviti klub Olympia znova na nogometni zemljevid z igralci, ki trenutno nastopajo za štiri najmlajše selekcije.
Ob omembi financ bi si predsednik Baborsky vsekakor želel večje podpore mesta. Predvsem bi jim zelo prav prišla možnost uporabe katere izmed telovadnic, ki bi jo v zimskem času uporabljali za treninge. Če klub dobiva prispevke za delo z mladimi, si mora članska ekipa znaten del stroškov pokriti sama.
Trenutno je Červeny Kuň edini klub iz Tabora, ki nastopa v najnižji ligi. Dasiravno je bila slika v preteklosti drugačna, ko so ljubitelji nogometa v drugem največjem južnočeškem mestu lahko spremljali mestne dvoboje tudi v najnižji ligi. Po izpadu Červenega Kuňa v najnižjo ligo (v sezoni 2023/24) je njihov glavni prvenstveni rival postala B ekipe Chotoviny. Predvsem zaradi medsebojnega poznanstva in daljših (prijateljskih) vezi med kluboma, ki se pogostokrat dogovorita tudi za prijateljska srečanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Zametki kluba Červeny Kuň segajo v leto 1999, ko je skupina nogometašev takratnega kluba Meteor Čekanice (danes petoligaški klub Meteor Tabor) zaključevala svoj mladinski staž. Zaradi konkurence v članskem moštvu jih je njihov matični klub nameraval prenapotiti v članska moštva okoliških klubov. Ker nogometašem, ki so pred tem dolga leta nastopali skupaj, tovrstna poteza ni dišala, so se odločili za ustanovitev svojega kluba z imenom GH Meta Tabor. Moštvo je sprva nastopalo na številnih turnirjih ter igralo prijateljske tekme tako s klubi iz okrožnih kot tudi iz regijskih lig.
Člansko moštvo Červeny Kuň v prvi tekmovalni sezoni (2006/07). Vir: Červeny Kuň
6. marca 2003 se odločijo za uradno registracijo in preimenovanje v SK Červeny Kuň. Od takrat dalje nosi klub v svojem nazivu ime restavracije, ki je postala glavni sponzor moštva in hkrati kraj, kjer so se nogometaši redno dobivali, premlevali odigrane tekme ter kovali načrte za svoje prihodnje korake.
Tri leta po registraciji sledi prijava v uradno tekmovanje. Pred katero so bili s prihodom nekaterih novih obrazov postavljeni tudi trdnejši temelji v vodenju kluba. Sezona 2006/07 tako velja za pomembno prelomnico v zgodovini kluba. Od tod izvira tudi letnica v grbu kluba.
Po devetih sezonah igranja v najnižji ligi uspe Červenemu Kuňu prvič preboj v deveto ligo. A je že v naslednji sezoni (2015/16) iz nje izpadel. Sledile so tri sezone napredovanj in izpada. Med letoma 2019 do 2024 sledi edino daljše devetoligaško obdobje, ki se je končalo predpreteklo sezono s ponovnim izpadom v deseto ligo.
Jesenski del prve tekmovalne sezone je Červeny Kuň nastopal v Měšicah – na igrišču, kjer svoje domače tekme igra danes. Zatem se je preselil na atletski štadion (imenovan Stadion Míru) bližje centru mesta, kjer so domovali naslednjih 20 let. Po obsežni prenovi atletskega štadiona se je podražila najemnina za njegovo uporabo. Kar je odgovorne v klubu prisililo poiskati novo lokacijo. Našli so jo kje drugje, kot v Měšicah – predelu Tabora, kjer je Červeny Kuň oral svojo tekmovalno ledino. Na tamkajšnje igrišče so se vrnili spomladi 2023, ko je na njem svoje tekme igral tudi klub TJ Olympia Měšice.
Infrastruktura
Mestni predel Měšice se razteza na skrajnem vzhodnem območju mesta Tabor. S svojo podobo bolj pripominja na vaški predel. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za tamkajšnje nogometno igrišče. To je od prvih hiš v Měšicah oddaljeno še približno 300 metrov. Nogometno infrastrukturo od prvih hiš loči avtocesta med Prago in Češkimi Budejovicami, povezuje pa ju nadvoz z rondojem ki je spojnica avtoceste s Taborom in vzhodneje ležečim predelom. Posledično je območje zelo prometno, avtocestni hrup pa le delno blaži protihrupna ograja.
Igralna površina je v vse prej kot dobrem stanju.
Edini pristop k igrišču vodi od glavne ceste mimo vrtnarije za katero je »skrit« nogometni objekt. Ta je sestavljen iz igralne površine ter skromnejšega klubskega objekta ob njem. Njegova izgradnja datira v leto 1956, skupaj z ustanovitvijo kluba Olympia Měšice. Lokacija na obrobju mesta brez stanovanjskih objektov v bližini bi naravnost klicala k izgradnji večjega nogometnega centra. A je za kaj takšnega v Měšicah le preveč ovir. Vzdolž zahodnega dela igrišča poteka že omenjena avtocesta, ki zahteva svoj varovalni pas med prometno komunikacijo in prvimi objekti. Še nekoliko bližje igrišču je daljnovod. Na nasprotni strani (za klubskim objektom) se nahaja obširni pas gozda. Ta je še do nedavna delno ščitil igrišče pred pogostim vetrom. Dokler se lastnik ni odločil za njegov posek. Posledično je danes za objektom z garderobami približno sto metrov širok golosek, kar vsaj delno še poslabšuje že tako slabo kvaliteto igralne površine. V sklopu nogometne infrastrukture je tudi travnik za vrati na južni strani igrišča. Na njem sta postavljeni dve zastareli konstrukciji (vzdolž širine glavnega igrišča). Površino, ki je – podobno kot na glavnem igrišču – v slabem stanju klub uporablja za treninge mlajših kategorij.
Rezervnim igralcem in trenerskim štabom so na voljo preprosti rezervni klopi.
Gledalci lahko spremljajo tekme s klopi vzdolž (polovice) dolžine igrišča.
Poleg naštetih komunikacij lahko v bližini igrišča najdemo še oddajnik. Čeprav oba predsednika klubov – tako Baborsky (Červeny Kuň) kot Jiři Těhnik (TJ Olympia Měšice) – ne skrivata želje po rekonstrukciji nogometnega igrišča, vse naštete komunikacije v bližini močno otežujejo že najmanjše izboljšave ob igrišču, kot je denimo postavitev ograje. Predvsem k izboljšavi igralne površine bi močno pripomogla vgradnja namakalnega sistema. Sama igralna površina niti ni tako neravna, kot je »uboga« zelenica na njej. Trdo igrišče s šopi trave na njem so posledica že omenjene izpostavljenosti vetrovom. Ti v poletnem času hitro izsušijo zemljo, zaradi česar igrišče vse prej kot omogoča zadovoljive pogoje za treniranje in igranje tekem.
Zunanja podoba manjšega in preprostega klubskega objekta s podaljšano streho na vhodni strani je prvotna. Medtem ko so bili notranji prostori deležni obnove. Tudi garderobe v njem so preproste in dovolj prostorne. V delu objekta je še gostinski prostor s prodajnim okencem. Tako slednjega kot garderobo domače ekipe krasi nekaj (večinoma ekipnih) klubskih slik iz zgodovine.
Vzdolž dolžine polovice igrišča je nameščenih nekaj klopi. Redki gledalci od tam lahko spremljajo dogajanje na preprostih (manjših) rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Ali pa svoje poglede usmerijo preko protihrupne ograje ob avtocesti na nekoliko višje ležeči predel Měšic.
Preprosta in dovolj prostorna garderoba domače ekipe.
Igralski kader, vodstvo kluba in trener
Zdeněk Baborsky velja za alfo in omego kluba. Aktiven je bil že pri njegovi ustanovitvi in mu ostal zvest v vsem obdobju. Svoj prosti čas namenja tako predsedovanju kluba kot vodenju članskega moštva. Tu in tam se še vedno znajde tudi na spisku igralcev za prvenstveno tekmo. Poleg urejanja vseh birokratskih zadev, ki jih zahteva vodenje kluba, ima mdr. na skrbi pripravo in prodajo pijače v času domačih tekem mlajših kategorij ter pred in po tekmah članskega moštva. S svojo mirnostjo, avtoriteto in izkušnjami skrbi, da ima igra v povprečju starejše članske ekipe rep in glavo. Ker jim nasproti pogosto stojijo mnogo mlajša moštva, je še kako pomembna taktična priprava nanje s katero jim uspe izkušnje prevesiti na svojo stran. Oporo pri vodenju kluba mu predstavlja nekaj volonterjev, med katerimi so trenerji mlajših kategorij ter vodja kluba Slavomir Podany.
Vse od nastanka kluba je član Červenega Kuňa tudi Zdenkov brat Libor. Slednji je s svojimi 48-imi leti hkrati najstarejši v moštvu. Na nasprotni strani starostne lestvice najdemo 22-letnega Romana Dando. Njegovi trije doseženi zadetki v aktualni sezoni (zaenkrat) zadostujejo za naziv vodilnega strelca moštva. Tudi ta podatek priča o največji težavi s katero se v tej sezoni srečuje ekipa Červenega Kuňa – neučinkovitosti.
Kljub temu, da večina igralcev članskega moštva prihaja iz Tabora, nihče od njih ne prebiva prav v Měšicah. Na igralskem spisku poleg Zdenka in Liborja Baborskega najdemo še eno bratsko navezo, ki jo zastopata Petr in Tomaš Pech. Ob pogledih na imena žogobrcarjev pade v oči tudi šesterica ukrajinskih igralcev. Zasedba iz te vzhodnoevropske države je bila v preteklosti še številčnejša. V aktualni sezoni jo tvorijo Viktor Volkov, Vasyl Neimyrok, Viktor Zinenko, Vasyl Spivak, Oleh Harbuzovskyi in Mykhailo Korchaka. Prav vse naštete je iz svojih domov izgnala ruska agresija.
Mlajše kategorije
Zgolj krajše obdobje v svoji zgodovini je za Červeny Kuň nastopala katera od mlajših kategorij. Šlo je za združeno ekipo kadetov in mladincev, ki je rdeče črne klubske barve zastopala dve sezoni (na prelomu prejšnjega desetletja). Ko je klub našel svoje novo (staro) domovanje na igrišču v Měšicah, je (vsaj delno) zaživel klubski ustroj na področju dela z mladimi. Šlo je za igralce, ki so nastopali za mlajše selekcije kluba Olympia Měšice. Po prihodu Červenega Kuňa se je pot obeh klubov združila do te mere, da so pričeli nabore za mlade nogometaše objavljati skupaj. Ti igralci so kasneje prešli pod okrilje kluba Červeny Kuň. Trenutno starejši in mlajši dečki nastopajo pod imenom Olympia Měšice, medtem ko starejši in mlajši cicibani v imenu nosijo zgolj predel mesta. Ob tem velja dodati, da drese vseh mlajšh kategorij krasita kluba obeh klubov. Tudi zato, ker ima klub Olympia mnogo daljšo tradicijo in posledično večjo veljavo v tem delu Tabora.
Petkov popoldanski trening vseh mlajših selekcij sta vodila Jiři Těhnik (na sliki levo) in Jakub Houžvička.
Klub ima v tej sezoni v tekmovanja prijavljene štiri mlajše selekcije. Za starejše in mlajše cicibane je zadolžen Jiři Těhnik. V okrožju je prijavljeno pet klubov z najmlajšima dvema nogometnima selekcijama. Zato sistem tekmovanja poteka po sistemu turnirjev, ki ga vsakokrat gosti eno od sodelujočih moštev, vsaka od ekip pa na njem odigra po tri tekme.
Trenerja mlajših in starejših dečkov sta Martin Bartonik in Jakub Houžvička. Obe selekciji nastopata v prvenstvu okrožja. Starejši dečki se merijo v družbi še sedmih moštev, medtem ko njihovi mlajši vrstniki zastopajo barve enega od 12-ih sodelujočih klubov. Prav nobeni od obeh selekcij v dosedanjem delu prvenstva še ni uspelo osvojiti točke. Razlog gre iskati tudi v popolnjevanju določene selekciji z mlajšim kadrom (ko denimo na tekmi ekipe mlajših dečkov nastopi tudi nekaj starejših cicibanov).
Ekipa mlajših dečkov, ki nastopa pod imenom Olympia Měšice (v svetlejših dresih), se je v sobotnem dopoldnevu pomerila s svojimi vrstniki iz bližnjega mesta Chynov.
Prvenstvene tekme v tej kategoriji se igrajo med obema kazenskima prostoroma a po celotni širini igrišča.
Domači trener Martin Bartonik je med tekmo poleg navodil svojim varovancem opravljal še naloge pomožnega sodnika.
Tekme mlajših dečkov se igrajo na manjše konstrukcije golov in trajajo 2 x 35 minut.
Po napaki (nadomestnega) vratarja Lukaša Rousa so gostje prišli v vodstvo.
Tekme mlajših kategorij ob igrišče v Měšicah običajno privabijo več gledalcev, kot članski dvoboji. Obiskovalcem je bila tudi v sobotnem dopoldnevu na voljo klubska ponudba hrane in pijače, za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
S hitrimi prodori se je nekajkrat izkazal Vladimir Manokhin.
Lukaš Rous je z dobrimi posredovanji popravil svojo napako in postal eden junakov srečanja.
Jakub Doležal je svojo dobro igro kronal z izenačujočim zadetkom.
Trenutno imajo v klubu prijavljenih 50 otrok. A se jih treningov redno udeležuje približno 25. Za razliko od članskih igralcev, večina otrok prihaja prav iz Měšic. Tudi zaradi časovne stiske (ta je še najbolj očitna ravno v tem času, ko se po koncu pouka dnevi hitro prevesijo v večer) vse štiri selekcije opravijo skupno dva treninga tedensko pod nadzorom vseh treh trenerjev. Od katerih Těhnika in Bartonika občasno najdemo tudi na igralskem spisku članskih tekem.
Nogometni upi iz Měšic so se zasluženo veselili prve osvojene prvenstvene točke v tej sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Navkljub zanimivemu imenu kluba, ki veliki večini ljubiteljev nogometa hitro pade v oči, bi težko napisali, da ima Červeni Kuň svojo zvesto bazo privržencev. Prej nasprotno. Da je temu tako, je delno krivda tudi na vodstvu kluba. Vsaj v zadnjih letih bi na spletnih straneh zaman iskali kakršne koli tekoče informacije, ki bi jih javnosti ponudil klub. Tudi ob pogledu na katero izmed oglasnih desk v Měšicah ne ponuja plakatov z vabili na oglede prihajajočih tekem tako članske kot tekem mlajših kategorij.
Da je bila v preteklosti slika vsaj delno drugačna, se lahko prepričamo ob obisku (še vedno) dostopne klubske Facebook strani. Ta je ugledala luč sveta v letu, ko je Červeny Kuň pričel s tekmovanjem (2006). Primarno je služila obveščanju igralcev o prihajajočih tekmah. Tu in tam se je na njej pojavila tudi kakšna slika. Pogostejših objav je bila stran deležna leta 2012, leto kasneje so privrženci kluba lahko na njej sledili redko videnim dolgim zapisom o poteku tekem. Zadnja objava na Facebook strani datira v leto 2023.
Poleg omenjenega socialnega omrežja, je bila postavljena tudi klubska spletna stran, ki pa ni nikoli zaživela. Predsednik Baborsky se ob omembi svetovnega spleta zaveda pomembnosti javne podobe kluba, ki bi si jo želel tudi sam izboljšati. A bi za to potreboval pomoč še koga oz. več časa, ki ga v veliki meri namenja delovanju kluba.
Boljša medijska podoba je zgolj eden izmed številnih ciljev kluba. Poleg že omenjene izboljšave infrastrukture (kjer upajo tudi na pomoč mestnih oblasti) je eden glavnih ciljev v bližnji prihodnosti tesno povezan z delom z mladimi. Prva naloga je zadržati v klubu čim večje število trenutno aktivnih otrok. In morda že prihodnjo sezono poskusiti formirati tudi skupno ekipo kadetov in mladincev (tekmovanje za nogometaše med 15-im in 18-im letom starosti na nivoju okrožja poteka v eni kategoriji), ki bi sčasoma postala tudi temelj za popolnjevanje (pomlajevanje) članskega moštva. Velika ovira na poti do uresničitve tega cilja je po besedah predsednika kluba pomanjkanje ustreznega (trenerskega) kadra. Tudi zato si v klubu želijo večje pomoči oz. aktivnosti staršev. Pri čemer so jim pripravljeni nuditi pomoč in podporo pri pridobivanju ustreznih trenerskih licenc.
