Kategorija: Jesenski del sezone 2025/26

SK Tichov
Eden izmed številnih klubov, ki zapolnjujejo nogometni zemljevid skrajnega vzhodnega dela Češke, je SK Tichov. Velja za skromnejši nogometni klub čigar glavni cilj je povezan predvsem z obstojem nogometa v vasici Tichov. Tako v obdobju ustanavljanja kot kasneje pri njegovem delovanju je klub vedno našel oporo pri županu oz. lokalni oblasti. Na drugi strani ga pri investicijah v sicer zgledno urejeno igrišče ovira zasebno lastništvo, ki zajema del igrišča.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim
kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen
leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje
javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se
ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Mlajše kategorije
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja. Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Mlajše kategorije
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
4. novembra, 2025
Tichov – Tatran Biskupice
Prvi novembrski dan je postregel z zadnjim jesenskim krogom za deset (od enajstih) udeležencev najnižje lige skupine B v okrožju Zlin. Čeprav je ekipa Tichova na svojem igrišču pričakala favorizirano ekipo Biskupic, so bili domači pred tekmo odločni presenetiti favoriziranega nasprotnika ter si z uspehom polepšati odhod na (dolg) zimski odmor.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki
je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti,
da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Pogoste visoke žoge v kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta s skupnimi močmi tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku
v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob
vratnici preusmeriti v gol avt.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel
proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka
proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal
nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti
tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo
boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku
nemočen.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjkaizkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z
zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Pogoste visoke žoge v domači kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti, da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob vratnici preusmeriti v gol avt.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom. Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku nemočen.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjka izkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
4. novembra, 2025
SK Červeny Kuň Tabor
Med vsemi desetoligaškimi klubi širom Češke jih le peščica domuje v večjih mestih. Podobno velja tudi za okrožje Tabor v Južnočeški regiji, kjer boje proti večinoma vaškim klubom bije moštvo z zanimivim imenom Červený Kůň (v prevodu »Rdeči Konj«). Klub, ki trenutno domuje v predelu Tabora imenovanem Měšice, ima pod svojim okriljem tudi štiri najmlajše selekcije. A je njihov status zaradi zapletenih pravnih zadev (zaenkrat) precej nejasen, saj si jih lasti še en nogometni subjekt, ki trenutno obstaja zgolj na papirju, a ima v lasti del zemljišča z igriščem na katerem nastopa Červeny kuň.
Čeprav si delijo isto usodo (nivo tekmovanja), lahko med »vaškimi« in »mestnimi« desetoligaškimi klubi najdemo tako podobnosti kot tudi (precejšnje) razlike. Med slednje nedvomno sodi pripadnost okolja svojemu klubu. Ta je v majhnih krajih (vaseh) na občutno višjem nivoju. Kar je razumljivo, saj v mnogih vaseh predstavlja nogometna tekma mnogo več kot zgolj športni dogodek. In kjer je nogometni klub nemalokrat tudi edini (ali eden redkih) organiziranih subjektov, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Nogometno igrišče v Měšicah z dveh strani obdaja gozd.
Če za svoje nogometne klube v vasi vedo tako najmlajši kot že davno upokojene gospe, velja ravno obratno za (naj)nižje rangirane klube v mestu. Ob številnih (uspešnejših) nogometnih klubih ter tudi klubih iz ostalih športnih panog, ki prav tako domujejo v istem mestu, bi le redki meščani znali našteti tudi tiste iz najnižjih lig. Prav nič drugačno usodo si ne deli niti Červeny Kuň. Klub iz drugega največjega južnočeškega mesta Tabor si svojo pot utira v senci mnogih (ne le nogometnih) klubov. Glavnina nogometnih žarometov v mestu je usmerjena v FC SILON Taborsko, trenutno drugouvrščeno moštvo druge češke lige. Ob njem v aktualni sezoni Tabor zastopa še po eno moštvo v tretji, peti, sedmi, osmi in deveti ligi. Vsaj po obiskanosti sodeč se zdi, da glavnino medijske slave v mestu trenutno pobirajo hokejisti, ki se jim je po številnih neuspelih poskusih v pretekli sezoni uspelo uvrstiti v drugo češko ligo.
Trener obeh kategorij cicibanov Jiři Těhnik ob omembi najhitrejše moštvene igre zgolj nemočno vzdihne. Čeprav se nogomet in hokej med seboj precej razlikujeta, si športa predstavljata tudi konkurenco. Predvsem pri novačenju najmlajših. Těhnik ob tem doda, da tudi v njihovem klubu kar nekaj najmlajših nogometašev hkrati trenira hokej. Natančneje, hokej večini njih predstavlja prvo izbiro, medtem ko nogomet zgolj dopolnitev športne aktivnost.
Ob igrišču je starejši klubski objekt v svoji izvorni obliki. Novejšega datuma je “garaža” ob njem v kateri je tudi toaleta za gledalce.
Večje število klubov v višjih ligah in pestra izbira različnih športov se praviloma odraža v slabši obiskanosti tekem mestnih klubov v najnižjih ligah. Zlasti napram njihovim vaškim rivalom. S tega vidika ima Červeny Kuň še dodatno (oteževalno) okoliščino. Svoje tekme namreč igra na skrajnem vzhodnem koncu Tabora, nekaj sto metrov od prvih hiš mestnega predela Měšice. Tudi zato se na tekmah članske ekipe le redko zbere več gledalcev, kot je glavnih akterjev na zelenici.
Za razliko od manjših klubov s podeželja imajo klubi v
mestih zopet prednost v številčnosti populacije. Ta jim omogoča veliko lažje najti zadostno število igralcev tako za člansko moštvo kot tudi pri formiranju vsaj katere izmed mlajših selekcij. Za Červeny Kuň v tekoči sezoni nastopa pet selekcij. Medtem ko imajo mlajše štiri kategorije treninge dvakrat tedensko, se njihovi članski vrstniki zberejo zgolj na prvenstvenih tekmah. Kar se vsaj delno odraža na prvenstveni lestvici, kjer po devetih odigranih tekmah z osmimi osvojenimi točkami (za dve zmagi in dva remija) zasedajo skromno sedmo mesto med osmimi klubi.
Upad klubov je v preteklih letih že nekajkrat postavil pod vprašaj nadaljnji obstoj najnižje lige v okrožju Tabor. V sezoni 2022/23 je v njej nastopalo le še sedem klubov in marsikdo se je vprašal o smiselnosti tekmovanja. V naslednjih sezonah se je nato vendarle našel (vsaj še en) dodaten klub, ki je pripomogel k zanimivejšemu ligaškemu tekmovanju. Po zgledu še nekaterih najnižjih lig ima tudi taborska tretjo sezono
Zdeněk Baborsky je zvest klubu vse od njegove ustanovitve. Danes poleg vodenja kluba opravlja tudi trenerske naloge članskega moštva.
svojega sponzorja. To je podjetje za elektromontažna in instalacijska dela, po katerem se liga uradno imenuje KAVAS ELEKTRO 10. liga. Tekmovanje v njej poteka po trikrožnem sistemu z enajstimi odigranimi krogi v jesenskem delu prvenstva.
Za vrati glavnega igrišča sta postavljeni še dve zarjaveli konstrukciji. Travnik med njima služi tudi za treninge mlajših selekcij.
Zanimivo, da imajo v aktualni sezoni prav vsa tekmovanja v okrožju Tabor svojega sponzorja po katerih se imenujejo. Tekmovanja mlajših in starejših cicibanov tako nosijo ime Jump arena Tabor (po parku atrakcij s trampolini), prvenstvo mlajših in starejših dečkov je pod pokroviteljstvom reciklažnega podjetja EKO MB, pokalno tekmovanje sponzorira pivovarna Bernard itd.
Čeprav se ga kot po pravilu udeležuje manjše število klubov, okrožna nogometna zveza vsako sezono organizira pokalno tekmovanje. Čigar redni udeleženec je Červeny Kuň. Med letoma 2018 in 2020 se je trikrat uspel uvrstiti v finale (ob resda skromni konkurenci), kjer je moral vsakokrat priznati premoč višjerangiranim klubom. Da bi okrožna nogometna zveza naredila pokalno tekmovanje atraktivnejše za klube, se je s pivovarno Bernard dogovorila o pokroviteljstvu. Vsi klubi v zameno za udeležbo v pokalu tako prejmejo sod
piva. In ravno ta malenkost je precej pripomogla k večjemu številu prijavljenih klubov, ki sicer tekmujejo v vseh treh (najnižjih) ligah znotraj okrožja. Večjo udeležba klubov v aktualni sezoni daje upanje za večjo težo tovrstnemu tekmovanju tudi v prihodnje. Prvi krog pokalnega tekmovanja je Červenemu Kuňu dodelil devetoligaško moštvo Radenin. V zanimivem srečanju se je na koncu napredovanja veselil desetoligaš, ki si je zmago 3:2 priboril z zadetkom v predzadnji minuti. V drugem krogu je Červeny Kuň na svojem igrišču pričakal osmoligaško moštvo Tučapy. Nasprotnik se je naposled pokazal za premočnega (1:7). Čeprav je pred pokalnim žrebom pri najnižje rangiranih klubih pogosto prisotna negotovost v primeru dodelitve (pre)močnega nasprotnika, to ne bo odvrnilo kluba, da se tudi v prihodnje ne bi udeleževal tovrstnega tekmovanja. Tudi zato, ker pokalna srečanja služijo kot dobra priprava pred pričetkom prvenstva.
Klub si je nadel ime po eni izmed taborskih restavracij, ki je ob ustanovitvi finančno pomagala novoustanovljenemu nogometnemu klubu. Čeprav restavracija Červeny Kuň že nekaj let ne obstaja več, v klubu po besedah njegovega predsednika Zdenka Baborskega ne razmišljajo o preimenovanju. Predvsem zato, ker se je v vseh letih obstoja ime zasidralo v lokalnem (nogometnem) okolju.
Ravno Zdeněk Baborsky je eden dveh še aktivnih funkcionarjev (igralcev), ki so sodelovali tudi pri ustanovitvi kluba SK Červený Kůň. Ena njegovih glavnih nalog v prihodnosti bo zagotovo razrešitev statusa mlajših selekcij, ki jih je klub pred dvema letoma prepisal nase in ki so pred tem igrali za TJ Olympia Měšice. Predsedovanje tega kluba, ki trenutno v tekmovanju nima prijavljene nobene ekipe, je že omenjeni Jiři Těhnik. Poleg predsedniške funkcije slednji trenira obe
Igralna površina je v vse prej kot dobrem stanju.
kategoriji cicibanov in hkrati tu in tam nastopi tudi za člansko moštvo Červenega Kuňa. Njegova želja je postaviti klub Olympia znova na nogometni zemljevid z igralci, ki trenutno nastopajo za štiri najmlajše selekcije.
Ob omembi financ bi si predsednik Baborsky vsekakor želel večje podpore mesta. Predvsem bi jim zelo prav prišla možnost uporabe katere izmed telovadnic, ki bi jo v zimskem času uporabljali za treninge. Če klub dobiva prispevke za delo z mladimi, si mora članska ekipa znaten del stroškov pokriti sama.
Trenutno je Červeny Kuň edini klub iz Tabora, ki nastopa v najnižji ligi. Dasiravno je bila slika v preteklosti drugačna, ko so ljubitelji nogometa v drugem največjem južnočeškem mestu lahko spremljali mestne dvoboje tudi v najnižji ligi. Po izpadu Červenega Kuňa v najnižjo ligo (v sezoni 2023/24) je njihov glavni prvenstveni rival postala B ekipe Chotoviny. Predvsem zaradi medsebojnega poznanstva in daljših (prijateljskih) vezi med kluboma, ki se pogostokrat dogovorita tudi za prijateljska srečanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Zametki kluba Červeny Kuň segajo v leto 1999, ko je skupina nogometašev takratnega kluba Meteor Čekanice (danes petoligaški klub Meteor Tabor) zaključevala svoj mladinski staž. Zaradi konkurence v članskem moštvu jih je njihov matični klub nameraval prenapotiti v članska moštva okoliških klubov. Ker nogometašem, ki so pred tem dolga leta nastopali skupaj, tovrstna poteza ni dišala, so se odločili za ustanovitev svojega kluba z imenom GH Meta Tabor. Moštvo je sprva nastopalo na številnih turnirjih ter igralo prijateljske tekme tako s klubi iz okrožnih kot tudi iz regijskih lig.
Člansko moštvo Červeny Kuň v prvi tekmovalni sezoni (2006/07). Vir: Červeny Kuň
6. marca 2003 se odločijo za uradno registracijo in preimenovanje v SK Červeny Kuň. Od takrat dalje nosi klub v svojem nazivu ime restavracije, ki je postala glavni sponzor moštva in hkrati kraj, kjer so se nogometaši redno dobivali, premlevali odigrane tekme ter kovali načrte za svoje prihodnje korake.
Tri leta po registraciji sledi prijava v uradno tekmovanje. Pred katero so bili s prihodom nekaterih novih obrazov postavljeni tudi trdnejši temelji v vodenju kluba. Sezona 2006/07 tako velja za pomembno prelomnico v zgodovini kluba. Od tod izvira tudi letnica v grbu kluba.
Po devetih sezonah igranja v najnižji ligi uspe Červenemu Kuňu prvič preboj v deveto ligo. A je že v naslednji sezoni (2015/16) iz
nje izpadel. Sledile so tri sezone napredovanj in izpada. Med letoma 2019 do 2024 sledi edino daljše devetoligaško obdobje, ki se je končalo predpreteklo sezono s ponovnim izpadom v deseto ligo.
Jesenski del prve tekmovalne sezone je Červeny Kuň nastopal v Měšicah – na igrišču, kjer svoje domače tekme igra danes. Zatem se je preselil na atletski štadion (imenovan Stadion Míru) bližje centru mesta, kjer so domovali naslednjih 20 let. Po obsežni prenovi atletskega štadiona se je podražila najemnina za njegovo uporabo. Kar je odgovorne v klubu prisililo poiskati novo lokacijo. Našli so jo kje drugje, kot v Měšicah – predelu Tabora, kjer je Červeny Kuň oral svojo tekmovalno ledino. Na tamkajšnje igrišče so se vrnili spomladi 2023, ko je na njem svoje tekme igral tudi klub TJ Olympia Měšice.
Infrastruktura
Mestni predel Měšice se razteza na skrajnem vzhodnem območju mesta Tabor. S svojo podobo bolj pripominja na vaški predel. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za tamkajšnje nogometno igrišče. To je od prvih hiš v Měšicah oddaljeno še približno 300 metrov. Nogometno infrastrukturo od prvih hiš loči avtocesta med Prago in Češkimi Budejovicami, povezuje pa ju nadvoz z rondojem ki je spojnica avtoceste s Taborom in vzhodneje ležečim predelom. Posledično je območje zelo prometno, avtocestni hrup pa le delno blaži protihrupna ograja.
Edini pristop k igrišču vodi od glavne ceste mimo vrtnarije za katero je »skrit« nogometni objekt. Ta je sestavljen iz igralne površine ter skromnejšega klubskega objekta ob njem. Njegova izgradnja datira v leto 1956, skupaj z ustanovitvijo kluba Olympia Měšice. Lokacija na obrobju mesta brez stanovanjskih objektov v bližini bi naravnost klicala k izgradnji večjega nogometnega centra. A je za kaj takšnega v Měšicah le preveč ovir. Vzdolž zahodnega dela igrišča poteka že omenjena avtocesta, ki zahteva svoj varovalni pas med prometno komunikacijo in prvimi objekti. Še nekoliko bližje igrišču je daljnovod. Na nasprotni strani (za klubskim objektom) se nahaja obširni pas gozda. Ta je še do nedavna delno ščitil igrišče pred pogostim vetrom. Dokler se lastnik ni odločil za njegov posek. Posledično je danes za objektom z garderobami približno sto metrov širok golosek, kar vsaj delno še poslabšuje že tako slabo kvaliteto igralne površine. V sklopu nogometne infrastrukture je
Gledalci lahko spremljajo tekme s klopi vzdolž (polovice) dolžine igrišča.
tudi travnik za vrati na južni strani igrišča. Na njem sta postavljeni dve zastareli konstrukciji (vzdolž širine glavnega igrišča). Površino, ki je – podobno kot na glavnem igrišču – v slabem stanju klub uporablja za treninge mlajših kategorij.
Rezervnim igralcem in trenerskim štabom so na voljo preprosti rezervni klopi.
Poleg naštetih komunikacij lahko v bližini igrišča najdemo še oddajnik. Čeprav oba predsednika klubov – tako Baborsky (Červeny Kuň) kot Jiři Těhnik (TJ Olympia Měšice) – ne skrivata želje po rekonstrukciji nogometnega igrišča, vse naštete komunikacije v bližini močno otežujejo že najmanjše izboljšave ob igrišču, kot je denimo postavitev ograje. Predvsem k izboljšavi igralne površine bi močno pripomogla vgradnja namakalnega sistema. Sama igralna površina niti ni tako neravna, kot je »uboga« zelenica na njej. Trdo igrišče s šopi trave na njem so posledica že omenjene izpostavljenosti vetrovom. Ti v poletnem času hitro izsušijo zemljo, zaradi česar igrišče vse prej kot omogoča zadovoljive pogoje za treniranje in igranje tekem.
Zunanja podoba manjšega in preprostega klubskega objekta s podaljšano streho na vhodni strani je prvotna. Medtem ko so bili notranji prostori deležni obnove.
Tudi garderobe v njem so preproste in dovolj prostorne. V delu objekta je še gostinski prostor s prodajnim okencem. Tako slednjega kot garderobo domače ekipe krasi nekaj (večinoma ekipnih) klubskih slik iz zgodovine.
Vzdolž dolžine polovice igrišča je nameščenih nekaj klopi. Redki gledalci od tam lahko spremljajo dogajanje na preprostih (manjših) rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Ali pa svoje poglede usmerijo preko protihrupne ograje ob avtocesti na nekoliko višje ležeči predel Měšic.
Igralski kader, vodstvo kluba in trener
Zdeněk Baborsky velja za alfo in omego kluba. Aktiven je bil že pri njegovi ustanovitvi in mu ostal zvest v vsem obdobju. Svoj prosti čas namenja tako predsedovanju kluba kot vodenju članskega moštva. Tu in tam se še vedno znajde tudi na spisku igralcev za prvenstveno tekmo. Poleg urejanja vseh birokratskih zadev, ki jih zahteva vodenje kluba, ima mdr. na skrbi pripravo in prodajo pijače v času domačih tekem mlajših kategorij ter pred in po tekmah
Preprosta in dovolj prostorna garderoba domače ekipe.
članskega moštva. S svojo mirnostjo, avtoriteto in izkušnjami skrbi, da ima igra v povprečju starejše članske ekipe rep in glavo. Ker jim nasproti pogosto stojijo mnogo mlajša moštva, je še kako pomembna taktična priprava nanje s katero jim uspe izkušnje prevesiti na svojo stran. Oporo pri vodenju kluba mu predstavlja nekaj volonterjev, med katerimi so trenerji mlajših kategorij ter vodja kluba Slavomir Podany.
Vse od nastanka kluba je član Červenega Kuňa tudi Zdenkov brat Libor. Slednji je s svojimi 48-imi leti hkrati najstarejši v moštvu. Na nasprotni strani starostne lestvice najdemo 22-letnega Romana Dando. Njegovi trije doseženi zadetki v aktualni sezoni (zaenkrat) zadostujejo za naziv vodilnega strelca moštva. Tudi ta podatek priča o največji težavi s katero se v tej sezoni srečuje ekipa Červenega Kuňa – neučinkovitosti.
Kljub temu, da večina igralcev članskega moštva prihaja iz Tabora, nihče od njih ne prebiva prav v Měšicah. Na igralskem spisku poleg Zdenka in Liborja Baborskega najdemo še eno bratsko navezo, ki jo zastopata Petr in Tomaš Pech. Ob pogledih na imena žogobrcarjev pade v oči tudi šesterica ukrajinskih igralcev. Zasedba iz te vzhodnoevropske države je bila v preteklosti še številčnejša. V aktualni sezoni jo tvorijo Viktor Volkov, Vasyl Neimyrok, Viktor Zinenko, Vasyl Spivak, Oleh Harbuzovskyi in Mykhailo Korchaka. Prav vse naštete je iz svojih domov izgnala ruska agresija.
Petkov popoldanski trening vseh mlajših selekcij sta vodila Jiři Těhnik (na sliki levo) in Jakub Houžvička.
Mlajše kategorije
Zgolj krajše obdobje v svoji zgodovini je za Červeny Kuň nastopala katera od mlajših kategorij. Šlo je za združeno ekipo kadetov in mladincev, ki je rdeče črne klubske barve zastopala dve sezoni (na prelomu prejšnjega desetletja). Ko je klub našel svoje novo (staro) domovanje na igrišču v Měšicah, je (vsaj delno) zaživel klubski ustroj na področju dela z mladimi. Šlo je za igralce, ki so nastopali za mlajše selekcije kluba Olympia Měšice. Po prihodu Červenega Kuňa se je pot obeh klubov združila do te mere, da so pričeli nabore za mlade nogometaše objavljati skupaj. Ti igralci so kasneje prešli pod okrilje kluba Červeny Kuň. Trenutno starejši in mlajši dečki nastopajo pod imenom Olympia Měšice, medtem ko starejši in mlajši cicibani v imenu nosijo zgolj predel mesta. Ob tem velja dodati, da drese vseh mlajšh kategorij krasita kluba obeh klubov. Tudi zato, ker ima klub Olympia mnogo daljšo tradicijo in
posledično večjo veljavo v tem delu Tabora.