Za razliko od mlajših kategorij je s članskim moštvom povezan predvsem rezultatski cilj. Tako igralci kot odgovorni pred aktualno sezono niso skrivali želje po napredovanju v deveto ligo. Ker so jesenski rezultati v večini pod pričakovanji, se omenjeni cilj zdi težje uresničljiv. A kljub temu ostaja med prioritetami v bližnji prihodnosti.
V kolikor bodo vsi odgovorni v klubu sledili in uresničili vsaj del zastavljenih ciljev, bi s tem Červeny Kuň postavil trdne temelje, ki bi mu zagotavljali pozitiven pogled v prihodnost in mirno plutje v ne vedno mirnih nogometnih vodah lokalnega okolja. Zagotovo mora ena prvih prioritet vključevati delo z mladimi ter rešitev njihovega statusa. Predvsem v dobro mladih nogometašev.
SK Červeny Kuň v jesenskem delu sezone 2025/26.
28. oktobra, 2025
Červeny Kuň – Veseli nad Lužnici B
Na zadnjo oktobrsko soboto so igralci Červenega Kuňa pred seboj imeli zgolj en cilj – po treh zaporednih porazih prekiniti črno serijo ter krivuljo rezultatov znova obrniti sebi v prid. V predzadnjem jesenskem krogu okrožja Tabor v Južnočeški regiji so na svojem igrišču v Měšicah pričakali četrtouvrščeno ekipo s katero so v prvi tekmi remizirali.
Spremenljivo vreme, ki je te dni zajelo večji del srednje Evrope, ni prizanašalo niti jugu Češke. Nočno in jutranje deževje s sunki hladnega vetra je v zgodnjem dopoldnevu ponehalo in omogočilo mlajšim dečkom prijaznejši uvod v nogometno soboto. Ti so na svojem igrišču v t.i. EKO MB ligi okrožja uspeli izboriti prvo prvenstveno točko. Njihov uspeh je želelo nadgraditi člansko moštvo, ki ga je uro in pol po koncu njihove tekme čakal prvenstveni dvoboj proti B ekipi iz 38 km oddaljenega mesta Veseli nad Lužnico. Kljub temu, da je njihov nasprotnik v devetih krogih zbral sedem točk več, je Červeny Kuň na
prvi medsebojni prvenstveni tekmi KAVAS ELEKTRO lige (kot se uradno imenuje najnižje rangirana liga okrožja Tabor) na gostovanju uspel izvleči remi 1:1 z zadetkom v zadnji minuti.
Kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu dvoboja mlajših dečkov je vreme znova vzelo stvari v svoje roke. Modro nebo so znova prekrili oblaki, ki so ob prihodih prvih članskih igralcev na zemljo spustili tudi nekaj kapelj dežja. Domači trener obeh selekcij cicibanov Jiři Těhnik je že dan prej poskrbel za označitev črt na igrišču. A je obilnejše nočno deževje dodobra spralo apno, zaradi česar je bilo pred srečanjem potrebno nalogo še enkrat ponoviti.
Po prihodu gostujočih igralcev je domači trener Zdeněk Baborsky za kratek čas na igrišču namenil nekaj napotkov svojim varovancem,…
…nakar so slednji nadaljevali z ogrevanjem, ki je vključevalo tudi t.i pepčka.
Trener cicibanov Jiři Těhnik (na sliki) je poskrbel za označitev igrišča že dan pred tekmo. Ker je nočno deževje dodobra spralo apno, je bilo pred tekmo potrebno še enkrat ponoviti nalogo.
Poleg osvojene točke na gostovanju pri svojem nasprotniku je za optimizem v domači vrsti poskrbel tudi prihod vseh ključnih opor moštva. Čeprav je gledanost domačih tekem moštva Červeny Kuň močno pod (desetoligaškim) povprečjem, je redke gledalce ob prihodu k igrišču pričakalo odprto prodajno okence s ponudbo hrane in pijače. Zanjo je že
pred tekmo mladih nogometašev zgodaj dopoldne skupaj s še enim klubskim prostovoljcem poskrbel predsednik (in trener) kluba Zdeněk Baborsky.
Prvi domači igralci so se na vse prej kot dobro pripravljeni zelenici pojavili 40 minut pred pričetkom srečanja, njihovo ogrevanje pa je vsebovalo raztezne vaje, strele na gol in igranje pepčka. Vse dokler jih ni k sebi poklical trener Zdeněk Baborsky ter jim po prihodih gostujočih igralcev podal prve napotke. Deset minut pred prvim sodniškim žvižgom so na njegovo zahtevo igralci odšli še v garderobo ter se iz nje vrnili skupaj s sodnikom. Slednji je po odsojeni tekmi mlajših dečkov uro in pol kasneje na istem igrišču delil pravico še na članski tekmi.
Prvi polčas
Uvod v tekmo je nakazal na dvoboj dveh enakovrednih ekip v katerem bi znala vlogo odigrati tudi prilagoditev na igralno površina. Predvsem tehnično podkovane ekipe, ki dajejo prednost
Uvodni pozdrav.
Desni branilec Alexandr Bezdiček ter vratar Michal Veleba sta brez težav nadzorovala dogajanje na terenu.
Prvi poskus v okvir gostujočih vrat so domači sprožili v sedmi minuti, ko je Viktor Zinenko s prostega strela s približno 25-ih metrov meril točno v nasprotnega vratarja. Isti igralec je minuto kasneje zaključil napadalno akcijo, ko je prejel
igri po tleh, bi znale imeti na trdem in s šopi trave poraslem igrišču nemalo težav. Vsaj na prvi pogled je delovalo, da bi v povprečju precej mlajša gostujoča zasedba znala biti zaradi omenjenega dejstva vsaj delno hendikepirana. Za nameček so domači v tekmo krenili zelo odločno, agresivno in z veliko željo. Tudi zato začetne minute niso ponudile kaj več kot dveh kotov na gostujoči ter enega na domači strani.
Skozi celotno srečanje je bil med najaktivnejšimi v vrstah Červenega Kuňa Petr Pech.
Domači so pogosto pretili s hitrimi (proti)napadi. V enem od njih je Petr Pech (#3) s podajo zaposlil Petra Tomaška.
Pred Petrom Pechom se je v 14. minuti odprl prazen gol, a je nastreljal zgolj gostujočega branilca.
podajo na desno stran, kjer je z bližine meril mimo bližnje vratnice. V 14. minuti se je Červenemu Kuňu ponudila lepa priložnost, ki je ni izkoristil Petr Pech. Slednji je skupaj z nasprotnim vratarjem stekel za žogo v prazen prostor. Nasprotni čuvaj mreže je po slabi oceni situacije na robu kazenskega prostora izpadel iz igre. Pechu se je nenadejano odprl prazen gol, a je žoga po njegovem strelu zadela edina gostujočega branilca.
Lukaš Pečeny je bil viden tako v obrambnih kot ofenzivnih akcijah.
Na polovici prvega polčasa je bilo jasno, da se igralci Červenega Kuňa nikakor niso ustrašili svojega nasprotnika. Še več. Če se je igra odvijala večinoma med obema kazenskima prostoroma oz. so imeli gostje malenkost več žogo v svojih nogah, so bili v napadalnih akcijah konkretnejši domači. Njihova aktivna igra je obrodila sadove v 22. minuti. Petr Tomašek se je odločil za strel proti gostujočim vratom s približno 30-ih metrov. Ker je žoga zadela v roko enega izmed gostujočih igralcev, je sodnik pokazal na prosti strel. Žogo si je še enkrat namestil Tomašek. Njegov strel z 22-ih metrov je letel točno proti gostujočemu vratarju. Ko so že vsi prisotni pričakovali, da bo slednji žogo ujel, je s svojim nespretnim posredovanjem dovolil, da mu je okroglo usnje z rok preskočilo za golovo črto.
Po ne ravno nevarnem prostem strelu v 22. minuti je žoga po nespretnem posredovanju gostujočega vratarja končala v mreži.
Po doseženem zadetku so gostje po pričakovanju nekoliko bolj pritisnili. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. Osredotočena igra domačih v defenzivi vseeno gostom ni pustila si priigrati omembe vredne priložnosti. Še več. V prvi naslednji napadalni akciji je domačim na najboljši možni način uspelo odgovoriti na gostujoči pritisk ter svojo prednost podvojiti. Tekla je 28. minuta, ko se je na sredini igrišča že na gostujoči polovici igrišča Petru Pechu odprlo (nerazumljivo) veliko prostora. Ta je darilo izkoristil s prodorom, ki ga je zaključil z močnim in natančnim strelom z dobrih 20-ih metrov po katerem je gostujoči vratar žogo
poslal v kot. Ob levi kotni zastavici si je žogo namestil Zinenko, jo nato v zraku poslal na daljšo vratnico, kjer je bil v vratarjevem prostoru z glavo najbolj spreten Petr Heršalek.
Podobno, kot po prvem, so tudi po drugem zadetku gostje pritisnili. A je tudi tokrat domača defenziva z borbenostjo, željo in medsebojno pomočjo brez večjih težav zadrževala goste daleč proč od svojih vrat. Tudi
Petr Tomašek se je razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.
Petr Heršalek je poskrbel za povišanje domačega vodstva.
Tomaš Pech v napadalni akciji.
ko se je žoga znašla bližje ali v kazenskem prostoru, je zadnja obrambna linija na čelu z Alexandrom Bezdičkom ter Lukašem Pečenym uspelo razčistiti situacijo. Z dobrim spremljanjem igre je brezhibni defenzivi piko na i dodal tudi domači vratar Michal Veleba, ki je nekajkrat s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil zaključek gostujočih akcij.
Nadaljevanje srečanja se je odvijalo po že videnem scenariju bolj ali manj na domači polovici. Kjer gostje ob agresivni in zgoščeni domači obrambi
nikakor niso našli prostora za izvedbo akcije oz. strela, ki bi resneje ogrozil Velebo. V 35. minuti je sodnik po igri z roko približno meter od roba kazenskega prostora ter delno z leve strani dosodil prosti strel za goste. Niti to ni nasprotniku pomagalo, da bi sprožil proti vratom, saj je žogo uspel blokirati dobro postavljeni živi zid domačih.
Tekma se je odvijala povsem po notah Červenega Kuňa. Na trenutke je izgledalo, da so se gostje ujeli v taktično zanko domačih iz katere nikakor ne najdejo izhoda. Niti mladost in hitrost jim nista pomagali, da bi uspeli tehtnico prevesiti na svojo stran. Vse je kazalo, da bodo izkušnje še enkrat več nadvladale nad
mladostjo. Temu je še dodatno pritrdilo dogajanje v zaključku prvega polčasa. V 39. minuti so domači izvedli na las podobno akcijo, kot pri drugem zadetku. Zopet je nevaren strel z 20- metrov sprožil Zinenko, po katerem je gostujoči vratar žogo odbil v kot. Da ima omenjeni igralec dodelan udarec iz kota, je dokazal s še eno izvedbo z leve strani, po kateri je bil v kazenskem prostoru najvišji njegov ukrajinski rojak Vasyl Spivak, ki je z bližine še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Niti vodstvo treh zadetkov ni ustavilo igralcev Červenega Kuňa, ki so odprto a neefektivno igro nasprotnika kaznovali še z eno hitro akcijo. Tudi ta je bila podobna priložnosti iz uvoda srečanja. S to razliko, da so jo tokrat domači kronali z zadetkom. Ponovno je šlo za globinsko podajo po tleh proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Proti njej sta stekla Vojtěch Šourek ter gostujoči vratar. Oba igralca sta pritekla istočasno do žoge. Ker je gostujoči
Po kotu je bil v vratarjevem prostoru najbolj spreten Vasyl Spivak, ki je še tretjič poslal žogo v gostujočo mrežo.
vratar še enkrat več posredoval precej nespretno, je do žoge naposled prišla domača enajstica. Medtem ko je vratar izpadel iz igre, se je Šourek z žogo znašel v kazenskem prostoru, a sta bila ob njem že dva nasprotna branilca. Namesto poskusa strela proti sicer praznemu
Igralci Červenega Kuňa so v prvem polčasu deklasirali svojega nasprotnika. Za piko na i je zelo dobro igro z zadetkom kronal še Petr Pech (#3), ki mu je mdr. čestital strelec prvega zadetka Tomašek.
golu, je na robu kazenskega prostora s podajo našel samega Petra Pecha. Za razliko od identične situacije iz 14. minute je isti igralec tokrat najprej pogled usmeril proti vratom ter nato s prefinjenim strelom žogo v loku poslal v (nebranjeni) levi zgornji kot gostujočih vrat.
Zagotovo niti največji privrženci »rdečega konja« po desetih doseženih zadetkih v devetih prvenstvenih srečanjih niso pričakovali štirih zadetkov v zgolj enem polčasu. Za nameček še proti nasprotniku z zgornje polovice lestvice. Nič čudnega torej, da so igralci v rumeno črni opremi odhajali proti garderobi v dobrem razpoloženju. Nasmeh na obrazu je bilo zaznati tudi pri (vsaj v času tekme) resnem trenerju Zdenku Baborskem.
Prvi polčas se je za domače izšel naravnost sanjsko. V oči je padla predvsem visoka učinkovitost (ki je bila v preteklih srečanjih njihova rakrana), borbenost ter taktično odlično izpolnjevanje nalog celotnega moštva, s katero so »paralizirali« mlajše« in na
mnogih pozicijah tudi hitrejše goste.
Z vidika Červenega Kuňa je prava škoda, da je člansko tekmo spremljalo vsega pol ducata gledalcev (štirikrat manj, kot je njihove naslednike na dopoldanski tekmi). Kljub temu je imela peščica ljubiteljev nogometa ob prodajnem okencu možnost kupiti tako tople napitke, pivo in brezalkoholne pijače kot tudi potešiti svojo lakoto (»hot dog« in klobasa). Kar je pri desetoligaških klubih v mestih prej izjema kot pravila. In za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
Kmalu po odhodu igralcev z igrišča je še enkrat več pozornost nase preusmerilo vreme. S temnega neba je začelo deževati. Za nameček je znova pričel pihati mrzel veter. Ker pred tovrstno kombinacijo ni pomagala niti manjša streha ob klubskem objektu, so se prav vsi prisotni gledalci pomaknili v klubski objekt. Kaj več poguma niso pokazali niti igralci. Ti so po prihodu iz garderob sicer zakorakali proti igrišču, a so jih neprijazne vremenske razmere prisilile, da so se hitro obrnili. Prav nič
Kljub skromnemu obisku so v klubu poskrbeli za gostinsko ponudbo.
Mrzel veter in dež je mlajši ljubiteljici nogometa prisilil spremljati drugi polčas skozi okno klubskega objekta.
usmiljenja do igralcev pa ni pokazal sodnik. Ta je po 15-ih minutah premora s piskom v piščalko oznanil prihod na igrišče. Tako igralcem ni preostalo drugega, kot da zapustijo klubski prostor in skupaj s sodnikom krenejo v drugi polčas. Za razliko od njih se je polovica od prisotnih gledalcev odločila ostati v objektu in spremljati nadaljevanje tekme skozi okno.
Drugi polčas
V nasprotju s pričakovanji so v nadaljevanje tekme domači krenili zelo aktivno ter v uvodu prevzeli pobudo. Vseeno so prvi zapretili gostje. Po prostem strelu z 18-ih metrov je domačega vratarja Velebo, ki je zgolj obstal na golovi črti, rešil zgornji rob leve vratnice od katere se je žoga odbila nazaj v polje. Niti ta priložnost ni prinesla bistveno drugačne
slike na igrišču. Domači so tudi v nadaljevanju kazali napadalne ambicije, medtem ko je njihov nasprotnik še naprej dajal občutek, da niti med premorom ni našel odgovora na igro Červenega Kuňa.