Klub ima v tej sezoni v tekmovanja prijavljene štiri mlajše selekcije. Za starejše in mlajše cicibane je zadolžen Jiři Těhnik. V okrožju je prijavljeno pet klubov z najmlajšima dvema nogometnima selekcijama. Zato sistem tekmovanja poteka po sistemu turnirjev, ki ga vsakokrat gosti eno od sodelujočih moštev, vsaka od ekip pa na njem odigra po tri tekme.
Ekipa mlajših dečkov, ki nastopa pod imenom Olympia Měšice (v svetlejših dresih), se je v sobotnem dopoldnevu pomerila s svojimi vrstniki iz bližnjega mesta Chynov.
Trenerja mlajših in starejših dečkov sta Martin Bartonik in Jakub Houžvička. Obe selekciji nastopata v prvenstvu okrožja. Starejši dečki se merijo v družbi še sedmih moštev, medtem ko njihovi mlajši vrstniki zastopajo barve enega od 12-ih sodelujočih klubov. Prav nobeni od obeh selekcij v dosedanjem delu prvenstva še ni uspelo osvojiti točke. Razlog gre iskati tudi v popolnjevanju določene selekciji z mlajšim kadrom (ko denimo na tekmi ekipe mlajših dečkov nastopi tudi nekaj starejših cicibanov).
S hitrimi prodori se je nekajkrat izkazal Vladimir Manokhin.
Lukaš Rous je z dobrimi posredovanji popravil svojo napako in postal eden od junakov srečanja.
Trenutno imajo v klubu prijavljenih 50 otrok. A se jih treningov redno udeležuje približno 25. Za razliko od članskih igralcev, večina
Prvenstvene tekme v tej kategoriji se igrajo med obema kazenskima prostoroma a po celotni širini igrišča.
Domači trener Martin Bartonik je med tekmo poleg navodil svojim varovancem opravljal še naloge pomožnega sodnika.
Tekme mlajših dečkov se igrajo na manjše konstrukcije golov in trajajo 2 x 35 minut.
Po napaki (nadomestnega) vratarja Lukaša Rousa so gostje prišli v vodstvo.
Tekme mlajših kategorij ob igrišče v Měšicah običajno privabijo več gledalcev, kot članski dvoboji. Obiskovalcem je bila tudi v sobotnem dopoldnevu na voljo klubska ponudba hrane in pijače, za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
otrok prihaja prav iz Měšic. Tudi zaradi časovne stiske (ta je še najbolj očitna ravno v tem času, ko se po koncu pouka dnevi hitro prevesijo v večer) vse štiri selekcije opravijo skupno dva treninga tedensko pod nadzorom vseh treh trenerjev. Od katerih Těhnika in Bartonika občasno najdemo tudi na igralskem spisku članskih tekem.
Nogometni upi iz Měšic so se zasluženo veselili prve osvojene prvenstvene točke v tej sezoni.
Jakub Doležal je svojo dobro igro kronal z izenačujočim zadetkom.
Medijska pokritost in cilji kluba
Navkljub zanimivemu imenu kluba, ki veliki večini ljubiteljev nogometa hitro pade v oči, bi težko napisali, da ima Červeni Kuň svojo zvesto bazo privržencev. Prej nasprotno. Da je temu tako, je delno krivda tudi na vodstvu kluba. Vsaj v zadnjih letih bi na spletnih straneh zaman iskali kakršne koli tekoče informacije, ki bi jih javnosti ponudil klub. Tudi ob pogledu na katero
izmed oglasnih desk v Měšicah ne ponuja plakatov z vabili na oglede prihajajočih tekem tako članske kot tekem mlajših kategorij.
Da je bila v preteklosti slika vsaj delno drugačna, se lahko prepričamo ob obisku (še vedno) dostopne klubske Facebook strani. Ta je ugledala luč sveta v letu, ko je Červeny Kuň pričel s tekmovanjem (2006). Primarno je služila obveščanju igralcev o prihajajočih tekmah. Tu in tam se je na njej pojavila tudi kakšna slika. Pogostejših objav je bila stran deležna leta 2012, leto kasneje so privrženci kluba lahko na njej sledili redko videnim dolgim zapisom o poteku tekem. Zadnja objava na Facebook strani datira v leto 2023.
Poleg omenjenega socialnega omrežja, je bila postavljena tudi klubska spletna stran, ki pa ni nikoli zaživela. Predsednik Baborsky se ob omembi svetovnega spleta zaveda pomembnosti javne podobe kluba, ki bi si jo želel tudi sam izboljšati. A bi za to potreboval pomoč še koga oz. več časa, ki ga v veliki meri namenja delovanju kluba.
Boljša medijska podoba je zgolj eden izmed številnih ciljev kluba. Poleg že omenjene izboljšave infrastrukture (kjer upajo tudi na pomoč mestnih oblasti) je eden glavnih ciljev v bližnji prihodnosti tesno povezan z delom z mladimi. Prva naloga je zadržati v klubu čim večje število trenutno aktivnih otrok. In morda že prihodnjo sezono poskusiti formirati tudi skupno ekipo kadetov in mladincev (tekmovanje za nogometaše med 15-im in 18-im letom starosti na nivoju okrožja poteka v eni kategoriji), ki bi sčasoma postala tudi temelj za popolnjevanje (pomlajevanje) članskega moštva. Velika ovira na poti do uresničitve tega cilja je po besedah predsednika kluba pomanjkanje ustreznega (trenerskega) kadra. Tudi zato si v klubu želijo večje pomoči oz. aktivnosti staršev. Pri čemer so jim pripravljeni nuditi pomoč in podporo pri pridobivanju ustreznih trenerskih licenc.
Za razliko od mlajših kategorij je s članskim moštvom povezan predvsem rezultatski cilj. Tako igralci kot odgovorni pred aktualno sezono niso skrivali želje po napredovanju v deveto ligo. Ker so jesenski rezultati v večini pod pričakovanji, se omenjeni cilj zdi težje uresničljiv. A kljub temu ostaja med prioritetami v bližnji prihodnosti.
V kolikor bodo vsi odgovorni v klubu sledili in uresničili vsaj del zastavljenih ciljev, bi s tem Červeny Kuň postavil trdne temelje, ki bi mu zagotavljali pozitiven pogled v prihodnost in mirno plutje v ne vedno mirnih nogometnih vodah lokalnega okolja. Zagotovo mora ena prvih prioritet vključevati delo z mladimi ter rešitev njihovega statusa. Predvsem v dobro mladih nogometašev.
SK Červeny Kuň v jesenskem delu sezone 2025/26.
Čeprav si delijo isto usodo (nivo tekmovanja), lahko med »vaškimi« in »mestnimi« desetoligaškimi klubi najdemo tako podobnosti kot tudi (precejšnje) razlike. Med slednje nedvomno sodi pripadnost okolja svojemu klubu. Ta je v majhnih krajih (vaseh) na občutno višjem nivoju. Kar je razumljivo, saj v mnogih vaseh predstavlja nogometna tekma mnogo več kot zgolj športni dogodek. In kjer je nogometni klub nemalokrat tudi edini (ali eden redkih) organiziranih subjektov, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Če za svoje nogometne klube v vasi vedo tako najmlajši kot že davno upokojene gospe, velja ravno obratno za (naj)nižje rangirane klube v mestu. Ob številnih (uspešnejših) nogometnih klubih ter tudi klubih iz ostalih športnih panog, ki prav tako domujejo v istem mestu, bi le redki meščani znali našteti tudi tiste iz najnižjih lig. Prav nič drugačno usodo si ne deli niti Červeny Kuň. Klub iz drugega največjega južnočeškega mesta Tabor si svojo pot utira v senci mnogih (ne le nogometnih) klubov. Glavnina nogometnih žarometov v mestu je usmerjena v FC SILON Taborsko, trenutno drugouvrščeno moštvo druge češke lige. Ob njem v aktualni sezoni Tabor zastopa še po eno moštvo v tretji, peti, sedmi, osmi in deveti ligi. Vsaj po obiskanosti sodeč se zdi, da glavnino medijske slave v mestu trenutno pobirajo hokejisti, ki se jim je po številnih neuspelih poskusih v pretekli sezoni uspelo uvrstiti v drugo češko ligo.
Nogometno igrišče v Měšicah z dveh strani obdaja gozd.
Trener obeh kategorij cicibanov Jiři Těhnik ob omembi najhitrejše moštvene igre zgolj nemočno vzdihne. Čeprav se nogomet in hokej med seboj precej razlikujeta, si športa predstavljata tudi konkurenco. Predvsem pri novačenju najmlajših. Těhnik ob tem doda, da tudi v njihovem klubu kar nekaj najmlajših nogometašev hkrati trenira hokej. Natančneje, hokej večini njih predstavlja prvo izbiro, medtem ko nogomet zgolj dopolnitev športne aktivnost.
Večje število klubov v višjih ligah in pestra izbira različnih športov se praviloma odraža v slabši obiskanosti tekem mestnih klubov v najnižjih ligah. Zlasti napram njihovim vaškim rivalom. S tega vidika ima Červeny Kuň še dodatno (oteževalno) okoliščino. Svoje tekme namreč igra na skrajnem vzhodnem koncu Tabora, nekaj sto metrov od prvih hiš mestnega predela Měšice. Tudi zato se na tekmah članske ekipe le redko zbere več gledalcev, kot je glavnih akterjev na zelenici.
Zdeněk Baborsky je zvest klubu vse od njegove ustanovitve. Danes poleg vodenja kluba opravlja tudi trenerske naloge članskega moštva.
Za razliko od manjših klubov s podeželja imajo klubi v mestih zopet prednost v številčnosti populacije. Ta jim omogoča veliko lažje najti zadostno število igralcev tako za člansko moštvo kot tudi pri formiranju vsaj katere izmed mlajših selekcij. Za Červeny Kuň v tekoči sezoni nastopa pet selekcij. Medtem ko imajo mlajše štiri kategorije treninge dvakrat tedensko, se njihovi članski vrstniki zberejo zgolj na prvenstvenih tekmah. Kar se vsaj delno odraža na prvenstveni lestvici, kjer po devetih odigranih tekmah z osmimi osvojenimi točkami (za dve zmagi in dva remija) zasedajo skromno sedmo mesto med osmimi klubi.
Upad klubov je v preteklih letih že nekajkrat postavil pod vprašaj nadaljnji obstoj najnižje lige v okrožju Tabor. V sezoni 2022/23 je v njej nastopalo le še sedem klubov in marsikdo se je vprašal o smiselnosti tekmovanja. V naslednjih sezonah se je nato vendarle našel (vsaj še en) dodaten klub, ki je pripomogel k zanimivejšemu ligaškemu tekmovanju. Po zgledu še nekaterih najnižjih lig ima tudi taborska tretjo sezono svojega sponzorja. To je podjetje za elektromontažna in instalacijska dela, po katerem se liga uradno imenuje KAVAS ELEKTRO 10. liga. Tekmovanje v njej poteka po trikrožnem sistemu z enajstimi odigranimi krogi v jesenskem delu prvenstva.
Zanimivo, da imajo v aktualni sezoni prav vsa tekmovanja v okrožju Tabor svojega sponzorja po katerih se imenujejo. Tekmovanja mlajših in starejših cicibanov tako nosijo ime Jump arena Tabor (po parku atrakcij s trampolini), prvenstvo mlajših in starejših dečkov je pod pokroviteljstvom reciklažnega podjetja EKO MB, pokalno tekmovanje sponzorira pivovarna Bernard itd.
Ob igrišču je starejši klubski objekt v svoji izvorni obliki. Novejšega datuma je “garaža” ob njem v kateri je tudi toaleta za gledalce.
Za vrati glavnega igrišča sta postavljeni še dve zarjaveli konstrukciji. Travnik med njima služi tudi za treninge mlajših selekcij.
Čeprav se ga kot po pravilu udeležuje manjše število klubov, okrožna nogometna zveza vsako sezono organizira pokalno tekmovanje. Čigar redni udeleženec je Červeny Kuň. Med letoma 2018 in 2020 se je trikrat uspel uvrstiti v finale (ob resda skromni konkurenci), kjer je moral vsakokrat priznati premoč višjerangiranim klubom. Da bi okrožna nogometna zveza naredila pokalno tekmovanje atraktivnejše za klube, se je s pivovarno Bernard dogovorila o pokroviteljstvu. Vsi klubi v zameno za udeležbo v pokalu tako prejmejo sod piva. In ravno ta malenkost je precej pripomogla k večjemu številu prijavljenih klubov, ki sicer tekmujejo v vseh treh (najnižjih) ligah znotraj okrožja. Večjo udeležba klubov v aktualni sezoni daje upanje za večjo težo tovrstnemu tekmovanju tudi v prihodnje. Prvi krog pokalnega tekmovanja je Červenemu Kuňu dodelil devetoligaško moštvo Radenin. V zanimivem srečanju se je na koncu napredovanja veselil desetoligaš, ki si je zmago 3:2 priboril z zadetkom v predzadnji minuti. V drugem krogu je Červeny Kuň na svojem igrišču pričakal osmoligaško moštvo Tučapy. Nasprotnik se je naposled pokazal za premočnega (1:7). Čeprav je pred pokalnim žrebom pri najnižje rangiranih klubih pogosto prisotna negotovost v primeru dodelitve (pre)močnega nasprotnika, to ne bo odvrnilo kluba, da se tudi v prihodnje ne bi udeleževal tovrstnega tekmovanja. Tudi zato, ker pokalna srečanja služijo kot dobra priprava pred pričetkom prvenstva.
Klub si je nadel ime po eni izmed taborskih restavracij, ki je ob ustanovitvi finančno pomagala novoustanovljenemu nogometnemu klubu. Čeprav restavracija Červeny Kuň že nekaj let ne obstaja več, v klubu po besedah njegovega predsednika Zdenka Baborskega ne razmišljajo o preimenovanju. Predvsem zato, ker se je v vseh letih obstoja ime zasidralo v lokalnem (nogometnem) okolju.
Ravno Zdeněk Baborsky je eden dveh še aktivnih funkcionarjev (igralcev), ki so sodelovali tudi pri ustanovitvi kluba SK Červený Kůň. Ena njegovih glavnih nalog v prihodnosti bo zagotovo razrešitev statusa mlajših selekcij, ki jih je klub pred dvema letoma prepisal nase in ki so pred tem igrali za TJ Olympia Měšice. Predsedovanje tega kluba, ki trenutno v tekmovanju nima prijavljene nobene ekipe, je že omenjeni Jiři Těhnik. Poleg predsedniške funkcije slednji trenira obe kategoriji cicibanov in hkrati tu in tam nastopi tudi za člansko moštvo Červenega Kuňa. Njegova želja je postaviti klub Olympia znova na nogometni zemljevid z igralci, ki trenutno nastopajo za štiri najmlajše selekcije.
Ob omembi financ bi si predsednik Baborsky vsekakor želel večje podpore mesta. Predvsem bi jim zelo prav prišla možnost uporabe katere izmed telovadnic, ki bi jo v zimskem času uporabljali za treninge. Če klub dobiva prispevke za delo z mladimi, si mora članska ekipa znaten del stroškov pokriti sama.
Trenutno je Červeny Kuň edini klub iz Tabora, ki nastopa v najnižji ligi. Dasiravno je bila slika v preteklosti drugačna, ko so ljubitelji nogometa v drugem največjem južnočeškem mestu lahko spremljali mestne dvoboje tudi v najnižji ligi. Po izpadu Červenega Kuňa v najnižjo ligo (v sezoni 2023/24) je njihov glavni prvenstveni rival postala B ekipe Chotoviny. Predvsem zaradi medsebojnega poznanstva in daljših (prijateljskih) vezi med kluboma, ki se pogostokrat dogovorita tudi za prijateljska srečanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Zametki kluba Červeny Kuň segajo v leto 1999, ko je skupina nogometašev takratnega kluba Meteor Čekanice (danes petoligaški klub Meteor Tabor) zaključevala svoj mladinski staž. Zaradi konkurence v članskem moštvu jih je njihov matični klub nameraval prenapotiti v članska moštva okoliških klubov. Ker nogometašem, ki so pred tem dolga leta nastopali skupaj, tovrstna poteza ni dišala, so se odločili za ustanovitev svojega kluba z imenom GH Meta Tabor. Moštvo je sprva nastopalo na številnih turnirjih ter igralo prijateljske tekme tako s klubi iz okrožnih kot tudi iz regijskih lig.
Člansko moštvo Červeny Kuň v prvi tekmovalni sezoni (2006/07). Vir: Červeny Kuň
6. marca 2003 se odločijo za uradno registracijo in preimenovanje v SK Červeny Kuň. Od takrat dalje nosi klub v svojem nazivu ime restavracije, ki je postala glavni sponzor moštva in hkrati kraj, kjer so se nogometaši redno dobivali, premlevali odigrane tekme ter kovali načrte za svoje prihodnje korake.
Tri leta po registraciji sledi prijava v uradno tekmovanje. Pred katero so bili s prihodom nekaterih novih obrazov postavljeni tudi trdnejši temelji v vodenju kluba. Sezona 2006/07 tako velja za pomembno prelomnico v zgodovini kluba. Od tod izvira tudi letnica v grbu kluba.
Po devetih sezonah igranja v najnižji ligi uspe Červenemu Kuňu prvič preboj v deveto ligo. A je že v naslednji sezoni (2015/16) iz nje izpadel. Sledile so tri sezone napredovanj in izpada. Med letoma 2019 do 2024 sledi edino daljše devetoligaško obdobje, ki se je končalo predpreteklo sezono s ponovnim izpadom v deseto ligo.
Jesenski del prve tekmovalne sezone je Červeny Kuň nastopal v Měšicah – na igrišču, kjer svoje domače tekme igra danes. Zatem se je preselil na atletski štadion (imenovan Stadion Míru) bližje centru mesta, kjer so domovali naslednjih 20 let. Po obsežni prenovi atletskega štadiona se je podražila najemnina za njegovo uporabo. Kar je odgovorne v klubu prisililo poiskati novo lokacijo. Našli so jo kje drugje, kot v Měšicah – predelu Tabora, kjer je Červeny Kuň oral svojo tekmovalno ledino. Na tamkajšnje igrišče so se vrnili spomladi 2023, ko je na njem svoje tekme igral tudi klub TJ Olympia Měšice.
Infrastruktura
Mestni predel Měšice se razteza na skrajnem vzhodnem območju mesta Tabor. S svojo podobo bolj pripominja na vaški predel. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za tamkajšnje nogometno igrišče. To je od prvih hiš v Měšicah oddaljeno še približno 300 metrov. Nogometno infrastrukturo od prvih hiš loči avtocesta med Prago in Češkimi Budejovicami, povezuje pa ju nadvoz z rondojem ki je spojnica avtoceste s Taborom in vzhodneje ležečim predelom. Posledično je območje zelo prometno, avtocestni hrup pa le delno blaži protihrupna ograja.
Igralna površina je v vse prej kot dobrem stanju.
Edini pristop k igrišču vodi od glavne ceste mimo vrtnarije za katero je »skrit« nogometni objekt. Ta je sestavljen iz igralne površine ter skromnejšega klubskega objekta ob njem. Njegova izgradnja datira v leto 1956, skupaj z ustanovitvijo kluba Olympia Měšice. Lokacija na obrobju mesta brez stanovanjskih objektov v bližini bi naravnost klicala k izgradnji večjega nogometnega centra. A je za kaj takšnega v Měšicah le preveč ovir. Vzdolž zahodnega dela igrišča poteka že omenjena avtocesta, ki zahteva svoj varovalni pas med prometno komunikacijo in prvimi objekti. Še nekoliko bližje igrišču je daljnovod. Na nasprotni strani (za klubskim objektom) se nahaja obširni pas gozda. Ta je še do nedavna delno ščitil igrišče pred pogostim vetrom. Dokler se lastnik ni odločil za njegov posek. Posledično je danes za objektom z garderobami približno sto metrov širok golosek, kar vsaj delno še poslabšuje že tako slabo kvaliteto igralne površine. V sklopu nogometne infrastrukture je tudi travnik za vrati na južni strani igrišča. Na njem sta postavljeni dve zastareli konstrukciji (vzdolž širine glavnega igrišča). Površino, ki je – podobno kot na glavnem igrišču – v slabem stanju klub uporablja za treninge mlajših kategorij.
Rezervnim igralcem in trenerskim štabom so na voljo preprosti rezervni klopi.
Gledalci lahko spremljajo tekme s klopi vzdolž (polovice) dolžine igrišča.
Poleg naštetih komunikacij lahko v bližini igrišča najdemo še oddajnik. Čeprav oba predsednika klubov – tako Baborsky (Červeny Kuň) kot Jiři Těhnik (TJ Olympia Měšice) – ne skrivata želje po rekonstrukciji nogometnega igrišča, vse naštete komunikacije v bližini močno otežujejo že najmanjše izboljšave ob igrišču, kot je denimo postavitev ograje. Predvsem k izboljšavi igralne površine bi močno pripomogla vgradnja namakalnega sistema. Sama igralna površina niti ni tako neravna, kot je »uboga« zelenica na njej. Trdo igrišče s šopi trave na njem so posledica že omenjene izpostavljenosti vetrovom. Ti v poletnem času hitro izsušijo zemljo, zaradi česar igrišče vse prej kot omogoča zadovoljive pogoje za treniranje in igranje tekem.