Če so se gostje še naprej iskali, so jim luč na koncu njihovega predora pokazali kar v domačem taboru. V 56. minuti je preveč nervoze pokazala Spivak, za kar si je prislužil rumeni karton. Kljub opozorilu se Ukrajinec ni umiril za kar mu je striktni sodnik Jindřich Juza kmalu pokazal še drugi rumeni karton. Mnogi bi bili mnenja, da je šlo za zelo strogo odločitev. Hkrati je potrebno dodati, da je glavni delilec pravice dal že v uvodu tekme jasno vedeti, da podobnega
Tudi dobro postavljeni živi zid je bil zaslužen, da so gostje po prostem strelu zadeli “zgolj” vratnico.
Zahvaljujoč disciplinirani igri soigralcev vratar Veleba ni imel pretiranega dela.
obnašanja ne bo toleriral. Nespametna poteza Spivaka je razjezila tudi trenerja Zdenka Boborskega, ki ni varčeval z glasno kritiko na račun izključenega igralca.
V 56. minuti so živci popustili Vasylu Spivaku (#5), ki je po rdečem kartonu moral predčasno zaključiti s tekmo.
Nad (nespametno) potezo Spivaka ni skrival nezadovoljstva tudi trener Baborsky.
Niti igralec manj na igrišču ni uspel prebuditi gostov. Domači so še naprej kazali aktivno igro. Prvo priložnost po izključitvi so si priigrali v 58. minuti, ko je po levi strani prodrl zelo aktivni Petr Pech. Slednji je svoj prodor zaključil s strelom znotraj kazenskega prostora, ki pa je bil preslab, da bi ogrozil sicer nezanesljivega gostujočega vratarja. Ker so domači igralci še naprej zelo dobro pokrivali nasprotnika, si le-ta iz igre kljub
(jalovi) premoči praktično ni uspel pripraviti nobene omembe vredne priložnosti. In zdelo se je, da so edino le še prekinitve tiste, ki bi morda lahko prinesle nekaj upanja gostom. Kar pa ni spremenil niti prosti strel v 60. minuti, ko je žoga po prostem strelu z 28-ih metrov zletela približno meter nad domačo prečko. Že v naslednji akciji se je lepa priložnost ponudila Červenemu Kuňu. Hitri Zinenko je pobegnil gostujočemu obrambnemu igralcu, a je z bližine streljal po tleh mimo gostujoče vratnice.
Glavni sodnik Jindřich Juza je s svojo avtoriteto tekmo odsodil brez napak.
Domači so tudi po izključitvi kazali aktivno igro. Na sliki Pečeny v napadalni akciji.
Neredki poskusi napadalnih akcij so potekali tudi preko Vojtěcha Šoureka (#11).
Pet minut zatem je hitro akcijo na sredini igrišča pričel Šourek, ki je kmalu zatem našel vtekajočega Zinenka, a je bil njegov strel po tleh preslab, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. V teh trenutkih je bilo jasno, da niti izključitev Spivaka ni prinesla nemira v domačo vrsto. Červeni Kuň je tudi z igralcem manj nadaljeval s svojo (preizkušeno) igro in prav nič ni bilo videti, da ima nasprotnik igralca več. Medtem ko se je nadaljevala brezzoba igra gostov, so bil še naprej domači tisti, ki so si na vsake toliko časa uspeli pripraviti (pol)priložnost. V 67. minuti so z dvema podajama izpeljali hitro akcijo, ki jo je s strelom mimo vrat
Viktor Zinenko je bil zadolžen za izvedbo kotov. Na ta račun si je pripisal dve asistenci.
zaključil Vasyl Neimyrok.
Na veselje vseh akterjev na igrišču in gledalcev ob igrišču je v 72. minuti vreme pokazalo svojo lepšo plat in zelenico obsijalo s sončnimi žarki. Modro nebo je nato spremljalo nogometaše vse do zaključnega sodniškega žvižga. Nemoč gostov je prezentirala 77. minuta, ko je žoga po strelu iz 30-ih metrov končala v naročju Veleba.
Veleba je s pravočasnim izletavanjem iz vrat večkrat preprečil nasprotniku zaključek akcij.
Ob tesnem pokrivanju gostje nikakor niso našli poti do domačih vrat. Na sliki Šourek preprečuje gostujočemu igralcu razviti napadalno akcijo.
Tudi v drugem polčasu je domača obramba z odliko opravila svoje delo. Na sliki Bezdiček v skoku z nasprotnim igralcem.
82. minuta je prinesla edino večjo napako domače obrambne vrste v celotnem srečanju. Bezdiček je približno 20 metrov od vrat slabo izbijal žogo. Ta je prišla do gostujočega
napadalca, ki je stekel sam proti domačemu vratarju. Slednji je s posredovanjem uspel preprečiti žogi pot proti vratom. Okroglo usnje se je odbilo na stran do drugega gostujočega napadalca. Slednji je poskusil z visokim strelom, po katerem je domače še enkrat več rešil okvir vrat. Veleba je bil že premagan, a se je žoga od zgornjega dela prečke odbila v gol avt.
V zaključku tekme je priložnost dobil najstarejši igralec Červenega Kuňa Libor Zaborsky.
Pet minut pred koncem srečanja je gostom vendarle uspelo omiliti poraz. Po strelu s 25-ih metrov je žoga malenkost oplazila nogo enega domačih igralcev, kar je bilo dovolj, da je spremenila smer in po krajšem odboju od tal končala v levem spodnjem kotu domačih vrat. Za kaj več kot častni zadetek je gostom
zmanjkalo volje, želje in moči. Predvsem pa jim tega niso dovolili domači.
Trener Baborsky je celotno srečanje spremljal stoje ob igrišču.
Prve tri točke po treh sušnih tekmah so Červeny Kuň (vsaj točkovno) približale sredini lestvice. Kamor po prikazanem na sobotni tekmi
Po skoraj mesecu dni so bili igralci Červenega Kuňa znova deležni čestitk za zmago.
nedvomno sodi. Glede na videno na igrišču je zmaga s 4:1 morda previsoka, a povsem zaslužena. Za prikazano gre pohvaliti prav vse domače nogometaše. Ti so od prve do zadnje minute kazali visok nivo želje, borbenosti ter podrejenosti kolektivu. Temelj njihovega
uspeha se skriva v brezhibni defenzivni igri, ki je povsem ohromila nasprotnika. Da je bilo moštvo zelo dobro pripravljeno na tekmo, potrjuje tudi odziv igralcev po izključitvi Spivaka. Kljub igralcu manj so vseh 35 minut brez težav nadzorovali dogajanje na igrišču in goste vse do konca srečanja držali v šahu.
Tri točke in suvereno zmago so igralci proslavili v krogu na sredini igrišča ob zmagovitih vzklikih iz ust kapetana Velebe.
Sobotna zmaga je dokaz, da ima Červeny Kuň mnogo več potenciala, kot ga kaže trenutni pogled na lestvico. Ob podobnih predstavah vzpon na lestvici ne bi smel biti vprašljiv. Če je razlika do prvega mesta verjetno že prevelika, nikakor ni izključen boj za končno drugo mesto. Tudi tako željena deveta liga se po sobotni tekmi ne zdi nerealna. A bi za konstantno nastopanje na višjem nivoju moštvu bilo verjetno potrebno dodati nekaj (kvalitetnih) mlajših moči.
Spremenljivo vreme, ki je te dni zajelo večji del srednje Evrope, ni prizanašalo niti jugu Češke. Nočno in jutranje deževje s sunki hladnega vetra je v zgodnjem dopoldnevu ponehalo in omogočilo mlajšim dečkom prijaznejši uvod v nogometno soboto. Ti so na svojem igrišču v t.i. EKO MB ligi okrožja uspeli izboriti prvo prvenstveno točko. Njihov uspeh je želelo nadgraditi člansko moštvo, ki ga je uro in pol po koncu njihove tekme čakal prvenstveni dvoboj proti B ekipi iz 38 km oddaljenega mesta Veseli nad Lužnico. Kljub temu, da je njihov nasprotnik v devetih krogih zbral sedem točk več, je Červeny Kuň na prvi medsebojni prvenstveni tekmi KAVAS ELEKTRO lige (kot se uradno imenuje najnižje rangirana liga okrožja Tabor) na gostovanju uspel izvleči remi 1:1 z zadetkom v zadnji minuti.
Trener cicibanov Jiři Těhnik (na sliki) je poskrbel za označitev igrišča že dan pred tekmo. Ker je nočno deževje dodobra spralo apno, je bilo pred tekmo potrebno še enkrat ponoviti nalogo.
Kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu dvoboja mlajših dečkov je vreme znova vzelo stvari v svoje roke. Modro nebo so znova prekrili oblaki, ki so ob prihodih prvih članskih igralcev na zemljo spustili tudi nekaj kapelj dežja. Domači trener obeh selekcij cicibanov Jiři Těhnik je že dan prej poskrbel za označitev črt na igrišču. A je obilnejše nočno deževje dodobra spralo apno, zaradi česar je bilo pred srečanjem potrebno nalogo še enkrat ponoviti.
Poleg osvojene točke na gostovanju pri svojem nasprotniku je za optimizem v domači vrsti poskrbel tudi prihod vseh ključnih opor moštva. Čeprav je gledanost domačih tekem moštva Červeny Kuň močno pod (desetoligaškim) povprečjem, je redke gledalce ob prihodu k igrišču pričakalo odprto prodajno okence s ponudbo hrane in pijače. Zanjo je že pred tekmo mladih nogometašev zgodaj dopoldne skupaj s še enim klubskim prostovoljcem poskrbel predsednik (in trener) kluba Zdeněk Baborsky.
Po prihodu gostujočih igralcev je domači trener Zdeněk Baborsky za kratek čas na igrišču namenil nekaj napotkov svojim varovancem,…
…nakar so slednji nadaljevali z ogrevanjem, ki je vključevalo tudi t.i pepčka.
Prvi domači igralci so se na vse prej kot dobro pripravljeni zelenici pojavili 40 minut pred pričetkom srečanja, njihovo ogrevanje pa je vsebovalo raztezne vaje, strele na gol in igranje pepčka. Vse dokler jih ni k sebi poklical trener Zdeněk Baborsky ter jim po prihodih gostujočih igralcev podal prve napotke. Deset minut pred prvim sodniškim žvižgom so na njegovo zahtevo igralci odšli še v garderobo ter se iz nje vrnili skupaj s sodnikom. Slednji je po odsojeni tekmi mlajših dečkov uro in pol kasneje na istem igrišču delil pravico še na članski tekmi.
Uvodni pozdrav.
Prvi polčas
Uvod v tekmo je nakazal na dvoboj dveh enakovrednih ekip v katerem bi znala vlogo odigrati tudi prilagoditev na igralno površina. Predvsem tehnično podkovane ekipe, ki dajejo prednost igri po tleh, bi znale imeti na trdem in s šopi trave poraslem igrišču nemalo težav. Vsaj na prvi pogled je delovalo, da bi v povprečju precej mlajša gostujoča zasedba znala biti zaradi omenjenega dejstva vsaj delno hendikepirana. Za nameček so domači v tekmo krenili zelo odločno, agresivno in z veliko željo. Tudi zato začetne minute niso ponudile kaj več kot dveh kotov na gostujoči ter enega na domači strani.
Desni branilec Alexandr Bezdiček ter vratar Michal Veleba sta brez težav nadzorovala dogajanje na terenu.
Skozi celotno srečanje je bil med najaktivnejšimi v vrstah Červenega Kuňa Petr Pech.
Domači so pogosto pretili s hitrimi (proti)napadi. V enem od njih je Petr Pech (#3) s podajo zaposlil Petra Tomaška.
Prvi poskus v okvir gostujočih vrat so domači sprožili v sedmi minuti, ko je Viktor Zinenko s prostega strela s približno 25-ih metrov meril točno v nasprotnega vratarja. Isti igralec je minuto kasneje zaključil napadalno akcijo, ko je prejel podajo na desno stran, kjer je z bližine meril mimo bližnje vratnice. V 14. minuti se je Červenemu Kuňu ponudila lepa priložnost, ki je ni izkoristil Petr Pech. Slednji je skupaj z nasprotnim vratarjem stekel za žogo v prazen prostor. Nasprotni čuvaj mreže je po slabi oceni situacije na robu kazenskega prostora izpadel iz igre. Pechu se je nenadejano odprl prazen gol, a je žoga po njegovem strelu zadela edina gostujočega branilca.
Pred Petrom Pechom se je v 14. minuti odprl prazen gol, a je nastreljal zgolj gostujočega branilca.
Na polovici prvega polčasa je bilo jasno, da se igralci Červenega Kuňa nikakor niso ustrašili svojega nasprotnika. Še več. Če se je igra odvijala večinoma med obema kazenskima prostoroma oz. so imeli gostje malenkost več žogo v svojih nogah, so bili v napadalnih akcijah konkretnejši domači. Njihova aktivna igra je obrodila sadove v 22. minuti. Petr Tomašek se je odločil za strel proti gostujočim vratom s približno 30-ih metrov. Ker je žoga zadela v roko enega izmed gostujočih igralcev, je sodnik pokazal na prosti strel. Žogo si je še enkrat namestil Tomašek. Njegov strel z 22-ih metrov je letel točno proti gostujočemu vratarju. Ko so že vsi prisotni pričakovali, da bo slednji žogo ujel, je s svojim nespretnim posredovanjem dovolil, da mu je okroglo usnje z rok preskočilo za golovo črto.
Lukaš Pečeny je bil viden tako v obrambnih kot ofenzivnih akcijah.
Po ne ravno nevarnem prostem strelu v 22. minuti je žoga po nespretnem posredovanju gostujočega vratarja končala v mreži.
Po doseženem zadetku so gostje po pričakovanju nekoliko bolj pritisnili. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. Osredotočena igra domačih v defenzivi vseeno gostom ni pustila si priigrati omembe vredne priložnosti. Še več. V prvi naslednji napadalni akciji je domačim na najboljši možni način uspelo odgovoriti na gostujoči pritisk ter svojo prednost podvojiti. Tekla je 28. minuta, ko se je na sredini igrišča že na gostujoči polovici igrišča Petru Pechu odprlo (nerazumljivo) veliko prostora. Ta je darilo izkoristil s prodorom, ki ga je zaključil z močnim in natančnim strelom z dobrih 20-ih metrov po katerem je gostujoči vratar žogo poslal v kot. Ob levi kotni zastavici si je žogo namestil Zinenko, jo nato v zraku poslal na daljšo vratnico, kjer je bil v vratarjevem prostoru z glavo najbolj spreten Petr Heršalek.
Petr Tomašek se je razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.
Petr Heršalek je poskrbel za povišanje domačega vodstva.
Podobno, kot po prvem, so tudi po drugem zadetku gostje pritisnili. A je tudi tokrat domača defenziva z borbenostjo, željo in medsebojno pomočjo brez večjih težav zadrževala goste daleč proč od svojih vrat. Tudi ko se je žoga znašla bližje ali v kazenskem prostoru, je zadnja obrambna linija na čelu z Alexandrom Bezdičkom ter Lukašem Pečenym uspelo razčistiti situacijo. Z dobrim spremljanjem igre je brezhibni defenzivi piko na i dodal tudi domači vratar Michal Veleba, ki je nekajkrat s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil zaključek gostujočih akcij.
Tomaš Pech v napadalni akciji.
Nadaljevanje srečanja se je odvijalo po že videnem scenariju bolj ali manj na domači polovici. Kjer gostje ob agresivni in zgoščeni domači obrambi nikakor niso našli prostora za izvedbo akcije oz. strela, ki bi resneje ogrozil Velebo. V 35. minuti je sodnik po igri z roko približno meter od roba kazenskega prostora ter delno z leve strani dosodil prosti strel za goste. Niti to ni nasprotniku pomagalo, da bi sprožil proti vratom, saj je žogo uspel blokirati dobro postavljeni živi zid domačih.