Zunanja podoba manjšega in preprostega klubskega objekta s podaljšano streho na vhodni strani je prvotna. Medtem ko so bili notranji prostori deležni obnove. Tudi garderobe v njem so preproste in dovolj prostorne. V delu objekta je še gostinski prostor s prodajnim okencem. Tako slednjega kot garderobo domače ekipe krasi nekaj (večinoma ekipnih) klubskih slik iz zgodovine.
Vzdolž dolžine polovice igrišča je nameščenih nekaj klopi. Redki gledalci od tam lahko spremljajo dogajanje na preprostih (manjših) rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Ali pa svoje poglede usmerijo preko protihrupne ograje ob avtocesti na nekoliko višje ležeči predel Měšic.
Preprosta in dovolj prostorna garderoba domače ekipe.
Igralski kader, vodstvo kluba in trener
Zdeněk Baborsky velja za alfo in omego kluba. Aktiven je bil že pri njegovi ustanovitvi in mu ostal zvest v vsem obdobju. Svoj prosti čas namenja tako predsedovanju kluba kot vodenju članskega moštva. Tu in tam se še vedno znajde tudi na spisku igralcev za prvenstveno tekmo. Poleg urejanja vseh birokratskih zadev, ki jih zahteva vodenje kluba, ima mdr. na skrbi pripravo in prodajo pijače v času domačih tekem mlajših kategorij ter pred in po tekmah članskega moštva. S svojo mirnostjo, avtoriteto in izkušnjami skrbi, da ima igra v povprečju starejše članske ekipe rep in glavo. Ker jim nasproti pogosto stojijo mnogo mlajša moštva, je še kako pomembna taktična priprava nanje s katero jim uspe izkušnje prevesiti na svojo stran. Oporo pri vodenju kluba mu predstavlja nekaj volonterjev, med katerimi so trenerji mlajših kategorij ter vodja kluba Slavomir Podany.
Vse od nastanka kluba je član Červenega Kuňa tudi Zdenkov brat Libor. Slednji je s svojimi 48-imi leti hkrati najstarejši v moštvu. Na nasprotni strani starostne lestvice najdemo 22-letnega Romana Dando. Njegovi trije doseženi zadetki v aktualni sezoni (zaenkrat) zadostujejo za naziv vodilnega strelca moštva. Tudi ta podatek priča o največji težavi s katero se v tej sezoni srečuje ekipa Červenega Kuňa – neučinkovitosti.
Kljub temu, da večina igralcev članskega moštva prihaja iz Tabora, nihče od njih ne prebiva prav v Měšicah. Na igralskem spisku poleg Zdenka in Liborja Baborskega najdemo še eno bratsko navezo, ki jo zastopata Petr in Tomaš Pech. Ob pogledih na imena žogobrcarjev pade v oči tudi šesterica ukrajinskih igralcev. Zasedba iz te vzhodnoevropske države je bila v preteklosti še številčnejša. V aktualni sezoni jo tvorijo Viktor Volkov, Vasyl Neimyrok, Viktor Zinenko, Vasyl Spivak, Oleh Harbuzovskyi in Mykhailo Korchaka. Prav vse naštete je iz svojih domov izgnala ruska agresija.
Mlajše kategorije
Zgolj krajše obdobje v svoji zgodovini je za Červeny Kuň nastopala katera od mlajših kategorij. Šlo je za združeno ekipo kadetov in mladincev, ki je rdeče črne klubske barve zastopala dve sezoni (na prelomu prejšnjega desetletja). Ko je klub našel svoje novo (staro) domovanje na igrišču v Měšicah, je (vsaj delno) zaživel klubski ustroj na področju dela z mladimi. Šlo je za igralce, ki so nastopali za mlajše selekcije kluba Olympia Měšice. Po prihodu Červenega Kuňa se je pot obeh klubov združila do te mere, da so pričeli nabore za mlade nogometaše objavljati skupaj. Ti igralci so kasneje prešli pod okrilje kluba Červeny Kuň. Trenutno starejši in mlajši dečki nastopajo pod imenom Olympia Měšice, medtem ko starejši in mlajši cicibani v imenu nosijo zgolj predel mesta. Ob tem velja dodati, da drese vseh mlajšh kategorij krasita kluba obeh klubov. Tudi zato, ker ima klub Olympia mnogo daljšo tradicijo in posledično večjo veljavo v tem delu Tabora.
Petkov popoldanski trening vseh mlajših selekcij sta vodila Jiři Těhnik (na sliki levo) in Jakub Houžvička.
Klub ima v tej sezoni v tekmovanja prijavljene štiri mlajše selekcije. Za starejše in mlajše cicibane je zadolžen Jiři Těhnik. V okrožju je prijavljeno pet klubov z najmlajšima dvema nogometnima selekcijama. Zato sistem tekmovanja poteka po sistemu turnirjev, ki ga vsakokrat gosti eno od sodelujočih moštev, vsaka od ekip pa na njem odigra po tri tekme.
Trenerja mlajših in starejših dečkov sta Martin Bartonik in Jakub Houžvička. Obe selekciji nastopata v prvenstvu okrožja. Starejši dečki se merijo v družbi še sedmih moštev, medtem ko njihovi mlajši vrstniki zastopajo barve enega od 12-ih sodelujočih klubov. Prav nobeni od obeh selekcij v dosedanjem delu prvenstva še ni uspelo osvojiti točke. Razlog gre iskati tudi v popolnjevanju določene selekciji z mlajšim kadrom (ko denimo na tekmi ekipe mlajših dečkov nastopi tudi nekaj starejših cicibanov).
Ekipa mlajših dečkov, ki nastopa pod imenom Olympia Měšice (v svetlejših dresih), se je v sobotnem dopoldnevu pomerila s svojimi vrstniki iz bližnjega mesta Chynov.
Prvenstvene tekme v tej kategoriji se igrajo med obema kazenskima prostoroma a po celotni širini igrišča.
Domači trener Martin Bartonik je med tekmo poleg navodil svojim varovancem opravljal še naloge pomožnega sodnika.
Tekme mlajših dečkov se igrajo na manjše konstrukcije golov in trajajo 2 x 35 minut.
Po napaki (nadomestnega) vratarja Lukaša Rousa so gostje prišli v vodstvo.
Tekme mlajših kategorij ob igrišče v Měšicah običajno privabijo več gledalcev, kot članski dvoboji. Obiskovalcem je bila tudi v sobotnem dopoldnevu na voljo klubska ponudba hrane in pijače, za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
S hitrimi prodori se je nekajkrat izkazal Vladimir Manokhin.
Lukaš Rous je z dobrimi posredovanji popravil svojo napako in postal eden junakov srečanja.
Jakub Doležal je svojo dobro igro kronal z izenačujočim zadetkom.
Trenutno imajo v klubu prijavljenih 50 otrok. A se jih treningov redno udeležuje približno 25. Za razliko od članskih igralcev, večina otrok prihaja prav iz Měšic. Tudi zaradi časovne stiske (ta je še najbolj očitna ravno v tem času, ko se po koncu pouka dnevi hitro prevesijo v večer) vse štiri selekcije opravijo skupno dva treninga tedensko pod nadzorom vseh treh trenerjev. Od katerih Těhnika in Bartonika občasno najdemo tudi na igralskem spisku članskih tekem.
Nogometni upi iz Měšic so se zasluženo veselili prve osvojene prvenstvene točke v tej sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Navkljub zanimivemu imenu kluba, ki veliki večini ljubiteljev nogometa hitro pade v oči, bi težko napisali, da ima Červeni Kuň svojo zvesto bazo privržencev. Prej nasprotno. Da je temu tako, je delno krivda tudi na vodstvu kluba. Vsaj v zadnjih letih bi na spletnih straneh zaman iskali kakršne koli tekoče informacije, ki bi jih javnosti ponudil klub. Tudi ob pogledu na katero izmed oglasnih desk v Měšicah ne ponuja plakatov z vabili na oglede prihajajočih tekem tako članske kot tekem mlajših kategorij.
Da je bila v preteklosti slika vsaj delno drugačna, se lahko prepričamo ob obisku (še vedno) dostopne klubske Facebook strani. Ta je ugledala luč sveta v letu, ko je Červeny Kuň pričel s tekmovanjem (2006). Primarno je služila obveščanju igralcev o prihajajočih tekmah. Tu in tam se je na njej pojavila tudi kakšna slika. Pogostejših objav je bila stran deležna leta 2012, leto kasneje so privrženci kluba lahko na njej sledili redko videnim dolgim zapisom o poteku tekem. Zadnja objava na Facebook strani datira v leto 2023.
Poleg omenjenega socialnega omrežja, je bila postavljena tudi klubska spletna stran, ki pa ni nikoli zaživela. Predsednik Baborsky se ob omembi svetovnega spleta zaveda pomembnosti javne podobe kluba, ki bi si jo želel tudi sam izboljšati. A bi za to potreboval pomoč še koga oz. več časa, ki ga v veliki meri namenja delovanju kluba.
Boljša medijska podoba je zgolj eden izmed številnih ciljev kluba. Poleg že omenjene izboljšave infrastrukture (kjer upajo tudi na pomoč mestnih oblasti) je eden glavnih ciljev v bližnji prihodnosti tesno povezan z delom z mladimi. Prva naloga je zadržati v klubu čim večje število trenutno aktivnih otrok. In morda že prihodnjo sezono poskusiti formirati tudi skupno ekipo kadetov in mladincev (tekmovanje za nogometaše med 15-im in 18-im letom starosti na nivoju okrožja poteka v eni kategoriji), ki bi sčasoma postala tudi temelj za popolnjevanje (pomlajevanje) članskega moštva. Velika ovira na poti do uresničitve tega cilja je po besedah predsednika kluba pomanjkanje ustreznega (trenerskega) kadra. Tudi zato si v klubu želijo večje pomoči oz. aktivnosti staršev. Pri čemer so jim pripravljeni nuditi pomoč in podporo pri pridobivanju ustreznih trenerskih licenc.
Za razliko od mlajših kategorij je s članskim moštvom povezan predvsem rezultatski cilj. Tako igralci kot odgovorni pred aktualno sezono niso skrivali želje po napredovanju v deveto ligo. Ker so jesenski rezultati v večini pod pričakovanji, se omenjeni cilj zdi težje uresničljiv. A kljub temu ostaja med prioritetami v bližnji prihodnosti.
V kolikor bodo vsi odgovorni v klubu sledili in uresničili vsaj del zastavljenih ciljev, bi s tem Červeny Kuň postavil trdne temelje, ki bi mu zagotavljali pozitiven pogled v prihodnost in mirno plutje v ne vedno mirnih nogometnih vodah lokalnega okolja. Zagotovo mora ena prvih prioritet vključevati delo z mladimi ter rešitev njihovega statusa. Predvsem v dobro mladih nogometašev.
SK Červeny Kuň v jesenskem delu sezone 2025/26.
28. oktobra, 2025
Červeny Kuň – Veseli nad Lužnici B
Na zadnjo oktobrsko soboto so igralci Červenega Kuňa pred seboj imeli zgolj en cilj – po treh zaporednih porazih prekiniti črno serijo ter krivuljo rezultatov znova obrniti sebi v prid. V predzadnjem jesenskem krogu okrožja Tabor v Južnočeški regiji so na svojem igrišču v Měšicah pričakali četrtouvrščeno ekipo s katero so v prvi tekmi remizirali.
Spremenljivo vreme, ki je te dni zajelo večji del srednje Evrope, ni prizanašalo niti jugu Češke. Nočno in jutranje deževje s sunki hladnega vetra je v zgodnjem dopoldnevu ponehalo in omogočilo mlajšim dečkom prijaznejši uvod v nogometno soboto. Ti so na svojem igrišču v t.i. EKO MB ligi okrožja uspeli izboriti prvo prvenstveno točko. Njihov uspeh je želelo nadgraditi člansko moštvo, ki ga je uro in pol po koncu njihove tekme čakal prvenstveni dvoboj proti B ekipi iz 38 km oddaljenega mesta Veseli nad Lužnico. Kljub temu, da je njihov nasprotnik v devetih krogih zbral sedem točk več, je Červeny Kuň na
prvi medsebojni prvenstveni tekmi KAVAS ELEKTRO lige (kot se uradno imenuje najnižje rangirana liga okrožja Tabor) na gostovanju uspel izvleči remi 1:1 z zadetkom v zadnji minuti.
Kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu dvoboja mlajših dečkov je vreme znova vzelo stvari v svoje roke. Modro nebo so znova prekrili oblaki, ki so ob prihodih prvih članskih igralcev na zemljo spustili tudi nekaj kapelj dežja. Domači trener obeh selekcij cicibanov Jiři Těhnik je že dan prej poskrbel za označitev črt na igrišču. A je obilnejše nočno deževje dodobra spralo apno, zaradi česar je bilo pred srečanjem potrebno nalogo še enkrat ponoviti.
Po prihodu gostujočih igralcev je domači trener Zdeněk Baborsky za kratek čas na igrišču namenil nekaj napotkov svojim varovancem,…
…nakar so slednji nadaljevali z ogrevanjem, ki je vključevalo tudi t.i pepčka.
Trener cicibanov Jiři Těhnik (na sliki) je poskrbel za označitev igrišča že dan pred tekmo. Ker je nočno deževje dodobra spralo apno, je bilo pred tekmo potrebno še enkrat ponoviti nalogo.
Poleg osvojene točke na gostovanju pri svojem nasprotniku je za optimizem v domači vrsti poskrbel tudi prihod vseh ključnih opor moštva. Čeprav je gledanost domačih tekem moštva Červeny Kuň močno pod (desetoligaškim) povprečjem, je redke gledalce ob prihodu k igrišču pričakalo odprto prodajno okence s ponudbo hrane in pijače. Zanjo je že
pred tekmo mladih nogometašev zgodaj dopoldne skupaj s še enim klubskim prostovoljcem poskrbel predsednik (in trener) kluba Zdeněk Baborsky.
Prvi domači igralci so se na vse prej kot dobro pripravljeni zelenici pojavili 40 minut pred pričetkom srečanja, njihovo ogrevanje pa je vsebovalo raztezne vaje, strele na gol in igranje pepčka. Vse dokler jih ni k sebi poklical trener Zdeněk Baborsky ter jim po prihodih gostujočih igralcev podal prve napotke. Deset minut pred prvim sodniškim žvižgom so na njegovo zahtevo igralci odšli še v garderobo ter se iz nje vrnili skupaj s sodnikom. Slednji je po odsojeni tekmi mlajših dečkov uro in pol kasneje na istem igrišču delil pravico še na članski tekmi.
Prvi polčas
Uvod v tekmo je nakazal na dvoboj dveh enakovrednih ekip v katerem bi znala vlogo odigrati tudi prilagoditev na igralno površina. Predvsem tehnično podkovane ekipe, ki dajejo prednost
Uvodni pozdrav.
Desni branilec Alexandr Bezdiček ter vratar Michal Veleba sta brez težav nadzorovala dogajanje na terenu.
Prvi poskus v okvir gostujočih vrat so domači sprožili v sedmi minuti, ko je Viktor Zinenko s prostega strela s približno 25-ih metrov meril točno v nasprotnega vratarja. Isti igralec je minuto kasneje zaključil napadalno akcijo, ko je prejel
igri po tleh, bi znale imeti na trdem in s šopi trave poraslem igrišču nemalo težav. Vsaj na prvi pogled je delovalo, da bi v povprečju precej mlajša gostujoča zasedba znala biti zaradi omenjenega dejstva vsaj delno hendikepirana. Za nameček so domači v tekmo krenili zelo odločno, agresivno in z veliko željo. Tudi zato začetne minute niso ponudile kaj več kot dveh kotov na gostujoči ter enega na domači strani.
Skozi celotno srečanje je bil med najaktivnejšimi v vrstah Červenega Kuňa Petr Pech.
Domači so pogosto pretili s hitrimi (proti)napadi. V enem od njih je Petr Pech (#3) s podajo zaposlil Petra Tomaška.
Pred Petrom Pechom se je v 14. minuti odprl prazen gol, a je nastreljal zgolj gostujočega branilca.
podajo na desno stran, kjer je z bližine meril mimo bližnje vratnice. V 14. minuti se je Červenemu Kuňu ponudila lepa priložnost, ki je ni izkoristil Petr Pech. Slednji je skupaj z nasprotnim vratarjem stekel za žogo v prazen prostor. Nasprotni čuvaj mreže je po slabi oceni situacije na robu kazenskega prostora izpadel iz igre. Pechu se je nenadejano odprl prazen gol, a je žoga po njegovem strelu zadela edina gostujočega branilca.
Lukaš Pečeny je bil viden tako v obrambnih kot ofenzivnih akcijah.
Na polovici prvega polčasa je bilo jasno, da se igralci Červenega Kuňa nikakor niso ustrašili svojega nasprotnika. Še več. Če se je igra odvijala večinoma med obema kazenskima prostoroma oz. so imeli gostje malenkost več žogo v svojih nogah, so bili v napadalnih akcijah konkretnejši domači. Njihova aktivna igra je obrodila sadove v 22. minuti. Petr Tomašek se je odločil za strel proti gostujočim vratom s približno 30-ih metrov. Ker je žoga zadela v roko enega izmed gostujočih igralcev, je sodnik pokazal na prosti strel. Žogo si je še enkrat namestil Tomašek. Njegov strel z 22-ih metrov je letel točno proti gostujočemu vratarju. Ko so že vsi prisotni pričakovali, da bo slednji žogo ujel, je s svojim nespretnim posredovanjem dovolil, da mu je okroglo usnje z rok preskočilo za golovo črto.
Po ne ravno nevarnem prostem strelu v 22. minuti je žoga po nespretnem posredovanju gostujočega vratarja končala v mreži.
Po doseženem zadetku so gostje po pričakovanju nekoliko bolj pritisnili. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. Osredotočena igra domačih v defenzivi vseeno gostom ni pustila si priigrati omembe vredne priložnosti. Še več. V prvi naslednji napadalni akciji je domačim na najboljši možni način uspelo odgovoriti na gostujoči pritisk ter svojo prednost podvojiti. Tekla je 28. minuta, ko se je na sredini igrišča že na gostujoči polovici igrišča Petru Pechu odprlo (nerazumljivo) veliko prostora. Ta je darilo izkoristil s prodorom, ki ga je zaključil z močnim in natančnim strelom z dobrih 20-ih metrov po katerem je gostujoči vratar žogo
poslal v kot. Ob levi kotni zastavici si je žogo namestil Zinenko, jo nato v zraku poslal na daljšo vratnico, kjer je bil v vratarjevem prostoru z glavo najbolj spreten Petr Heršalek.
Podobno, kot po prvem, so tudi po drugem zadetku gostje pritisnili. A je tudi tokrat domača defenziva z borbenostjo, željo in medsebojno pomočjo brez večjih težav zadrževala goste daleč proč od svojih vrat. Tudi
Petr Tomašek se je razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.
Petr Heršalek je poskrbel za povišanje domačega vodstva.
Tomaš Pech v napadalni akciji.
ko se je žoga znašla bližje ali v kazenskem prostoru, je zadnja obrambna linija na čelu z Alexandrom Bezdičkom ter Lukašem Pečenym uspelo razčistiti situacijo. Z dobrim spremljanjem igre je brezhibni defenzivi piko na i dodal tudi domači vratar Michal Veleba, ki je nekajkrat s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil zaključek gostujočih akcij.
Nadaljevanje srečanja se je odvijalo po že videnem scenariju bolj ali manj na domači polovici. Kjer gostje ob agresivni in zgoščeni domači obrambi
nikakor niso našli prostora za izvedbo akcije oz. strela, ki bi resneje ogrozil Velebo. V 35. minuti je sodnik po igri z roko približno meter od roba kazenskega prostora ter delno z leve strani dosodil prosti strel za goste. Niti to ni nasprotniku pomagalo, da bi sprožil proti vratom, saj je žogo uspel blokirati dobro postavljeni živi zid domačih.
Tekma se je odvijala povsem po notah Červenega Kuňa. Na trenutke je izgledalo, da so se gostje ujeli v taktično zanko domačih iz katere nikakor ne najdejo izhoda. Niti mladost in hitrost jim nista pomagali, da bi uspeli tehtnico prevesiti na svojo stran. Vse je kazalo, da bodo izkušnje še enkrat več nadvladale nad
mladostjo. Temu je še dodatno pritrdilo dogajanje v zaključku prvega polčasa. V 39. minuti so domači izvedli na las podobno akcijo, kot pri drugem zadetku. Zopet je nevaren strel z 20- metrov sprožil Zinenko, po katerem je gostujoči vratar žogo odbil v kot. Da ima omenjeni igralec dodelan udarec iz kota, je dokazal s še eno izvedbo z leve strani, po kateri je bil v kazenskem prostoru najvišji njegov ukrajinski rojak Vasyl Spivak, ki je z bližine še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Niti vodstvo treh zadetkov ni ustavilo igralcev Červenega Kuňa, ki so odprto a neefektivno igro nasprotnika kaznovali še z eno hitro akcijo. Tudi ta je bila podobna priložnosti iz uvoda srečanja. S to razliko, da so jo tokrat domači kronali z zadetkom. Ponovno je šlo za globinsko podajo po tleh proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Proti njej sta stekla Vojtěch Šourek ter gostujoči vratar. Oba igralca sta pritekla istočasno do žoge. Ker je gostujoči
Po kotu je bil v vratarjevem prostoru najbolj spreten Vasyl Spivak, ki je še tretjič poslal žogo v gostujočo mrežo.
vratar še enkrat več posredoval precej nespretno, je do žoge naposled prišla domača enajstica. Medtem ko je vratar izpadel iz igre, se je Šourek z žogo znašel v kazenskem prostoru, a sta bila ob njem že dva nasprotna branilca. Namesto poskusa strela proti sicer praznemu
Igralci Červenega Kuňa so v prvem polčasu deklasirali svojega nasprotnika. Za piko na i je zelo dobro igro z zadetkom kronal še Petr Pech (#3), ki mu je mdr. čestital strelec prvega zadetka Tomašek.
golu, je na robu kazenskega prostora s podajo našel samega Petra Pecha. Za razliko od identične situacije iz 14. minute je isti igralec tokrat najprej pogled usmeril proti vratom ter nato s prefinjenim strelom žogo v loku poslal v (nebranjeni) levi zgornji kot gostujočih vrat.