Tekma se je odvijala povsem po notah Červenega Kuňa. Na trenutke je izgledalo, da so se gostje ujeli v taktično zanko domačih iz katere nikakor ne najdejo izhoda. Niti mladost in hitrost jim nista pomagali, da bi uspeli tehtnico prevesiti na svojo stran. Vse je kazalo, da bodo izkušnje še enkrat več nadvladale nad mladostjo. Temu je še dodatno pritrdilo dogajanje v zaključku prvega polčasa. V 39. minuti so domači izvedli na las podobno akcijo, kot pri drugem zadetku. Zopet je nevaren strel z 20- metrov sprožil Zinenko, po katerem je gostujoči vratar žogo odbil v kot. Da ima omenjeni igralec dodelan udarec iz kota, je dokazal s še eno izvedbo z leve strani, po kateri je bil v kazenskem prostoru najvišji njegov ukrajinski rojak Vasyl Spivak, ki je z bližine še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Po kotu je bil v vratarjevem prostoru najbolj spreten Vasyl Spivak, ki je še tretjič poslal žogo v gostujočo mrežo.
Niti vodstvo treh zadetkov ni ustavilo igralcev Červenega Kuňa, ki so odprto a neefektivno igro nasprotnika kaznovali še z eno hitro akcijo. Tudi ta je bila podobna priložnosti iz uvoda srečanja. S to razliko, da so jo tokrat domači kronali z zadetkom. Ponovno je šlo za globinsko podajo po tleh proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Proti njej sta stekla Vojtěch Šourek ter gostujoči vratar. Oba igralca sta pritekla istočasno do žoge. Ker je gostujoči vratar še enkrat več posredoval precej nespretno, je do žoge naposled prišla domača enajstica. Medtem ko je vratar izpadel iz igre, se je Šourek z žogo znašel v kazenskem prostoru, a sta bila ob njem že dva nasprotna branilca. Namesto poskusa strela proti sicer praznemu golu, je na robu kazenskega prostora s podajo našel samega Petra Pecha. Za razliko od identične situacije iz 14. minute je isti igralec tokrat najprej pogled usmeril proti vratom ter nato s prefinjenim strelom žogo v loku poslal v (nebranjeni) levi zgornji kot gostujočih vrat.
Igralci Červenega Kuňa so v prvem polčasu deklasirali svojega nasprotnika. Za piko na i je zelo dobro igro z zadetkom kronal še Petr Pech (#3), ki mu je mdr. čestital strelec prvega zadetka Tomašek.
Zagotovo niti največji privrženci »rdečega konja« po desetih doseženih zadetkih v devetih prvenstvenih srečanjih niso pričakovali štirih zadetkov v zgolj enem polčasu. Za nameček še proti nasprotniku z zgornje polovice lestvice. Nič čudnega torej, da so igralci v rumeno črni opremi odhajali proti garderobi v dobrem razpoloženju. Nasmeh na obrazu je bilo zaznati tudi pri (vsaj v času tekme) resnem trenerju Zdenku Baborskem.
Prvi polčas se je za domače izšel naravnost sanjsko. V oči je padla predvsem visoka učinkovitost (ki je bila v preteklih srečanjih njihova rakrana), borbenost ter taktično odlično izpolnjevanje nalog celotnega moštva, s katero so »paralizirali« mlajše« in na mnogih pozicijah tudi hitrejše goste.
Z vidika Červenega Kuňa je prava škoda, da je člansko tekmo spremljalo vsega pol ducata gledalcev (štirikrat manj, kot je njihove naslednike na dopoldanski tekmi). Kljub temu je imela peščica ljubiteljev nogometa ob prodajnem okencu možnost kupiti tako tople napitke, pivo in brezalkoholne pijače kot tudi potešiti svojo lakoto (»hot dog« in klobasa). Kar je pri desetoligaških klubih v mestih prej izjema kot pravila. In za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
Kljub skromnemu obisku so v klubu poskrbeli za gostinsko ponudbo.
Kmalu po odhodu igralcev z igrišča je še enkrat več pozornost nase preusmerilo vreme. S temnega neba je začelo deževati. Za nameček je znova pričel pihati mrzel veter. Ker pred tovrstno kombinacijo ni pomagala niti manjša streha ob klubskem objektu, so se prav vsi prisotni gledalci pomaknili v klubski objekt. Kaj več poguma niso pokazali niti igralci. Ti so po prihodu iz garderob sicer zakorakali proti igrišču, a so jih neprijazne vremenske razmere prisilile, da so se hitro obrnili. Prav nič usmiljenja do igralcev pa ni pokazal sodnik. Ta je po 15-ih minutah premora s piskom v piščalko oznanil prihod na igrišče. Tako igralcem ni preostalo drugega, kot da zapustijo klubski prostor in skupaj s sodnikom krenejo v drugi polčas. Za razliko od njih se je polovica od prisotnih gledalcev odločila ostati v objektu in spremljati nadaljevanje tekme skozi okno.
Mrzel veter in dež je mlajši ljubiteljici nogometa prisilil spremljati drugi polčas skozi okno klubskega objekta.
Drugi polčas
V nasprotju s pričakovanji so v nadaljevanje tekme domači krenili zelo aktivno ter v uvodu prevzeli pobudo. Vseeno so prvi zapretili gostje. Po prostem strelu z 18-ih metrov je domačega vratarja Velebo, ki je zgolj obstal na golovi črti, rešil zgornji rob leve vratnice od katere se je žoga odbila nazaj v polje. Niti ta priložnost ni prinesla bistveno drugačne slike na igrišču. Domači so tudi v nadaljevanju kazali napadalne ambicije, medtem ko je njihov nasprotnik še naprej dajal občutek, da niti med premorom ni našel odgovora na igro Červenega Kuňa.
Tudi dobro postavljeni živi zid je bil zaslužen, da so gostje po prostem strelu zadeli “zgolj” vratnico.
Če so se gostje še naprej iskali, so jim luč na koncu njihovega predora pokazali kar v domačem taboru. V 56. minuti je preveč nervoze pokazala Spivak, za kar si je prislužil rumeni karton. Kljub opozorilu se Ukrajinec ni umiril za kar mu je striktni sodnik Jindřich Juza kmalu pokazal še drugi rumeni karton. Mnogi bi bili mnenja, da je šlo za zelo strogo odločitev. Hkrati je potrebno dodati, da je glavni delilec pravice dal že v uvodu tekme jasno vedeti, da podobnega obnašanja ne bo toleriral. Nespametna poteza Spivaka je razjezila tudi trenerja Zdenka Boborskega, ki ni varčeval z glasno kritiko na račun izključenega igralca.
Zahvaljujoč disciplinirani igri soigralcev vratar Veleba ni imel pretiranega dela.
V 56. minuti so živci popustili Vasylu Spivaku (#5), ki je po rdečem kartonu moral predčasno zaključiti s tekmo.
Trener Baborsky ni skrival nezadovoljstva nad (nespametno) potezo Spivaka.
Niti igralec manj na igrišču ni uspel prebuditi gostov. Domači so še naprej kazali aktivno igro. Prvo priložnost po izključitvi so si priigrali v 58. minuti, ko je po levi strani prodrl zelo aktivni Petr Pech. Slednji je svoj prodor zaključil s strelom znotraj kazenskega prostora, ki pa je bil preslab, da bi ogrozil sicer nezanesljivega gostujočega vratarja. Ker so domači igralci še naprej zelo dobro pokrivali nasprotnika, si le-ta iz igre kljub (jalovi) premoči praktično ni uspel pripraviti nobene omembe vredne priložnosti. In zdelo se je, da so edino le še prekinitve tiste, ki bi morda lahko prinesle nekaj upanja gostom. Kar pa ni spremenil niti prosti strel v 60. minuti, ko je žoga po prostem strelu z 28-ih metrov zletela približno meter nad domačo prečko. Že v naslednji akciji se je lepa priložnost ponudila Červenemu Kuňu. Hitri Zinenko je pobegnil gostujočemu obrambnemu igralcu, a je z bližine streljal po tleh mimo gostujoče vratnice.
Glavni sodnik Jindřich Juza je s svojo avtoriteto tekmo odsodil brez napak.
Viktor Zinenko je bil zadolžen za izvedbo kotov. Na ta račun si je pripisal dve asistenci.
Pet minut zatem je hitro akcijo na sredini igrišča pričel Šourek, ki je kmalu zatem našel vtekajočega Zinenka, a je bil njegov strel po tleh preslab, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. V teh trenutkih je bilo jasno, da niti izključitev Spivaka ni prinesla nemira v domačo vrsto. Červeni Kuň je tudi z igralcem manj nadaljeval s svojo (preizkušeno) igro in prav nič ni bilo videti, da ima nasprotnik igralca več. Medtem ko se je nadaljevala brezzoba igra gostov, so bil še naprej domači tisti, ki so si na vsake toliko časa uspeli pripraviti (pol)priložnost. V 67. minuti so z dvema podajama izpeljali hitro akcijo, ki jo je s strelom mimo vrat zaključil Vasyl Neimyrok.
Domači so tudi po izključitvi kazali aktivno igro. Na sliki Pečeny v napadalni akciji.
Neredki poskusi napadalnih akcij so potekali tudi preko Vojtěcha Šoureka (#11).
Tudi v drugem polčasu je domača obramba z odliko opravila svoje delo. Na sliki Bezdiček v skoku z nasprotnim igralcem.
Na veselje vseh akterjev na igrišču in gledalcev ob igrišču je v 72. minuti vreme pokazalo svojo lepšo plat in zelenico obsijalo s sončnimi žarki. Modro nebo je nato spremljalo nogometaše vse do zaključnega sodniškega žvižga. Nemoč gostov je prezentirala 77. minuta, ko je žoga po strelu iz 30-ih metrov končala v naročju Veleba.
Ob tesnem pokrivanju gostje nikakor niso našli poti do domačih vrat. Na sliki Šourek preprečuje gostujočemu igralcu razviti napadalno akcijo.
82. minuta je prinesla edino večjo napako domače obrambne vrste v celotnem srečanju. Bezdiček je približno 20 metrov od vrat slabo izbijal žogo. Ta je prišla do gostujočega napadalca, ki je stekel sam proti domačemu vratarju. Slednji je s posredovanjem uspel preprečiti žogi pot proti vratom. Okroglo usnje se je odbilo na stran do drugega gostujočega napadalca. Slednji je poskusil z visokim strelom, po katerem je domače še enkrat več rešil okvir vrat. Veleba je bil že premagan, a se je žoga od zgornjega dela prečke odbila v gol avt.
Veleba je s pravočasnim izletavanjem iz vrat večkrat preprečil nasprotniku zaključek akcij.
V zaključku tekme je priložnost dobil najstarejši igralec Červenega Kuňa Libor Zaborsky.
Trener Baborsky je celotno srečanje spremljal stoje ob igrišču.
Pet minut pred koncem srečanja je gostom vendarle uspelo omiliti poraz. Po strelu s 25-ih metrov je žoga malenkost oplazila nogo enega domačih igralcev, kar je bilo dovolj, da je spremenila smer in po krajšem odboju od tal končala v levem spodnjem kotu domačih vrat. Za kaj več kot častni zadetek je gostom zmanjkalo volje, želje in moči. Predvsem pa jim tega niso dovolili domači.
Po skoraj mesecu dni so bili igralci Červenega Kuňa znova deležni čestitk za zmago.
Prve tri točke po treh sušnih tekmah so Červeny Kuň (vsaj točkovno) približale sredini lestvice. Kamor po prikazanem na sobotni tekmi nedvomno sodi. Glede na videno na igrišču je zmaga s 4:1 morda previsoka, a povsem zaslužena. Za prikazano gre pohvaliti prav vse domače nogometaše. Ti so od prve do zadnje minute kazali visok nivo želje, borbenosti ter podrejenosti kolektivu. Temelj njihovega uspeha se skriva v brezhibni defenzivni igri, ki je povsem ohromila nasprotnika. Da je bilo moštvo zelo dobro pripravljeno na tekmo, potrjuje tudi odziv igralcev po izključitvi Spivaka. Kljub igralcu manj so vseh 35 minut brez težav nadzorovali dogajanje na igrišču in goste vse do konca srečanja držali v šahu.
Tri točke in suvereno zmago so igralci proslavili v krogu na sredini igrišča ob zmagovitih vzklikih iz ust kapetana Velebe.
Sobotna zmaga je dokaz, da ima Červeny Kuň mnogo več potenciala, kot ga kaže trenutni pogled na lestvico. Ob podobnih predstavah vzpon na lestvici ne bi smel biti vprašljiv. Če je razlika do prvega mesta verjetno že prevelika, nikakor ni izključen boj za končno drugo mesto. Tudi tako željena deveta liga se po sobotni tekmi ne zdi nerealna. A bi za konstantno nastopanje na višjem nivoju moštvu bilo verjetno potrebno dodati nekaj (kvalitetnih) mlajših moči.
28. oktobra, 2025
Tabor – Měšice
50 km severno od južnočeške prestolnice Češke Budejovice leži mesto Tabor. S 34 tisoč prebivalci velja za drugo največje mesto v regiji. Hkrati je tudi pomembno prometno, gospodarsko in kulturno središče regije. Razdeljeno je na 14 mestnih predelov. Najzahodnejši del mesta pripada predelu Měšice. Čeprav gre za katastrsko največji mestni predel, število prebivalcev v njem daje vedeti, da ima naselje bolj vaški pridih. Po ozemlju Měšic sta speljani dve železniški progi, avtocesta, na njem stoji še športno notranje letališče, baročni dvorec, sedež Gasilske in reševalne službe. V tem delu Tabora si je v zadnjih sezonah našel svoje domovanje tudi nogometni klub z zanimivim imenom. Ki pa je – za razliko od svojih »vaških« konkurentov v prvenstvu – konkretno v senci številnih višjerangiranih klubov v mestu.
Mestni predel Měšice zavzema vzhodni del Tabora.
Romantična pokrajina v porečju reke Lužnice zaradi velikega števila zgodovinskih spomenikov in naravnih lepot velja za enega najbolj obiskanih predelov Češke. K priljubljenosti veliko prispeva tudi mesto Tabor. Središče istoimenskega okrožja leži 75 km južno od Prage na nadmorski višini 437 m n.m. V nasprotju z večino ostalih mestnih predelov Tabora se Měšice razprostirajo na večjem območju. Na katerem prevladujejo gozdovi in polja, medtem ko je prebivalstvo skoncentrirano zgolj v vzhodnem delu (bližje centru mesta). Velika večina od skupno nekaj manj kot 1.800 prebivalcev Měšic živi v družinskih hišah. Manjši delež jih prebiva v (sicer novejših) večstanovanjskih stavbah. Čeprav se po številu prebivalstva med češkimi mesti Tabor uvršča na 29. mesto, Měšice bolj spominjajo na večje vaško naselje kot pomemben mestni predel.
Vas je leta 1296 ustanovil Zdislav iz Měšic. Njena prva pisna omemba sega v leto 1370. Lastniki Měšic so bile številne rodbine in plemiči. Iz zgodnejšega obdobja velja izpostaviti Prokopa iz Hejlovca, ki je leta 1545 kupil Měšice in v vasi zgradil renesančno trdnjavo. Leta 1699 je Jan Josef Carretto, grof Millesimo, trdnjavo prezidal v baročni dvorec. Tako dvorec kot vas sta nato večkrat menjala lastnika. Leta 1945 je dvorec prešel v last Češkoslovaške. Baročni dvorec je kot zapuščeno ruševino leta 1997 pridobil Jan Berwid-Buquoy ter začel obsežno in drago obnovo.
Postajališče Čapuv Dvur služi lokalnemu potniškemu prometu.
Nedaleč železniškega postajališča se nahaja športno letališče.
Današnji lastnik se je rodil leta 1946 pod imenom Jan Kopecký. Svoje rojstno ime je uporabljal do leta 1975. Jan Berwid Buquoy je češki in nemški politolog, od leta 2000 pa tudi predsednik Češkega inštituta za mednarodna srečanja s sedežem v dvorcu. Jan je svoje otroštvo preživljal s svojim dedkom. Po komunističnem prevratu leta 1948 se je moral dedek s svojo sudeško ženo izseliti iz Prage. Prizanešeno ni bilo niti malemu Janu, ki mu je bilo prepovedano obiskovati
Na skrajnem jugozahodnem delu Měšic vodi IV. železniški koridor iz Prage proti Češkim Budejovicam in dalje proti Linzu.