Zagotovo niti največji privrženci »rdečega konja« po desetih doseženih zadetkih v devetih prvenstvenih srečanjih niso pričakovali štirih zadetkov v zgolj enem polčasu. Za nameček še proti nasprotniku z zgornje polovice lestvice. Nič čudnega torej, da so igralci v rumeno črni opremi odhajali proti garderobi v dobrem razpoloženju. Nasmeh na obrazu je bilo zaznati tudi pri (vsaj v času tekme) resnem trenerju Zdenku Baborskem.
Prvi polčas se je za domače izšel naravnost sanjsko. V oči je padla predvsem visoka učinkovitost (ki je bila v preteklih srečanjih njihova rakrana), borbenost ter taktično odlično izpolnjevanje nalog celotnega moštva, s katero so »paralizirali« mlajše« in na
mnogih pozicijah tudi hitrejše goste.
Z vidika Červenega Kuňa je prava škoda, da je člansko tekmo spremljalo vsega pol ducata gledalcev (štirikrat manj, kot je njihove naslednike na dopoldanski tekmi). Kljub temu je imela peščica ljubiteljev nogometa ob prodajnem okencu možnost kupiti tako tople napitke, pivo in brezalkoholne pijače kot tudi potešiti svojo lakoto (»hot dog« in klobasa). Kar je pri desetoligaških klubih v mestih prej izjema kot pravila. In za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
Kmalu po odhodu igralcev z igrišča je še enkrat več pozornost nase preusmerilo vreme. S temnega neba je začelo deževati. Za nameček je znova pričel pihati mrzel veter. Ker pred tovrstno kombinacijo ni pomagala niti manjša streha ob klubskem objektu, so se prav vsi prisotni gledalci pomaknili v klubski objekt. Kaj več poguma niso pokazali niti igralci. Ti so po prihodu iz garderob sicer zakorakali proti igrišču, a so jih neprijazne vremenske razmere prisilile, da so se hitro obrnili. Prav nič
Kljub skromnemu obisku so v klubu poskrbeli za gostinsko ponudbo.
Mrzel veter in dež je mlajši ljubiteljici nogometa prisilil spremljati drugi polčas skozi okno klubskega objekta.
usmiljenja do igralcev pa ni pokazal sodnik. Ta je po 15-ih minutah premora s piskom v piščalko oznanil prihod na igrišče. Tako igralcem ni preostalo drugega, kot da zapustijo klubski prostor in skupaj s sodnikom krenejo v drugi polčas. Za razliko od njih se je polovica od prisotnih gledalcev odločila ostati v objektu in spremljati nadaljevanje tekme skozi okno.
Drugi polčas
V nasprotju s pričakovanji so v nadaljevanje tekme domači krenili zelo aktivno ter v uvodu prevzeli pobudo. Vseeno so prvi zapretili gostje. Po prostem strelu z 18-ih metrov je domačega vratarja Velebo, ki je zgolj obstal na golovi črti, rešil zgornji rob leve vratnice od katere se je žoga odbila nazaj v polje. Niti ta priložnost ni prinesla bistveno drugačne
slike na igrišču. Domači so tudi v nadaljevanju kazali napadalne ambicije, medtem ko je njihov nasprotnik še naprej dajal občutek, da niti med premorom ni našel odgovora na igro Červenega Kuňa.
Če so se gostje še naprej iskali, so jim luč na koncu njihovega predora pokazali kar v domačem taboru. V 56. minuti je preveč nervoze pokazala Spivak, za kar si je prislužil rumeni karton. Kljub opozorilu se Ukrajinec ni umiril za kar mu je striktni sodnik Jindřich Juza kmalu pokazal še drugi rumeni karton. Mnogi bi bili mnenja, da je šlo za zelo strogo odločitev. Hkrati je potrebno dodati, da je glavni delilec pravice dal že v uvodu tekme jasno vedeti, da podobnega
Tudi dobro postavljeni živi zid je bil zaslužen, da so gostje po prostem strelu zadeli “zgolj” vratnico.
Zahvaljujoč disciplinirani igri soigralcev vratar Veleba ni imel pretiranega dela.
obnašanja ne bo toleriral. Nespametna poteza Spivaka je razjezila tudi trenerja Zdenka Boborskega, ki ni varčeval z glasno kritiko na račun izključenega igralca.
V 56. minuti so živci popustili Vasylu Spivaku (#5), ki je po rdečem kartonu moral predčasno zaključiti s tekmo.
Nad (nespametno) potezo Spivaka ni skrival nezadovoljstva tudi trener Baborsky.
Niti igralec manj na igrišču ni uspel prebuditi gostov. Domači so še naprej kazali aktivno igro. Prvo priložnost po izključitvi so si priigrali v 58. minuti, ko je po levi strani prodrl zelo aktivni Petr Pech. Slednji je svoj prodor zaključil s strelom znotraj kazenskega prostora, ki pa je bil preslab, da bi ogrozil sicer nezanesljivega gostujočega vratarja. Ker so domači igralci še naprej zelo dobro pokrivali nasprotnika, si le-ta iz igre kljub
(jalovi) premoči praktično ni uspel pripraviti nobene omembe vredne priložnosti. In zdelo se je, da so edino le še prekinitve tiste, ki bi morda lahko prinesle nekaj upanja gostom. Kar pa ni spremenil niti prosti strel v 60. minuti, ko je žoga po prostem strelu z 28-ih metrov zletela približno meter nad domačo prečko. Že v naslednji akciji se je lepa priložnost ponudila Červenemu Kuňu. Hitri Zinenko je pobegnil gostujočemu obrambnemu igralcu, a je z bližine streljal po tleh mimo gostujoče vratnice.
Glavni sodnik Jindřich Juza je s svojo avtoriteto tekmo odsodil brez napak.
Domači so tudi po izključitvi kazali aktivno igro. Na sliki Pečeny v napadalni akciji.
Neredki poskusi napadalnih akcij so potekali tudi preko Vojtěcha Šoureka (#11).
Pet minut zatem je hitro akcijo na sredini igrišča pričel Šourek, ki je kmalu zatem našel vtekajočega Zinenka, a je bil njegov strel po tleh preslab, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. V teh trenutkih je bilo jasno, da niti izključitev Spivaka ni prinesla nemira v domačo vrsto. Červeni Kuň je tudi z igralcem manj nadaljeval s svojo (preizkušeno) igro in prav nič ni bilo videti, da ima nasprotnik igralca več. Medtem ko se je nadaljevala brezzoba igra gostov, so bil še naprej domači tisti, ki so si na vsake toliko časa uspeli pripraviti (pol)priložnost. V 67. minuti so z dvema podajama izpeljali hitro akcijo, ki jo je s strelom mimo vrat
Viktor Zinenko je bil zadolžen za izvedbo kotov. Na ta račun si je pripisal dve asistenci.
zaključil Vasyl Neimyrok.
Na veselje vseh akterjev na igrišču in gledalcev ob igrišču je v 72. minuti vreme pokazalo svojo lepšo plat in zelenico obsijalo s sončnimi žarki. Modro nebo je nato spremljalo nogometaše vse do zaključnega sodniškega žvižga. Nemoč gostov je prezentirala 77. minuta, ko je žoga po strelu iz 30-ih metrov končala v naročju Veleba.
Veleba je s pravočasnim izletavanjem iz vrat večkrat preprečil nasprotniku zaključek akcij.
Ob tesnem pokrivanju gostje nikakor niso našli poti do domačih vrat. Na sliki Šourek preprečuje gostujočemu igralcu razviti napadalno akcijo.
Tudi v drugem polčasu je domača obramba z odliko opravila svoje delo. Na sliki Bezdiček v skoku z nasprotnim igralcem.
82. minuta je prinesla edino večjo napako domače obrambne vrste v celotnem srečanju. Bezdiček je približno 20 metrov od vrat slabo izbijal žogo. Ta je prišla do gostujočega
napadalca, ki je stekel sam proti domačemu vratarju. Slednji je s posredovanjem uspel preprečiti žogi pot proti vratom. Okroglo usnje se je odbilo na stran do drugega gostujočega napadalca. Slednji je poskusil z visokim strelom, po katerem je domače še enkrat več rešil okvir vrat. Veleba je bil že premagan, a se je žoga od zgornjega dela prečke odbila v gol avt.
V zaključku tekme je priložnost dobil najstarejši igralec Červenega Kuňa Libor Zaborsky.
Pet minut pred koncem srečanja je gostom vendarle uspelo omiliti poraz. Po strelu s 25-ih metrov je žoga malenkost oplazila nogo enega domačih igralcev, kar je bilo dovolj, da je spremenila smer in po krajšem odboju od tal končala v levem spodnjem kotu domačih vrat. Za kaj več kot častni zadetek je gostom
zmanjkalo volje, želje in moči. Predvsem pa jim tega niso dovolili domači.
Trener Baborsky je celotno srečanje spremljal stoje ob igrišču.
Prve tri točke po treh sušnih tekmah so Červeny Kuň (vsaj točkovno) približale sredini lestvice. Kamor po prikazanem na sobotni tekmi
Po skoraj mesecu dni so bili igralci Červenega Kuňa znova deležni čestitk za zmago.
nedvomno sodi. Glede na videno na igrišču je zmaga s 4:1 morda previsoka, a povsem zaslužena. Za prikazano gre pohvaliti prav vse domače nogometaše. Ti so od prve do zadnje minute kazali visok nivo želje, borbenosti ter podrejenosti kolektivu. Temelj njihovega
uspeha se skriva v brezhibni defenzivni igri, ki je povsem ohromila nasprotnika. Da je bilo moštvo zelo dobro pripravljeno na tekmo, potrjuje tudi odziv igralcev po izključitvi Spivaka. Kljub igralcu manj so vseh 35 minut brez težav nadzorovali dogajanje na igrišču in goste vse do konca srečanja držali v šahu.