Antonov An-2 na taborskem letališču.
osnovno šolo v Pragi. Razlog za takšno odločitev totalitarnih oblastnikov je tičal v emigraciji dedkovega brata v ZDA. Po obsodbi stalinizma (leta 1956) je bilo Janu znova dovoljeno obiskovati šolo.
Pogled na južni del Tabora iz Měšic.
V južnem delu Měšic prevladujejo novejše hiše.
Skalnjak v nekdanjem kamnolomu Svete Ane.
Obvezno šolanje je končal leta 1960. Že takrat je s podporo svojega razrednika pisal samizdatsko rodoslovje. Kasneje so oba aretirali zaradi tiskanja in distribucije »odpadniške« literature ter ju odpeljali na postajo ljudske milice. Ko se je izkazalo, da v njunem primeru ni šlo za politično literaturo, se je zadeva končala le s kletvicami in grožnjami.
Na najvišji točki Měšic stoji kapela svete Anne.
Eden redkih večstanovanjskih objektov v tem delu Tabora.
Na zanimiv način izražena klubska pripadnost ob eni izmed družinskih hiš.
Podhod pod zelo prometno Pelhřimovsko ulico povezuje severno in južno del Měšic.
Ker ni bil sprejet na gozdarsko tehnično šolo, se je izučil za kuharja. V svoji mladosti se je vse pogosteje posvečal literaturi. Leta 1967 je takrat še Jan Kopecky preživel več tednov na Severnem Irskem. Po vrnitvi na Češkoslovaško je uredništvu enega izmed časopisov predložil 60 strani poročil pod naslovom »Severnoirski zapiski«. Rokopis je bil zasežen in prepovedan. Glavni razlog je tičal v avtorjevem imenovanju republikanske ilegalne organizacije IRA kot kriminalne organizacije (ne kot “revolucionarno progresivno silo”, kar je bilo takrat običajno na Češkoslovaškem), ki med širokimi množicami prebivalstva Severne Irske skoraj ni imela podpore. Nadalje je trdil, da so tako imenovani irski revolucionarji le neodgovorni pustolovci, ki so z odcepitvijo Irske od Velike Britanije in ustanovitvijo Irske republike prebivalstvo pahnili v nepredstavljivo revščino in za več desetletij ustavili napredek v tej državi. Takšne trditve so bile v takratni Češkoslovaški
nedopustne.
Po koncu t.i. Praške pomladi avgusta leta 1968 in okupaciji Češkoslovaške s strani držav Varšavskega pakta vodene iz Moskve, je emigriral na Dunaj. Tam je mdr. sodeloval z radiom Svobodna Evropa. Dve leti kasneje v Zahodnem Berlinu diplomira. Poleg izdaje številnih literarnih del v naslednjih petih letih je v takrat svobodnem delu Berlina tako ali drugače sodeloval z radijskimi in televizijskimi postajami. Po padcu Berlinskega zidu je Jan Berwid-Buquoy postal izredni profesor politologije. Predaval je na univerzah in visokih šolah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Luksemburgu.
Današnje železniško postajališče je bilo ob regijski progi odprto pred osmimi leti.
Za razliko od južnega dela Měšic v njenem severnem delu prevladujejo starejše hiše.
Tabor in vzhodneje ležečo regijo Vysočino povezuje regionalna proga.
Leta 1997 je za simbolično 1 češko krono kupil baročni dvorec v Měšicah. V njegovo temeljito obnovo je vložil 10 milijonov čeških kron in leta 2000 skupaj z osmimi drugimi somišljeniki ustanovil Češki inštitut za mednarodna srečanja, ki med drugim sodeluje s fundacijo Konrada Adenauerja v Pragi in Berlinu.
Dvorec je za javnost odprt vse leto po predhodni najavi. Poleg nekaj stalnih razstav (o Konradu Adenauerju, J.F. Kennedyju in okupaciji Češkoslovaške s strani sovjetske armade) lahko v notranjih prostorih vidimo kar nekaj unikatnih predmetov, od katerih velja izpostaviti jedilno mizo in kavč Reinharda Heydricha (za Hitlerjem in Himmlerjem tretji človek Tretjega rajha), pisalna miza, usnjen kavč in jedilna miza s stoli Clementine Churchill (žene britanskega ministrskega predsednika v obdobju druge svetovne vojne Winstona Churchilla), komodo z ogledalom iz leta 1939 po Clausu Schenku iz Stauffenberga (glavnim organizatorjem atentata na Hitlerja), secesijska spalnica iz leta 1904 po francoskem zunanjem ministru Aristidu Briandu. Prav posebno omembo v dvorcu si zaslužijo originalna stranišča na splakovanje iz leta 1792, ki so še danes delujoča.
Centralna gasilsko reševalna postaja pokriva območje celotnega okrožja.
Večje površine za dvorcem so namenjene usposabljanju dijakov srednje kmetijske šole.
Glavnina javnih objektov v Měšicah se nahaja ob Chynovski ulici.
Dvorec stoji na Chynovski ulici po kateri vodi ena glavnih cest skozi severno polovico Měšic. Poleg grajskega vrta ga obdajajo še zgradba nižje stopnje osnovne šole in vrtca na eni ter posestvo srednje kmetijske šole, ki ima sedež v centru Tabora, na drugi strani. Pred vhodom lahko najdemo še manjšo okrepčevalnico, spomenik žrtvam svetovnih vojn ter lipo slovensko češkega prijateljstva. Lipa kot simbol obeh narodov je bila
slovesno posajena 17. septembra pred tremi leti ob prisotnosti mestnih veljakov Tabora in Škofje Loke. Gorenjsko mesto je namreč eno od partnerskih mest Tabora. Zanimivo, da je na istem mestu ponosno stala (skoraj) 300 let stara lipa, ki je leto pred posaditvijo nove padla. Tudi zato so navzoči zasajeni lipi prijateljstva zaželeli zdravo in vsaj toliko dolgo življenje, kot njeni predhodnici. Na nasprotni drugi strani Chynovske ulice se nahaja edina trgovina z živili v Mešicah, ki ima svoja vrata odprta šest dni v tednu.
Edina trgovina v tem delu Tabora je odprta med ponedeljkom in soboto.
Spomenik z imeni padlih krajanov v prvi in drugi svetovni vojni.
Zgodovina Měšic je močno povezana z baročnim dvorcem.
Prav tako ima na Chynovski ulici na skrajnem zahodnem delu Měšic svoj sedež gasilsko reševalna postaja. Gre za eno izmed
šestih tovrstnih postaj v regiji, ki pokriva celotno okrožje Tabor. Naloga tamkajšnjih reševalcev in gasilcev je varovanje življenj in zdravja prebivalcev, okolja, živali in premoženja pred požari in drugimi izrednimi in kriznimi razmerami, kot so naravne nesreče.
Eno izmed številnih avtobusnih postajališč mestnega prometa je na (neizrazitem) trgu ob dvorcu.
Z naskokom najprometnejša ulica v Měšicah je Pelhřimovska. Vodi v smeri zahod – vzhod s čimer ta predel Tabora deli na severno in južno polovico. Po njej vodi pomembna cesta, ki ima na vzhodu Měšic priključek na avtocesto (Praga – Češke Budejovice – Linz) oz. se kot
Zgledno urejen mestni javni prevoz opravljajo električni avtobusi v katerih se postajališča oznanjo tako vizualno (monitorji) kot zvočno.
državna cesta nadaljuje proti vzhodu.
Kot bi moralo veljati za večino večjih mest, je tudi v Taboru za pot po mestu najhitreje in najenostavneje uporabiti javni mestni prevoz. Sestavlja ga 17 avtobusnih linij. Dve od teh vodita skozi Měšice. Mestni avtobusi na obeh linijah večino poti skozi najvzhodnejši predel Tabora opravijo po Chynovski ulici. Linija št. 31 svojo traso zaključi na manjšem obračališču v vzhodnem predelu Mešic. Prevozi jo zgolj nekaj jutranjih ter en večerni avtobus. In še to zgolj ob delovnih dneh. Precej bolj pogosti so avtobusi na liniji št. 30, ki svojo vožnjo nadaljujejo do vzhodneje ležečega kraja Zarybnična Lhota. Nakup vozovnice lahko opravimo na avtobusu. V vsakem avtobusu je postavljen plačilni terminal. Po vstopu si na njem izberemo časovno vozovnico, plačilo pa izvedemo s prislonitvijo plačilne kartice. Kratkotrajne vozovnice imajo časovno veljavnost 10 minut (za ceno 16 čeških kron oz. 65 centov), 20 minut (20 kron oz. 82 centov) ter 60 minut (24 kron oz. nekaj manj kot en evro). Vse vozovnice do izteka veljavnosti lahko uporabimo tudi pri prestopih na druge avtobuse. Gre za enostaven in uporabniku prijazen način, ki ga (očitno) obiskovalci našega glavnega mesta ne bodo deležni niti v letu 2025…
Okrepčevalnica z vrtom v središču Měšic.
Stavba vrtca in (nižje stopnje) osnovne šole.
Kjer je bila nekdaj pošta je danes bistro.
Medtem ko imajo otroci in starejši nad 70 let javni prevoz brezplačen, je nakup vozovnic za ostale potnike enostaven in hiter. Zanje ne potrebujemo nobenih predhodno kupljenih kartic. Na zaslonu naprave, ki jo najdemo na vseh avtobusih, izberemo časovno vozovnico, zatem v spodnjem delu prislonimo plačilno kartico ter počakamo, da nam sistem potrdi plačilo. Bančna kartica je v tem času naša vozovnica, ki velja tudi ob prestopih na druge mestne avtobuse.
Obe mestni avtobusni liniji skozi Měšice imata povezavo z glavno avtobusno postajo v Taboru, ki velja za osrednje
potniško vozlišče, kjer imajo potniki možnost prestopov ne le med mestnimi in medkrajevnimi avtobusi temveč tudi nadaljevati svojo pot z vlakom z bližnje železniške postaje.
Pred tremi leti posajena lipa slovensko – češkega prijateljstva.
Če imajo mestni avtobusi svojo traso skozi Měšice speljano po Chynovski ulici, lahko prebivalci tega dela Tabora koristijo tudi medkrajevni avtobusni prevoz. Edino postajališče za avtobuse na daljših linijah je približno na sredi glavne (Pelhřimovske) ulice. Avtobusi nato nadaljujejo svoje poti do manjših mest na skrajnem vzhodnem delu Južnočeške regije (Vodice, Chynov, Nova Včelnice) oz. do prvega mesta (Pacov) v sosednji regiji Vysočina.
Po ozemlju Měšic vodita tudi dve železniški progi. Večji pomen ima proga glavnega koridora Praga – Češke Budejovice – Linz. Slednja poteka niti ne kilometer po (skrajnem jugozahodnem delu) katastra Měšic. Ravno toliko, da vključuje tudi postajališče, imenovano Tabor – Čapuv Dvur. Na njem ustavljajo potniški vlaki med Taborom in Češkimi Budejovicami (linija S2). Ob delovnikih je to 15, ob koncih tedna in praznikih pa 10 parov. V sklopu druge regijske linije (S23) je zagotovljena tudi ena dnevna neposredna povezava z mestom Jindřichuv Hradec.
Manjši bistro v poletnem času ponuja točeni sladoled, vse dni v letu pa sladice.
Vzporedno z glavno cesto skozi Měšice vodi trasa druge železniške proge. Gre za enotirno neelektrificirano regionalno progo med Taborom in krajem Horni Cerekev v sosednji regiji Vysočina. Slabih 70 km dolga proga je bila odprta ob koncu leta 1888. Na njej je tudi (preprosto) postajališče Tabor-Měšice, ki je bilo slavnostno odprto decembra 2017. Trenutno postajališče je nadomestilo
nekdanje, ki se je nahajalo približno pol kilometra vzhodneje ob progi in je bilo zaradi izgradnje avtoceste ob koncu 80-ih let prejšnjega stoletja ukinjeno. Ima status tako imenovanega postajališča na zahtevo, kar pomeni, da je potrebno svoj izstop predhodno naznaniti na vlaku s pritiskom na označeni gumb. Na progi vozijo izključno osebni vlaki. Od desetih parov v delovnih dneh jih pet zaključi oz. prične pot v glavnem mestu pokrajine Vysočina – Jihlavi. Preostalih pet zaključi vožnjo na štirih različnih predhodnih postajah (Pacov, Dobronin, Pelhřimov in Kostelec pri Jihlavi). Ob koncih tedna in praznikih progo prevozi osem parov vlakov.
Gostišče “Pod kostanjem” ob poznih popoldnevih in večerih skrbi za tradicionalno češko vzdušje.
Otroško igrišče na severnem obrobju Měšic.
Avtobusno obračališče s postajališče na eni izmed stranskih ulic.
Měšice so imele status samostojne občine od leta 1850 do 1971, ko postanejo del Tabora. Medtem ko severno od glavne ceste prevladujejo starejše družinske hiše, je na nasprotni strani ceste možno opaziti številne novejše bivalne enote. Med njimi se na blagi vzpetini med borovci nahaja kapela svete Ane. Njena predhodnica je na istem mestu zrasla davnega leta 1732. Po izročilu naj bi tu pridigal mojster Jan Hus med svojim bivanjem na bližnjem gradu. V drugi polovici 20. stoletja je zob časa pošteno načel kapelo. Obnova na začetku 21. stoletja je kapeli znova vrnila življenje.
Krožišče se navezuje na avtocesto Praga – Češke Budejovice.
Ob avtocestnem izvozu stoji hotel z restavracijo, ki ponuja ookusne tradicionalne češke jedi.
Nekaj deset metrov od kapele se nahaja kamnolom svete Ane. V njem so kamen kopali že v času prve republike (med obema svetovnima vojnama), vendar so ga zaradi slabše kakovosti uporabljali predvsem za manjše gradnje in popravila v bližnji okolici. Med drugo svetovno vojno je zemljišče kamnoloma kupil zasebnik, ki ga je po vojni prodal občini Měšice. Kmalu zatem je bilo pridobivanje kamna v njem končano. Od leta 1996 je kamnolom zaščiten z zakonom o varstvu narave. Sčasoma so nekateri
prebivalci pričeli prostor koristiti za sprostitev, zopet drugi za shranjevanje in odlaganje odvečnih stvari (smeti). Konec leta 2012 se je zato njegov zasebni lastnik odločil območje revitalizirati po lastnem projektu, za kar je uporabil lastna finančna sredstva.
Na skrajnem vzhodnem območju Měšic leži Knežji ribnik (Knížecí rybník) s hotelom.
Večji del manjšega kampa ob zahodnem bregu kampa zasedajo (retro) hiške.
Proti vzhodu vzporedno z zelo prometno cesto poteka steza za kolesarje in pešce.
V obdobju naslednjih dveh let so v kamnolomu pokosili zaraščeno grmovje, ribnike in okolico očistili steklenic, embalaže,
Krog ob ribniku ponuja prijeten sprehod.
pnevmatik in ostale vrste odpadkov. Hkrati so uredili površino dveh ribnikov, zgradili nasip za hrošče in metulje ter poravnali območje pred vhodom v kamnolom. Po končani prenovi se je kamnolom odprl za javnost kot prvo zasebno naravno območje na Češkem. Glavni cilj projekta je bil ohraniti to izjemno
okolje za prihodnje generacije in povečati njegov pomen.
Obširni travniki in polja na skrajnem južnem predelu Měšic prekinja (travnata) steza letališča. Od leta 1946 ima območje status notranjega letališča. Uporabljajo ga predvsem jadralni piloti, padalci ter piloti motornih in ultralahkih
Jesenska idila ob Knežjem ribniku.
letal. Na letališču potekajo tudi letalski mitingi, koncerti popularne glasbe in srečanja letalskih modelarjev. Letališče upravlja Aeroklub Tabor, ki ima trenutno približno 100 članov, od tega 70 aktivnih. Najmočnejša zastopanost je med jadralnimi letali (50 članov), piloti motornih letal (13 članov) in piloti balonov (10 članov). Letališče je odprto ob sredine aprila do sredine oktobra ob koncih tedna in praznikih.
V Měšicah najdemo tudi nekaj gostinskih in prenočitvenih objektov. Ob izvozu z avtoceste se nahaja hotel Elzet z restavracijo. Drugi tovrstni objekt je dober kilometer vzhodneje. Gre za hotel z welnessom in restavracijo del katerega je tudi avtokamp. Celotno območje se razprostira ob obali ribnika. Njegovo ime bi iz češčine (Knížecí rybník) lahko prevedli v Knežji ribnik. Gre za slabih 10 ha veliko vodno območje, ki je zelo priljubljeno med ribiči. Poleg obeh omenjenih hotelov z restavracijama imajo domačini možnost posedeti (večinoma ob pijači) še v gostišču Pod kostanjem (Pod Kaštanem) in kavarni Sladka magnolija.
Mestni predel Měšice zavzema vzhodni del Tabora.
Romantična pokrajina v porečju reke Lužnice zaradi velikega števila zgodovinskih spomenikov in naravnih lepot velja za enega najbolj obiskanih predelov Češke. K priljubljenosti veliko prispeva tudi mesto Tabor. Središče istoimenskega okrožja leži 75 km južno od Prage na nadmorski višini 437 m n.m. V nasprotju z večino ostalih mestnih predelov Tabora se Měšice razprostirajo na večjem območju. Na katerem prevladujejo gozdovi in polja, medtem ko je prebivalstvo skoncentrirano zgolj v vzhodnem delu (bližje centru mesta). Velika večina od skupno nekaj manj kot 1.800 prebivalcev Měšic živi v družinskih hišah. Manjši delež jih prebiva v (sicer novejših) večstanovanjskih stavbah. Čeprav se po številu prebivalstva med češkimi mesti Tabor uvršča na 29. mesto, Měšice bolj spominjajo na večje vaško naselje kot pomemben mestni predel.
Na skrajnem jugozahodnem delu Měšic vodi IV. železniški koridor iz Prage proti Češkim Budejovicam in dalje proti Linzu.
Vas je leta 1296 ustanovil Zdislav iz Měšic. Njena prva pisna omemba sega v leto 1370. Lastniki Měšic so bile številne rodbine in plemiči. Iz zgodnejšega obdobja velja izpostaviti Prokopa iz Hejlovca, ki je leta 1545 kupil Měšice in v vasi zgradil renesančno trdnjavo. Leta 1699 je Jan Josef Carretto, grof Millesimo, trdnjavo prezidal v baročni dvorec. Tako dvorec kot vas sta nato večkrat menjala lastnika. Leta 1945 je dvorec prešel v last Češkoslovaške. Baročni dvorec je kot zapuščeno ruševino leta 1997 pridobil Jan Berwid-Buquoy ter začel obsežno in drago obnovo.
Postajališče Čapuv Dvur služi zgolj potniškim vratom.
Nedaleč železniškega postajališča se nahaja športno letališče.
Antonov An-2 na taborskem letališču.
Današnji lastnik se je rodil leta 1946 pod imenom Jan Kopecký. Svoje rojstno ime je uporabljal do leta 1975. Jan Berwid Buquoy je češki in nemški politolog, od leta 2000 pa tudi predsednik Češkega inštituta za mednarodna srečanja s sedežem v dvorcu. Jan je svoje otroštvo preživljal s svojim dedkom. Po komunističnem prevratu leta 1948 se je moral dedek s svojo sudeško ženo izseliti iz Prage. Prizanešeno ni bilo niti malemu Janu, ki mu je bilo prepovedano obiskovati osnovno šolo v Pragi. Razlog za takšno odločitev totalitarnih oblastnikov je tičal v emigraciji dedkovega brata v ZDA. Po obsodbi stalinizma (leta 1956) je bilo Janu znova dovoljeno obiskovati šolo.
Pogled na južni del Tabora iz Měšic.
V južnem delu Měšic prevladujejo novejše hiše.
Skalnjak v nekdanjem kamnolomu Svete Ane.
Obvezno šolanje je končal leta 1960. Že takrat je s podporo svojega razrednika pisal samizdatsko rodoslovje. Kasneje so oba aretirali zaradi tiskanja in distribucije »odpadniške« literature ter ju odpeljali na postajo ljudske milice. Ko se je izkazalo, da v njunem primeru ni šlo za politično literaturo, se je zadeva končala le s kletvicami in grožnjami.
Na najvišji točki Měšic stoji kapela svete Anne.
Eden redkih večstanovanjskih objektov v tem delu Tabora.
Na zanimiv način izražena klubska pripadnost ob eni izmed družinskih hiš.
Ker ni bil sprejet na gozdarsko tehnično šolo, se je izučil za kuharja. V svoji mladosti se je vse pogosteje posvečal literaturi. Leta 1967 je takrat še Jan Kopecky preživel več tednov na Severnem Irskem. Po vrnitvi na Češkoslovaško je uredništvu enega izmed časopisov predložil 60 strani poročil pod naslovom »Severnoirski zapiski«. Rokopis je bil zasežen in prepovedan. Glavni razlog je tičal v avtorjevem imenovanju republikanske ilegalne organizacije IRA kot kriminalne organizacije (ne kot “revolucionarno progresivno silo”, kar je bilo takrat običajno na Češkoslovaškem), ki med širokimi množicami prebivalstva Severne Irske skoraj ni imela podpore. Nadalje je trdil, da so tako imenovani irski revolucionarji le neodgovorni pustolovci, ki so z odcepitvijo Irske od Velike Britanije in ustanovitvijo Irske republike prebivalstvo pahnili v nepredstavljivo revščino in za več desetletij ustavili napredek v tej državi. Takšne trditve so bile v takratni Češkoslovaški nedopustne.
Podhod pod zelo prometno Pelhřimovsko ulico povezuje severno in južno del Měšic.
Po koncu t.i. Praške pomladi avgusta leta 1968 in okupaciji Češkoslovaške s strani držav Varšavskega pakta vodene iz Moskve, je emigriral na Dunaj. Tam je mdr. sodeloval z radiom Svobodna Evropa. Dve leti kasneje v Zahodnem Berlinu diplomira. Poleg izdaje številnih literarnih del v naslednjih petih letih je v takrat svobodnem delu Berlina tako ali drugače sodeloval z radijskimi in televizijskimi postajami. Po padcu Berlinskega zidu je Jan Berwid-Buquoy postal izredni profesor politologije. Predaval je na univerzah in visokih šolah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Luksemburgu.
Tabor in vzhodneje ležečo regijo Vysočino povezuje regionalna proga.
Današnje železniško postajališče je bilo ob regijski progi odprto pred osmimim leti.
Za razliko od južnega dela Měšic v njenem severnem delu prevladujejo starejše hiše.
Leta 1997 je za simbolično 1 češko krono kupil baročni dvorec v Měšicah. V njegovo temeljito obnovo je vložil 10 milijonov čeških kron in leta 2000 skupaj z osmimi drugimi somišljeniki ustanovil Češki inštitut za mednarodna srečanja, ki med drugim sodeluje s fundacijo Konrada Adenauerja v Pragi in Berlinu.
Glavnina javnih objektov v Měšicah se nahaja ob Chynovski ulici.
Dvorec je za javnost odprt vse leto po predhodni najavi. Poleg nekaj stalnih razstav (o Konradu Adenauerju, J.F. Kennedyju in okupaciji Češkoslovaške s strani sovjetske armade) lahko v notranjih prostorih vidimo kar nekaj unikatnih predmetov, od katerih velja izpostaviti jedilno mizo in kavč Reinharda Heydricha (za Hitlerjem in Himmlerjem tretji človek Tretjega rajha), pisalna miza, usnjen kavč in jedilna miza s stoli Clementine Churchill (žene britanskega ministrskega predsednika v obdobju druge svetovne vojne Winstona Churchilla), komodo z ogledalom iz leta 1939 po Clausu Schenku iz Stauffenberga (glavnim organizatorjem atentata na Hitlerja), secesijska spalnica iz leta 1904 po francoskem zunanjem ministru Aristidu Briandu. Prav posebno omembo v dvorcu si zaslužijo originalna stranišča na splakovanje iz leta 1792, ki so še danes delujoča.
Centralna gasilsko reševalna postaja pokriva območje celotnega okrožja.
Večje površine za dvorcem so namenjene usposabljanju dijakov srednje kmetijske šole.
Dvorec stoji na Chynovski ulici po kateri vodi ena glavnih cest skozi severno polovico Měšic. Poleg grajskega vrta ga obdajajo še zgradba nižje stopnje osnovne šole in vrtca na eni ter posestvo srednje kmetijske šole, ki ima sedež v centru Tabora, na drugi strani. Pred vhodom lahko najdemo še manjšo okrepčevalnico, spomenik žrtvam svetovnih vojn ter lipo slovensko češkega prijateljstva. Lipa kot simbol obeh narodov je bila slovesno posajena 17. septembra pred tremi leti ob prisotnosti mestnih veljakov Tabora in Škofje Loke. Gorenjsko mesto je namreč eno od partnerskih mest Tabora. Zanimivo, da je na istem mestu ponosno stala (skoraj) 300 let stara lipa, ki je leto pred posaditvijo nove padla. Tudi zato so navzoči zasajeni lipi prijateljstva zaželeli zdravo in vsaj toliko dolgo življenje, kot njeni predhodnici. Na nasprotni drugi strani Chynovske ulice se nahaja edina trgovina z živili v Mešicah, ki ima svoja vrata odprta šest dni v tednu.
Zgodovina Měšic je močno povezana z baročnim dvorcem.
Edina trgovina v tem delu Tabora je odprta med ponedeljkom in soboto.
Spomenik z imeni padlih krajanov v prvi in drugi svetovni vojni.
Prav tako ima na Chynovski ulici na skrajnem zahodnem delu Měšic svoj sedež gasilsko reševalna postaja. Gre za eno izmed šestih tovrstnih postaj v regiji, ki pokriva celotno okrožje Tabor. Naloga tamkajšnjih reševalcev in gasilcev je varovanje življenj in zdravja prebivalcev, okolja, živali in premoženja pred požari in drugimi izrednimi in kriznimi razmerami, kot so naravne nesreče.
Z naskokom najprometnejša ulica v Měšicah je Pelhřimovska. Vodi v smeri zahod – vzhod s čimer ta predel Tabora deli na severno in južno polovico. Po njej vodi pomembna cesta, ki ima na vzhodu Měšic priključek na avtocesto (Praga – Češke Budejovice – Linz) oz. se kot državna cesta nadaljuje proti vzhodu.
Eno izmed številnih avtobusnih postajališč mestnega prometa je na (neizrazitem) trgu ob dvorcu.
Zgledno urejen mestni javni prevoz opravljajo električni avtobusi v katerih se postajališča oznanjo tako vizualno (monitorji) kot zvočno.
Medtem ko imajo otroci in starejši nad 70 let javni prevoz brezplačen, je nakup vozovnic za ostale potnike enostaven in hiter. Zanje ne potrebujemo nobenih predhodno kupljenih kartic. Na zaslonu naprave, ki jo najdemo na vseh avtobusih, izberemo časovno vozovnico, zatem v spodnjem delu prislonimo plačilno kartico ter počakamo, da nam sistem potrdi plačilo. Bančna kartica je v tem času naša vozovnica, ki velja tudi ob prestopih na druge mestne avtobuse.
Kot bi moralo veljati za večino večjih mest, je tudi v Taboru za pot po mestu najhitreje in najenostavneje uporabiti javni mestni prevoz. Sestavlja ga 17 avtobusnih linij. Dve od teh vodita skozi Měšice. Mestni avtobusi na obeh linijah večino poti skozi najvzhodnejši predel Tabora opravijo po Chynovski ulici. Linija št. 31 svojo traso zaključi na manjšem obračališču v vzhodnem predelu Mešic. Prevozi jo zgolj nekaj jutranjih ter en večerni avtobus. In še to zgolj ob delovnih dneh. Precej bolj pogosti so avtobusi na liniji št. 30, ki svojo vožnjo nadaljujejo do vzhodneje ležečega kraja Zarybnična Lhota. Nakup vozovnice lahko opravimo na avtobusu. V vsakem avtobusu je postavljen plačilni terminal. Po vstopu si na njem izberemo časovno vozovnico, plačilo pa izvedemo s prislonitvijo plačilne kartice. Kratkotrajne vozovnice imajo časovno veljavnost 10 minut (za ceno 16 čeških kron oz. 65 centov), 20 minut (20 kron oz. 82 centov) ter 60 minut (24 kron oz. nekaj manj kot en evro). Vse vozovnice do izteka veljavnosti lahko uporabimo tudi pri prestopih na druge avtobuse. Gre za enostaven in uporabniku prijazen način, ki ga (očitno) obiskovalci našega glavnega mesta ne bodo deležni niti v letu 2025…
Okrepčevalnica z vrtom v središču Měšic.
Stavba vrtca in (nižje stopnje) osnovne šole.
Kjer je bila nekdaj pošta je danes bistro.
Obe mestni avtobusni liniji skozi Měšice imata povezavo z glavno avtobusno postajo v Taboru, ki velja za osrednje potniško vozlišče, kjer imajo potniki možnost prestopov ne le med mestnimi in medkrajevnimi avtobusi temveč tudi nadaljevati svojo pot z vlakom z bližnje železniške postaje.
Če imajo mestni avtobusi svojo traso skozi Měšice speljano po Chynovski ulici, lahko prebivalci tega dela Tabora koristijo tudi medkrajevni avtobusni prevoz. Edino postajališče za avtobuse na daljših linijah je približno na sredi glavne (Pelhřimovske) ulice. Avtobusi nato nadaljujejo svoje poti do manjših mest na skrajnem vzhodnem delu Južnočeške regije (Vodice, Chynov, Nova Včelnice) oz. do prvega mesta (Pacov) v sosednji regiji Vysočina.
Pred tremi leti posajena lipa slovensko – češkega prijateljstva.
Po ozemlju Měšic vodita tudi dve železniški progi. Večji pomen ima proga glavnega koridora Praga – Češke Budejovice – Linz. Slednja poteka niti ne kilometer po (skrajnem jugozahodnem delu) katastra Měšic. Ravno toliko, da vključuje tudi postajališče, imenovano Tabor – Čapuv Dvur. Na njem ustavljajo potniški vlaki med Taborom in Češkimi Budejovicami (linija S2). Ob delovnikih je to 15, ob koncih tedna in praznikih pa 10 parov. V sklopu druge regijske linije (S23) je zagotovljena tudi ena dnevna neposredna povezava z mestom Jindřichuv Hradec.
Manjši bistro v poletnem času ponuja točeni sladoled, vse dni v letu pa sladice.
Gostišče “Pod kostanjem” ob poznih popoldnevih in večerih skrbi za tradicionalno češko vzdušje.
Vzporedno z glavno cesto skozi Měšice vodi trasa druge železniške proge. Gre za enotirno neelektrificirano regionalno progo med Taborom in krajem Horni Cerekev v sosednji regiji Vysočina. Slabih 70 km dolga proga je bila odprta ob koncu leta 1888. Na njej je tudi (preprosto) postajališče Tabor-Měšice, ki je bilo slavnostno odprto decembra 2017. Trenutno postajališče je nadomestilo nekdanje, ki se je nahajalo približno pol kilometra vzhodneje ob progi in je bilo zaradi izgradnje avtoceste ob koncu 80-ih let prejšnjega stoletja ukinjeno. Ima status tako imenovanega postajališča na zahtevo, kar pomeni, da je potrebno svoj izstop predhodno naznaniti na vlaku s pritiskom na označeni gumb. Na progi vozijo izključno osebni vlaki. Od desetih parov v delovnih dneh jih pet zaključi oz. prične pot v glavnem mestu pokrajine Vysočina – Jihlavi. Preostalih pet zaključi vožnjo na štirih različnih predhodnih postajah (Pacov, Dobronin, Pelhřimov in Kostelec pri Jihlavi). Ob koncih tedna in praznikih progo prevozi osem parov vlakov.
Otroško igrišče na severnem obrobju Měšic.
Avtobusno obračališče s postajališče na eni izmed stranskih ulic.
Měšice so imele status samostojne občine od leta 1850 do 1971, ko postanejo del Tabora. Medtem ko severno od glavne ceste prevladujejo starejše družinske hiše, je na nasprotni strani ceste možno opaziti številne novejše bivalne enote. Med njimi se na blagi vzpetini med borovci nahaja kapela svete Ane. Njena predhodnica je na istem mestu zrasla davnega leta 1732. Po izročilu naj bi tu pridigal mojster Jan Hus med svojim bivanjem na bližnjem gradu. V drugi polovici 20. stoletja je zob časa pošteno načel kapelo. Obnova na začetku 21. stoletja je kapeli znova vrnila življenje.
Krožišče se navezuje na avtocesto Praga – Češke Budejovice.
Ob avtocestnem izvozu stoji hotel z restavracijo, ki ponuja ookusne tradicionalne češke jedi.
Nekaj deset metrov od kapele se nahaja kamnolom svete Ane. V njem so kamen kopali že v času prve republike (med obema svetovnima vojnama), vendar so ga zaradi slabše kakovosti uporabljali predvsem za manjše gradnje in popravila v bližnji okolici. Med drugo svetovno vojno je zemljišče kamnoloma kupil zasebnik, ki ga je po vojni prodal občini Měšice. Kmalu zatem je bilo pridobivanje kamna v njem končano. Od leta 1996 je kamnolom zaščiten z zakonom o varstvu narave. Sčasoma so nekateri prebivalci pričeli prostor koristiti za sprostitev, zopet drugi za shranjevanje in odlaganje odvečnih stvari (smeti). Konec leta 2012 se je zato njegov zasebni lastnik odločil območje revitalizirati po lastnem projektu, za kar je uporabil lastna finančna sredstva.
Proti vzhodu vzporedno z zelo prometno cesto poteka steza za kolesarje in pešce.
V obdobju naslednjih dveh let so v kamnolomu pokosili zaraščeno grmovje, ribnike in okolico očistili steklenic, embalaže, pnevmatik in ostale vrste odpadkov. Hkrati so uredili površino dveh ribnikov, zgradili nasip za hrošče in metulje ter poravnali območje pred vhodom v kamnolom. Po končani prenovi se je kamnolom odprl za javnost kot prvo zasebno naravno območje na Češkem. Glavni cilj projekta je bil ohraniti to izjemno okolje za prihodnje generacije in povečati njegov pomen.
Na skrajnem vzhodnem območju Měšic leži Knežji ribnik (Knížecí rybník) s hotelom.
Večji del manjšega kampa zasedajo (retro) hiške.
Krog ob ribniku ponuja prijeten sprehod.
Obširni travniki in polja na skrajnem južnem predelu Měšic prekinja (travnata) steza letališča. Od leta 1946 ima območje status notranjega letališča. Uporabljajo ga predvsem jadralni piloti, padalci ter piloti motornih in ultralahkih letal. Na letališču potekajo tudi letalski mitingi, koncerti popularne glasbe in srečanja letalskih modelarjev. Letališče upravlja Aeroklub Tabor, ki ima trenutno približno 100 članov, od tega 70 aktivnih. Najmočnejša zastopanost je med jadralnimi letali (50 članov), piloti motornih letal (13 članov) in piloti balonov (10 članov). Letališče je odprto ob sredine aprila do sredine oktobra ob koncih tedna in praznikih.
Jesenska idila ob Knežjem ribniku.
V Měšicah najdemo tudi nekaj gostinskih in prenočitvenih objektov. Ob izvozu z avtoceste se nahaja hotel Elzet z restavracijo. Drugi tovrstni objekt je dober kilometer vzhodneje. Gre za hotel z welnessom in restavracijo del katerega je tudi avtokamp. Celotno območje se razprostira ob obali ribnika. Njegovo ime bi iz češčine (Knížecí rybník) lahko prevedli v Knežji ribnik. Gre za slabih 10 ha veliko vodno območje, ki je zelo priljubljeno med ribiči. Poleg obeh omenjenih hotelov z restavracijama imajo domačini možnost posedeti (večinoma ob pijači) še v gostišču Pod kostanjem (Pod Kaštanem) in kavarni Sladka magnolija.
28. oktobra, 2025
Hřivinuv Ujezd
Moravska vas Hřivinuv Ujezd (Hřivínův Újezd) leži 15 km južno od regijske metropole Zlín in spada v t.i. etnografsko regijo Luhačovske Zalesi. Edinstvena ljudska kultura tega območja skupaj z ohranjeno tradicionalno pokrajino še vedno ustvarja značilen kolorit vasi. Sodobni Hřivinuv Ujezd je ena od vasi z dobro komunalno infrastrukturo ter bogatim kulturnim in družabnim dogajanjem. K slednjemu s svojimi tekmami pripomore tudi lokalni nogometni klub, ki domuje na skrajnem južnem koncu vasi.
Hřivinuv Ujezd šteje dobrih 500 prebivalcev in ima status samostojne občine. Leži v manj izraziti dolini Črnega potoka (Černý potok). Okoliško pokrajino sestavlja pisan mozaik gozdov in travnikov na katerih ne manjka sadovnjakov. Skozi kraj vodi pomembna regionalna cesta, ki povezuje južneje ležeče Luhačovice s severneje ležečim Zlinom. Skozi Hřivinuv Ujezd vodijo štiri avtobusne linije. Prav vse imajo povezavo z regijsko metropolo. Ob delovnih dneh tako Hřivinuv Ujezd in Zlin povezuje 25 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih 12 parov). Avtobusi nato nadaljujejo vožnjo proti jugu do treh mest – Uhersky Brod, Luhačovice in Slavičin. Prebivalci vasi imajo z eno od linij tudi neposredno dnevno vezo z moravsko prestolnico Brnom.
Pogled na južni del Hřivinuvega Ujezda s pobočij vzhodno nad vasjo.
Most čez Črni potok (Černý potok) z glavno cesto, ki povezuje mesti Zlin in Luhačovice.
V stavbi vaškega urada je tudi manjša knjižnica ter ordinacija splošnega zdravnika.
Ime kraja izhaja iz rodu Hřivin, ki je bila lastnik vasi skoraj celotno 15. stoletje. Najstarejša zgodovinska omemba Hřivinuvega Ujezda sega v leto 1373. Vas je imela status samostojne posesti do leta 1515. Zatem je bila pod različnimi lastniki priključena okoliškim posestvom.
Značilnost tega dela etnografske regije je kombinacija elementov vlaškega hribovskega tipa z vplivi nižinskih območij zahodneje ležečega predela imenovanega Slovacko ter ob reki Moravi razprostirajoče se pokrajine z imenom Hana. Ta značilna ljudska kultura loči Luhačovske Zalesíi od drugih etnografskih regij in jim daje edinstven značaj. V vasi še vedno najdemo številne zgodovinske predmete ljudske arhitekture – zaščitene izbe, sušilnice in hleve.
Stavba (nižje stopnje) osnovne šole in vrtca ter za njo kapela svetih Cirila in Metoda.
Spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Hřivinuv Ujezd leži v dolini Črnega potoka.
Območje Hřivinuvega Ujezda z okolico že dolgo v preteklost velja za enega izmed pomembnejših sadjarskih predelov v državi. Eno redkih možnosti konzerviranja hrane preko zime je predstavljalo tudi sušenje sadja. Vse do polovice prejšnjega stoletja so zato v vaseh postavljali sušilnice (kot manjše
kmetijske objekte), ki so jih uporabljali za sušenje sliv, jabolk in hrušk. Mnogo nekdanjih sušilnic je danes zapuščenih in propadajo. Svojo prvotno podobo je ohranil le delček njih. Tiste, ki so prešle pod etnografski muzej, predstavljajo danes lep primer ljudske arhitekture. Ena takšnih ohranjenih sušilnic se nahaja tudi na skrajnem severnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Manjše otroško igrišče sredi vasi.
Edina trgovina v kraju je odprta šest dni v tednu.
Kraj ima zelo dobre avtobusne povezave. Prav vse avtobusne linije svojo pot pričnejo ali zaključijo v severneje ležeči regijski prestolnici Zlinu.
V tem delu vasi najdemo tudi stavbo vaškega urada v kateri je še manjša knjižnica. Za njo imajo v poslopju z garažami parkirana svoja vozila gasilci lokalnega prostovoljnega društva. Čeprav je Hřivinuv Ujezd po številu prebivalcev ena manjših občin, sodi med vasi z dobro
Hřivinuv Ujezd in južneje ležeči kraj Kaňovice povezuje tudi kolesarska steza in pešpot.
komunalno infrastrukturo. V kraju je vrtec ter nižja stopnja osnovne šole. Vsak četrtek potekajo verski obredi v kapeli sv. Cirila in Metoda. Za preživljanje prostega časa so na voljo športni kompleks, igrišče in restavracija. Vsi trije objekti so v južnem delu vasi. Gostišče z imenom Hostinec Na Mlýně ob glavni cesti nudi tople jedi vse dni v tednu. Drugi gostinski objekt je ob nogometnem igrišču. Ta je odprt v času kosil od ponedeljka do petka. Javno
Ob glavni cesti stoji ena od dveh restavracij v vasi.
infrastrukturo dopolnjuje trgovina z osnovnimi živili, ki je odprta od ponedeljka do sobote. V kraju ima svojo ordinacijo tudi splošni zdravnik, ki je prebivalcem dostopen ob torkih.Za svoj večdnevni cilj si Hřivinuv Ujezd lahko izberejo tudi turisti, ki imajo možnost prenočevanja v manjšem penzionu.
V vasi deluje še vrsta interesnih organizacij – enota za telesno vzgojo, prostovoljno gasilsko društvo, lovsko društvo, čebelarska zveza in kinološki klub. Kot v mnogih
Črni potok deli Hřivinuv Ujezd na vzhodno in zahodno polovico.
Na skrajnem zahodnem delu vasi stoji nekaj (manjših) proizvodnih obratov.
Lep primer ohranjene ljudske arhitekture najdemo v severnem delu vasi.
okoliških vaseh tega dela Češke, se tudi v Hřivinuvem Ujezdu ohranjajo številni tradicionalni običaji: pustovanje, velikonočno pritrkavanje (ko se mlajši fantje zberejo ter med pohodom po vasi z ropotuljami različnih vrst namesto zvonov oznanjajo čas molitev), trije kralji, Miklavževanje,…
Bližnja okolica naravnost vabi na sprehode.
Informativna tabla ob avtobusnem postajališču.
Kraj leži na nadmorski višini 268 m n.m. Najnižjo točko doseže na gladini Črnega potoka preden ta zapusti katastrsko območje kraja oz. občine. Prvotno je kraj nosil ime le Ujezd, pozneje tudi Blatny ali Hřivny Ujezd. Na njegovem zahodnem delu danes najdemo nekaj poslovno industrijskih obratov med katerimi velja omeniti podjetje za izdelavo magnetnih separatorjev.
Skrbno urejeno zelenje pred vhodi družinskih hiš.
Skozi zgodovino je Hřivinuv Ujezd veljal predvsem za kmetijsko naselje, kar dokazuje tudi stari občinski pečat, ki ima v svojem polju kavelj za plug. V času protektorata (1939-45) je kraj dobil tudi nemško ime Aujest bei Nussdorf. Poleg spomenikov ljudske arhitekture ima vas zaščiten lesen križ iz leta 1877 z izrezano dekoracijo, ki je trenutno shranjen v depoju Muzeja jugovzhodne Moravske v Zlinu. Spomenik lokalnega pomena je že omenjena kapela sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1896.
Avtor osnutkov krajevnega grba se je opiral predvsem na vladarje po katerih nosi kraj ime – Hřivine iz Ujezda. Njihov grb je v heraldični literaturi opisan kot ščit z dvema do tremi morskimi ribami in s tremi nojevimi peresi v dragulju. Slednje je upodobljeno tudi v današnjem grbu. Srebrna heraldična lilija na rdeči podlagi zopet predstavlja še eno
pomembno rodbino (Zastřizli), ki je prav tako vladala Hřivinuvemu Ujezdu. Z lilijo združeni dvoramenski križ ponazarja vaško kapelo. Medtem ko prevladujoča modra barva v kombinaciji s srebrnimi valovitimi prečkami simbolizira vodotoke na katastru občine.
Kraj se lahko pohvali z uspešnim pridobivanjem subvencij. V zadnjih letih ji je tako uspelo v celoti obnoviti občinsko upravno stavbo, ceste in most, križe v občini gostinski objekt ter stavbo trgovine. V vasi ima eno najdaljših tradicij lovsko društvo, ki z nekaj krajšimi prekinitvami deluje več kot 110 let. Poleg lova člani društva skrbijo še za sajenje in obrezovanje dreves v Hřivinuvem Ujezdu in njegovi okolici. Za ohranjanje tradicije kraja skrbi osem žena – domačink. Pod imenom Ženski pevski zbor Hřiviňanky nastopajo v tradicionalnih nošah na različnih dogodkih, kamor prinašajo delček lokalnih običajev v obliki ljudskih pesmi.
Hřivinuv Ujezd obdaja neokrnjena narava z blagimi gričevji.
Hřivinuv Ujezd šteje dobrih 500 prebivalcev in ima status samostojne občine. Leži v manj izraziti dolini Črnega potoka (Černý potok). Okoliško pokrajino sestavlja pisan mozaik gozdov in travnikov na katerih ne manjka sadovnjakov. Skozi kraj vodi pomembna regionalna cesta, ki povezuje južneje ležeče Luhačovice s severneje ležečim Zlinom. Skozi Hřivinuv Ujezd vodijo štiri avtobusne linije. Prav vse imajo povezavo z regijsko metropolo. Ob delovnih dneh tako Hřivinuv Ujezd in Zlin povezuje 25 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih 12 parov). Avtobusi nato nadaljujejo vožnjo proti jugu do treh mest – Uhersky Brod, Luhačovice in Slavičin. Prebivalci vasi imajo z eno od linij tudi neposredno dnevno vezo z moravsko prestolnico Brnom.
Pogled na južni del Hřivinuvega Ujezda s pobočij vzhodno nad vasjo.
Most čez Črni potok (Černý potok) z glavno cesto, ki povezuje Zlin in Luhačovice.
V stavbi vaškega urada je tudi manjša knjižnica ter ordinacija splošnega zdravnika.
Ime kraja izhaja iz rodu Hřivin, ki je bila lastnik vasi skoraj celotno 15. stoletje. Najstarejša zgodovinska omemba Hřivinuvega Ujezda sega v leto 1373. Vas je imela status samostojne posesti do leta 1515. Zatem je bila pod različnimi lastniki priključena okoliškim posestvom.
Hřivinuv Ujezd leži v dolini Črnega potoka.
Spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Značilnost tega dela etnografske regije je kombinacija elementov vlaškega hribovskega tipa z vplivi nižinskih območij zahodneje ležečega predela imenovanega Slovacko ter ob reki Moravi razprostirajoče se pokrajine z imenom Hana. Ta značilna ljudska kultura loči Luhačovske Zalesíi od drugih etnografskih regij in jim daje edinstven značaj. V vasi še vedno najdemo številne zgodovinske predmete ljudske arhitekture – zaščitene izbe, sušilnice in hleve.
Stavba (nižje stopnje) osnovne šole in vrtca ter za njo kapela svetih Cirila in Metoda.
Območje Hřivinuvega Ujezda z okolico že dolgo v preteklost velja za enega izmed pomembnejših sadjarskih predelov v državi. Eno redkih možnosti konzerviranja hrane preko zime je predstavljalo tudi sušenje sadja. Vse do polovice prejšnjega stoletja so zato v vaseh postavljali sušilnice (kot manjše kmetijske objekte), ki so jih uporabljali za sušenje sliv, jabolk in hrušk. Mnogo nekdanjih sušilnic je danes zapuščenih in propadajo. Svojo prvotno podobo je ohranil le delček njih. Tiste, ki so prešle pod etnografski muzej, predstavljajo danes lep primer ljudske arhitekture. Ena takšnih ohranjenih sušilnic se nahaja tudi na skrajnem severnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Kraj ima zelo dobre avtobusne povezave. Prav vse avtobusne linije svojo pot pričnejo ali zaključijo v severneje ležeči regijski prestolnici Zlinu.
Manjše otroško igrišče sredi vasi.
Edina trgovina v kraju je odprta šest dni v tednu.
V tem delu vasi najdemo tudi stavbo vaškega urada v kateri je še manjša knjižnica. Za njo imajo v poslopju z garažami parkirana svoja vozila gasilci lokalnega prostovoljnega društva. Čeprav je Hřivinuv Ujezd po številu prebivalcev ena manjših občin, sodi med vasi z dobro komunalno infrastrukturo. V kraju je vrtec ter nižja stopnja osnovne šole. Vsak četrtek potekajo verski obredi v kapeli sv. Cirila in Metoda. Za preživljanje prostega časa so na voljo športni kompleks, igrišče in restavracija. Vsi trije objekti so v južnem delu vasi. Gostišče z imenom Hostinec Na Mlýně ob glavni cesti nudi tople jedi vse dni v tednu. Drugi gostinski objekt je ob nogometnem igrišču. Ta je odprt v času kosil od ponedeljka do petka. Javno infrastrukturo dopolnjuje trgovina z osnovnimi živili, ki je odprta od ponedeljka do sobote. V kraju ima svojo ordinacijo tudi splošni zdravnik, ki je prebivalcem dostopen ob torkih.Za svoj večdnevni cilj si Hřivinuv Ujezd lahko izberejo tudi turisti, ki imajo možnost prenočevanja v manjšem penzionu.
Hřivinuv Ujezd in južneje ležeči kraj Kaňovice povezuje tudi kolesarska steza in pešpot.
Ob glavni cesti stoji ena od dveh restavracij v vasi.
Črni potok deli Hřivinuv Ujezd na vzhodno in zahodno polovico.
Na skrajnem zahodnem delu vasi stoji nekaj (manjših) proizvodnih obratov.
V vasi deluje še vrsta interesnih organizacij – enota za telesno vzgojo, prostovoljno gasilsko društvo, lovsko društvo, čebelarska zveza in kinološki klub. Kot v mnogihokoliških vaseh tega dela Češke, se tudi v Hřivinuvem Ujezdu ohranjajo številni tradicionalni običaji: pustovanje, velikonočno pritrkavanje (ko se mlajši fantje zberejo ter med pohodom po vasi z ropotuljami različnih vrst namesto zvonov oznanjajo čas molitev), trije kralji, Miklavževanje,…
Lep primer ohranjene ljudske arhitekture najdemo v severnem delu vasi.
Kraj leži na nadmorski višini 268 m n.m. Najnižjo točko doseže na gladini Črnega potoka preden ta zapusti katastrsko območje kraja oz. občine. Prvotno je kraj nosil ime le Ujezd, pozneje tudi Blatny ali Hřivny Ujezd. Na njegovem zahodnem delu danes najdemo nekaj poslovno industrijskih obratov med katerimi velja omeniti podjetje za izdelavo magnetnih separatorjev.
Bližnja okolica naravnost vabi k sprehodom.
Informativna tabla ob avtobusnem postajališču.
Skozi zgodovino je Hřivinuv Ujezd veljal predvsem za kmetijsko naselje, kar dokazuje tudi stari občinski pečat, ki ima v svojem polju kavelj za plug. V času protektorata (1939-45) je kraj dobil tudi nemško ime Aujest bei Nussdorf. Poleg spomenikov ljudske arhitekture ima vas zaščiten lesen križ iz leta 1877 z izrezano dekoracijo, ki je trenutno shranjen v depoju Muzeja jugovzhodne Moravske v Zlinu. Spomenik lokalnega pomena je že omenjena kapela sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1896.
Skrbno urejeno zelenje pred vhodi družinskih hiš.
Avtor osnutkov krajevnega grba se je opiral predvsem na vladarje po katerih nosi kraj ime – Hřivine iz Ujezda. Njihov grb je v heraldični literaturi opisan kot ščit z dvema do tremi morskimi ribami in s tremi nojevimi peresi v dragulju. Slednje je upodobljeno tudi v današnjem grbu. Srebrna heraldična lilija na rdeči podlagi zopet predstavlja še eno pomembno rodbino (Zastřizli), ki je prav tako vladala Hřivinuvemu Ujezdu. Z lilijo združeni dvoramenski križ ponazarja vaško kapelo. Medtem ko prevladujoča modra barva v kombinaciji s srebrnimi valovitimi prečkami simbolizira vodotoke na katastru občine.
Hřivinuv Ujezd obdaja neokrnjena narava z blagimi gričevji.
Kraj se lahko pohvali z uspešnim pridobivanjem subvencij. V zadnjih letih ji je tako uspelo v celoti obnoviti občinsko upravno stavbo, ceste in most, križe v občini gostinski objekt ter stavbo trgovine. V vasi ima eno najdaljših tradicij lovsko društvo, ki z nekaj krajšimi prekinitvami deluje več kot 110 let. Poleg lova člani društva skrbijo še za sajenje in obrezovanje dreves v Hřivinuvem Ujezdu in njegovi okolici. Za ohranjanje tradicije kraja skrbi osem žena – domačink. Pod imenom Ženski pevski zbor Hřiviňanky nastopajo v tradicionalnih nošah na različnih dogodkih, kamor prinašajo delček lokalnih običajev v obliki ljudskih pesmi.
21. oktobra, 2025
TJ Hřivinuv Ujezd-Kaňovice
Nogometni klub Hřivinuv Ujezd-Kaňovice (TJ Hřivínův Újezd-Kaňovice) je eden izmed številnih klubov, ki tekmuje v najnižji ligi okrožja Zlin. In hkrati edini, ki je svojo pot pričel na pobudo in s finančno pomočjo dveh sosednjih občin. Prihodnje leto bo od uradne ustanovitve minilo pol stoletja, kar želijo v klubu proslaviti s pestrim dogajanjem. Hřivinuv Ujezd se lahko pohvali z moderno nogometno infrastrukturo, ki vključuje celo manjšo pokrito tribuno. Pod katero se svojih prvih nogometnih korakov učijo mladi nadobudni nogometaši, ki v selekcijah mlajših in starejših cicibanov prav tako branijo klubske barve.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v
klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih
dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za
naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in
strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Neredko se zgodi, da tekme otrok ob igrišča manjših klubov privabijo celo več gledalcev kot članski dvoboji. Med gledalci prevladujejo starši, ki v veliki večini primerov tudi prevažajo otroke na tekme.
V Hřivinuvem Ujezdu najdemo kar nekaj enakih priimkov tako pri najmlajših kot pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 (na sliki med tekmo starejših cicibanov).
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za
starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem
v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Tekme najmlajših kategorij ob igrišče privabijo predvsem starše otrok.
Pri priimkih najmlajših nogometašev najdemo kar nekaj povezav pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 na tekmi starejših cicibanov.
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli tudi starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
21. oktobra, 2025
Hřivinuv Ujezd – Štipa B
Eno izmed številnih nedeljskih srečanj osmega kroga najnižje lige okrožja Zlin se je odigralo tudi v Hřivinuvem Ujezdu, kamor je prispela B ekipa iz 23 km oddaljenega kraja Štipa. Po lestvici sodeč je vloga favorita pred srečanjem pripadla gostom. Za nameček so si v domačem taboru pot do tako željenih točk že pred tekmo težili kar sami z neprihodom nekaterih ključnih nogometašev.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnost
vabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni,
nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z
dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno
stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga
gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspeli poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da
se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Utrinek izza domačih vrat.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskega
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
prostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo
z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnos tvabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni, nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspelo poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
Utrinek izza domačih vrat.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskegaprostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
21. oktobra, 2025
Fotbal Zakolany – Viktorie Černuc B
Z oktobrom se je jesenski del prvenstva okrožja Kladno v Osrednječeški regiji prevesil v svojo drugo polovico. Pogled na lestvico je razkrival, da bi po osmih (bolj ali manj visokih) porazih moštvo iz Zakolanov tokrat lahko naletelo na sebi primernejšega nasprotnika. Njihov zmerni optimizem je bilo čutiti tudi pred tekmo.
Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).
Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.
Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…
Uvod v nedeljsko srečanje je z označitvijo igrišča že dopoldne opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak.
Po označitvi igrišča se je Ivan Novak iz taktičnih razlogov odločil pustiti množico gob ob stranskem delu igrišča.
Fizična priprava in ogrevanje pred tekmo je potekalo individualno ter v umirjenem tempu.
Domači bojevniki so si pred uvodnim sodniškim žvižgom namenili še zadnje taktične napotke.
Zakolany so nastopili v rdeče črni opremi.
Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.
Prvi polčas
Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel
pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.
Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil primoran domači vratar
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen Josef Novak.
Jan Čižek je eden izmed stebrov zakolanske obrambe.
preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni
S svojo aktivno vlogo je pozornost nase večkrat usmeril Jiři Andrysek.
Domači so se razveselili prvega zadetka v 18. minuti.
zadetek poskrbel Ronn.
A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v
Vodstvo Zakolanov je zdržalo vsega minuto.
domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel
Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.
Za dodatno samozavest domači obrambi je v vratih skrbel zanesljivi Antonin Novak.
Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja
žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.
V 23. minuti je vodstvo domačim s svojim prvim zadetkom v sezoni vrnil Tomaš Petřina.
Domača obramba je prvi polčas odigrala na visokem nivoju. Na sliki najvišji v skoku s št. 15 Pavel Novak.
Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.
Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan
Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.
Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi
Tomaš Tvrdik in Antonin Novak sta bila med najvidnejšimi domačimi akterji.
polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.
Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih
Jan Čižek je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče.
Zanimiv nedeljski dvoboj je ob igrišče v Zakolanyh privabil nekaj več kot 20 gledalcev.
Ondřej Vašta in Tvrdik sta trenutke premore izkoristila za okrepčilo in pogovor ob igrišču.
Tudi Andrysek (levo), Pavel Novak in David Ronn (desno) so kmalu zapustili garderobo in izkoristili trenutek pred začetkom drugega polčasa za druženje.
jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.
V stilsko urejenem klubskem prostoru je bilo gledalcem (in igralcem) na voljo tako pestra izbira pijač kot tudi jedače (klobase, hrenovke) ter prigrizkov.
Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo,
da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.
Drugi polčas
Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.
Ronnu (na sliki levo) je v uvodu nadaljevanja uspelo s svojim drugim zadetkom povišati prednost Zakolanov. Na sliki mu čestita Ivan Novak.
Po padcu Ronna v gostujočem kazenskem prostoru je sodnik zgolj zamahnil z roko.
Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.
Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega
prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.
Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.
Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral
Mnogo gostujočih strelov je končalo mimo domačih vrat.
v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.
Izkušeni in borbeni Tvrdik je s svojim doprinosom prispeval levji delež k domačemu uspehu.
V 66. minuti se po prekršku nad gostujočim igralcev sodnik odločil za najstrožjo kazen.
Po zelo slabo izvedeni enajstmetrovki so domači ohranili prednost dveh zadetkov.
Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat
(uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.
74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.
Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.
Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže
Andrysek je tudi v zaključku srečanja zmogel dovolj moči za napadalne akcije. V seštevku si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
Mladi sodnik Jan Grünwald je tekmo odsodil brez večjih napak.
Ob silnem gostujočem pritisku je po domačem protinapadu nevaren strel sprožil Vladimir Homolka.
nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.
Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za
uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.
Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je
Izkušeni Ronn je z dvema mojstrskima zadetkoma svojo bilanco zadetkov v sezoni povišal na šest.
izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.
Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime
žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.
Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve
Po dolgem času je pogled na semafor po koncu tekme pričaral veselje na obraze igralcev Zakolanov in njihovih privržencev.
srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače
Poleg borbene predstave igralcev Zakolan velja izpostaviti prvo ime srečanja – Antonina Novaka. Svojo vratarsko formo je stopnjeval iz minute v minuto z vrhuncem v nervozni končnici tekme, ko je z bravuroznimi obrambam poskrbel za veselje med soigralci in prisotnimi navijači.
garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.
Igralci so bili ob odhodu z igrišča za prigarano zmago nagrajeni z glasnim aplavzom peščice svojih privržencev.
Posebne pohvale s strani znane češke igralke Barbore Štěpanove je bil deležen glavni junak v domači vrsti.
Nogometaši so svoj prvi uspeh v sezoni proslavljali v klubskem prostoru pozno v večer.
Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.
Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).
Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.
Uvod v nedeljsko srečanje je z označitvijo igrišča že dopoldne opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak.
Po označitvi igrišča se je Ivan Novak iz taktičnih razlogov odločil pustiti množico gob ob stranskem delu igrišča.
Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…
Fizična priprava in ogrevanje pred tekmo je potekalo individualno ter v umirjenem tempu.
Domači bojevniki so si pred uvodnim sodniškim žvižgom namenili še zadnje taktične napotke.
Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.
Zakolany so nastopili v rdeče črni opremi.
Prvi polčas
Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen Josef Novak.
Jan Čižek je eden izmed stebrov zakolanske obrambe.
Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil domači vratar primoran preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni zadetek poskrbel Ronn.
S svojo aktivno vlogo je pozornost nase večkrat usmeril Jiři Andrysek.
Domači so se razveselili prvega zadetka v 18. minuti.
A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.
Vodstvo Zakolanov je zdržalo vsega minuto.
Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.
Za dodatno samozavest domači obrambi je v vratih skrbel zanesljivi Antonin Novak.
V 23. minuti je vodstvo domačim s svojim prvim zadetkom v sezoni vrnil Tomaš Petřina.
Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.
Domača obramba je prvi polčas odigrala na visokem nivoju. Na sliki najvišji v skoku s št. 15 Pavel Novak.
Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.
Tomaš Tvrdik in Antonin Novak sta bila med najvidnejšimi domačimi akterji.
Jan Čižek je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče.
Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.
Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.
Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo, da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.
Zanimiv nedeljski dvoboj je ob igrišče v Zakolanyh privabil nekaj več kot 20 gledalcev.
Ondřej Vašta in Tvrdik sta trenutke premore izkoristila za pogovor ob igrišču.
Tudi Andrysek (levo), Pavel Novak in David Ronn (desno) so kmalu zapustili garderobo in izkoristila trenutek pred začetkom polčasa za druženje.
V stilsko urejenem klubskem prostoru je bilo gledalcem (in igralcem) na voljo tako pestra izbira pijač kot tudi jedače (klobase, hrenovke) ter prigrizkov.
Drugi polčas
Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.
Ronnu (na sliki levo) je v uvodu nadaljevanja uspelo s svojim drugim zadetkom povišati prednost Zakolanov. Na sliki mu čestita Ivan Novak.
Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.
Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.
Po padcu Ronna v gostujočem kazenskem prostoru je sodnik zgolj zamahnil z roko.
Mnogo gostujočih strelov je končalo mimo domačih vrat.
Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.
Izkušeni in borbeni Tvrdik je s svojim doprinosom prispeval levji delež k domačemu uspehu.
Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.
V 66. minuti se po prekršku nad gostujočim igralcev sodnik odločil za najstrožjo kazen.
Po zelo slabo izvedeni enajstmetrovki so domači ohranili prednost dveh zadetkov.
Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat (uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.
74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.
Andrysek je tudi v zaključku srečanja zmogel dovolj moči za napadalne akcije. V seštevku si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.
Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.
Mladi sodnik Jan Grünwald je tekmo odsodil brez večjih napak.
Ob silnem gostujočem pritisku je po domačem protinapadu nevaren strel sprožil Vladimir Homolka.
Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.
Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.
Izkušeni Ronn je z dvema mojstrskima zadetkoma svojo bilanco zadetkov v sezoni povišal na šest.
Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.
Poleg borbene predstave igralcev Zakolan velja izpostaviti prvo ime srečanja – Antonina Novaka. Svojo vratarsko formo je stopnjeval iz minute v minuto z vrhuncem v nervozni končnici tekme, ko je z bravuroznimi obrambam poskrbel za veselje med soigralci in prisotnimi navijači.
Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.
Po dolgem času je pogled na semafor po koncu tekme pričaral veselje na obraze igralcev Zakolanov in njihovih privržencev.
Igralci so bili ob odhodu z igrišča za prigarano zmago nagrajeni z aplavzom peščice svojih privržencev.
Posebne pohvale s strani znane češke igralke Barbore Štěpanove je bil deležen glavni junak v domači vrsti.
Nogometaši so svoj prvi uspeh v sezoni proslavljali v klubskem prostoru pozno v večer.
Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.
15. oktobra, 2025