Tri točke in suvereno zmago so igralci proslavili v krogu na sredini igrišča ob zmagovitih vzklikih iz ust kapetana Velebe.
Sobotna zmaga je dokaz, da ima Červeny Kuň mnogo več potenciala, kot ga kaže trenutni pogled na lestvico. Ob podobnih predstavah vzpon na lestvici ne bi smel biti vprašljiv. Če je razlika do prvega mesta verjetno že prevelika, nikakor ni izključen boj za končno drugo mesto. Tudi tako željena deveta liga se po sobotni tekmi ne zdi nerealna. A bi za konstantno nastopanje na višjem nivoju moštvu bilo verjetno potrebno dodati nekaj (kvalitetnih) mlajših moči.
Spremenljivo vreme, ki je te dni zajelo večji del srednje Evrope, ni prizanašalo niti jugu Češke. Nočno in jutranje deževje s sunki hladnega vetra je v zgodnjem dopoldnevu ponehalo in omogočilo mlajšim dečkom prijaznejši uvod v nogometno soboto. Ti so na svojem igrišču v t.i. EKO MB ligi okrožja uspeli izboriti prvo prvenstveno točko. Njihov uspeh je želelo nadgraditi člansko moštvo, ki ga je uro in pol po koncu njihove tekme čakal prvenstveni dvoboj proti B ekipi iz 38 km oddaljenega mesta Veseli nad Lužnico. Kljub temu, da je njihov nasprotnik v devetih krogih zbral sedem točk več, je Červeny Kuň na prvi medsebojni prvenstveni tekmi KAVAS ELEKTRO lige (kot se uradno imenuje najnižje rangirana liga okrožja Tabor) na gostovanju uspel izvleči remi 1:1 z zadetkom v zadnji minuti.
Trener cicibanov Jiři Těhnik (na sliki) je poskrbel za označitev igrišča že dan pred tekmo. Ker je nočno deževje dodobra spralo apno, je bilo pred tekmo potrebno še enkrat ponoviti nalogo.
Kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu dvoboja mlajših dečkov je vreme znova vzelo stvari v svoje roke. Modro nebo so znova prekrili oblaki, ki so ob prihodih prvih članskih igralcev na zemljo spustili tudi nekaj kapelj dežja. Domači trener obeh selekcij cicibanov Jiři Těhnik je že dan prej poskrbel za označitev črt na igrišču. A je obilnejše nočno deževje dodobra spralo apno, zaradi česar je bilo pred srečanjem potrebno nalogo še enkrat ponoviti.
Poleg osvojene točke na gostovanju pri svojem nasprotniku je za optimizem v domači vrsti poskrbel tudi prihod vseh ključnih opor moštva. Čeprav je gledanost domačih tekem moštva Červeny Kuň močno pod (desetoligaškim) povprečjem, je redke gledalce ob prihodu k igrišču pričakalo odprto prodajno okence s ponudbo hrane in pijače. Zanjo je že pred tekmo mladih nogometašev zgodaj dopoldne skupaj s še enim klubskim prostovoljcem poskrbel predsednik (in trener) kluba Zdeněk Baborsky.
Po prihodu gostujočih igralcev je domači trener Zdeněk Baborsky za kratek čas na igrišču namenil nekaj napotkov svojim varovancem,…
…nakar so slednji nadaljevali z ogrevanjem, ki je vključevalo tudi t.i pepčka.
Prvi domači igralci so se na vse prej kot dobro pripravljeni zelenici pojavili 40 minut pred pričetkom srečanja, njihovo ogrevanje pa je vsebovalo raztezne vaje, strele na gol in igranje pepčka. Vse dokler jih ni k sebi poklical trener Zdeněk Baborsky ter jim po prihodih gostujočih igralcev podal prve napotke. Deset minut pred prvim sodniškim žvižgom so na njegovo zahtevo igralci odšli še v garderobo ter se iz nje vrnili skupaj s sodnikom. Slednji je po odsojeni tekmi mlajših dečkov uro in pol kasneje na istem igrišču delil pravico še na članski tekmi.
Uvodni pozdrav.
Prvi polčas
Uvod v tekmo je nakazal na dvoboj dveh enakovrednih ekip v katerem bi znala vlogo odigrati tudi prilagoditev na igralno površina. Predvsem tehnično podkovane ekipe, ki dajejo prednost igri po tleh, bi znale imeti na trdem in s šopi trave poraslem igrišču nemalo težav. Vsaj na prvi pogled je delovalo, da bi v povprečju precej mlajša gostujoča zasedba znala biti zaradi omenjenega dejstva vsaj delno hendikepirana. Za nameček so domači v tekmo krenili zelo odločno, agresivno in z veliko željo. Tudi zato začetne minute niso ponudile kaj več kot dveh kotov na gostujoči ter enega na domači strani.
Desni branilec Alexandr Bezdiček ter vratar Michal Veleba sta brez težav nadzorovala dogajanje na terenu.
Skozi celotno srečanje je bil med najaktivnejšimi v vrstah Červenega Kuňa Petr Pech.
Domači so pogosto pretili s hitrimi (proti)napadi. V enem od njih je Petr Pech (#3) s podajo zaposlil Petra Tomaška.
Prvi poskus v okvir gostujočih vrat so domači sprožili v sedmi minuti, ko je Viktor Zinenko s prostega strela s približno 25-ih metrov meril točno v nasprotnega vratarja. Isti igralec je minuto kasneje zaključil napadalno akcijo, ko je prejel podajo na desno stran, kjer je z bližine meril mimo bližnje vratnice. V 14. minuti se je Červenemu Kuňu ponudila lepa priložnost, ki je ni izkoristil Petr Pech. Slednji je skupaj z nasprotnim vratarjem stekel za žogo v prazen prostor. Nasprotni čuvaj mreže je po slabi oceni situacije na robu kazenskega prostora izpadel iz igre. Pechu se je nenadejano odprl prazen gol, a je žoga po njegovem strelu zadela edina gostujočega branilca.
Pred Petrom Pechom se je v 14. minuti odprl prazen gol, a je nastreljal zgolj gostujočega branilca.
Na polovici prvega polčasa je bilo jasno, da se igralci Červenega Kuňa nikakor niso ustrašili svojega nasprotnika. Še več. Če se je igra odvijala večinoma med obema kazenskima prostoroma oz. so imeli gostje malenkost več žogo v svojih nogah, so bili v napadalnih akcijah konkretnejši domači. Njihova aktivna igra je obrodila sadove v 22. minuti. Petr Tomašek se je odločil za strel proti gostujočim vratom s približno 30-ih metrov. Ker je žoga zadela v roko enega izmed gostujočih igralcev, je sodnik pokazal na prosti strel. Žogo si je še enkrat namestil Tomašek. Njegov strel z 22-ih metrov je letel točno proti gostujočemu vratarju. Ko so že vsi prisotni pričakovali, da bo slednji žogo ujel, je s svojim nespretnim posredovanjem dovolil, da mu je okroglo usnje z rok preskočilo za golovo črto.
Lukaš Pečeny je bil viden tako v obrambnih kot ofenzivnih akcijah.
Po ne ravno nevarnem prostem strelu v 22. minuti je žoga po nespretnem posredovanju gostujočega vratarja končala v mreži.
Po doseženem zadetku so gostje po pričakovanju nekoliko bolj pritisnili. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. Osredotočena igra domačih v defenzivi vseeno gostom ni pustila si priigrati omembe vredne priložnosti. Še več. V prvi naslednji napadalni akciji je domačim na najboljši možni način uspelo odgovoriti na gostujoči pritisk ter svojo prednost podvojiti. Tekla je 28. minuta, ko se je na sredini igrišča že na gostujoči polovici igrišča Petru Pechu odprlo (nerazumljivo) veliko prostora. Ta je darilo izkoristil s prodorom, ki ga je zaključil z močnim in natančnim strelom z dobrih 20-ih metrov po katerem je gostujoči vratar žogo poslal v kot. Ob levi kotni zastavici si je žogo namestil Zinenko, jo nato v zraku poslal na daljšo vratnico, kjer je bil v vratarjevem prostoru z glavo najbolj spreten Petr Heršalek.
Petr Tomašek se je razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.
Petr Heršalek je poskrbel za povišanje domačega vodstva.
Podobno, kot po prvem, so tudi po drugem zadetku gostje pritisnili. A je tudi tokrat domača defenziva z borbenostjo, željo in medsebojno pomočjo brez večjih težav zadrževala goste daleč proč od svojih vrat. Tudi ko se je žoga znašla bližje ali v kazenskem prostoru, je zadnja obrambna linija na čelu z Alexandrom Bezdičkom ter Lukašem Pečenym uspelo razčistiti situacijo. Z dobrim spremljanjem igre je brezhibni defenzivi piko na i dodal tudi domači vratar Michal Veleba, ki je nekajkrat s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil zaključek gostujočih akcij.
Tomaš Pech v napadalni akciji.
Nadaljevanje srečanja se je odvijalo po že videnem scenariju bolj ali manj na domači polovici. Kjer gostje ob agresivni in zgoščeni domači obrambi nikakor niso našli prostora za izvedbo akcije oz. strela, ki bi resneje ogrozil Velebo. V 35. minuti je sodnik po igri z roko približno meter od roba kazenskega prostora ter delno z leve strani dosodil prosti strel za goste. Niti to ni nasprotniku pomagalo, da bi sprožil proti vratom, saj je žogo uspel blokirati dobro postavljeni živi zid domačih.
Tekma se je odvijala povsem po notah Červenega Kuňa. Na trenutke je izgledalo, da so se gostje ujeli v taktično zanko domačih iz katere nikakor ne najdejo izhoda. Niti mladost in hitrost jim nista pomagali, da bi uspeli tehtnico prevesiti na svojo stran. Vse je kazalo, da bodo izkušnje še enkrat več nadvladale nad mladostjo. Temu je še dodatno pritrdilo dogajanje v zaključku prvega polčasa. V 39. minuti so domači izvedli na las podobno akcijo, kot pri drugem zadetku. Zopet je nevaren strel z 20- metrov sprožil Zinenko, po katerem je gostujoči vratar žogo odbil v kot. Da ima omenjeni igralec dodelan udarec iz kota, je dokazal s še eno izvedbo z leve strani, po kateri je bil v kazenskem prostoru najvišji njegov ukrajinski rojak Vasyl Spivak, ki je z bližine še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Po kotu je bil v vratarjevem prostoru najbolj spreten Vasyl Spivak, ki je še tretjič poslal žogo v gostujočo mrežo.
Niti vodstvo treh zadetkov ni ustavilo igralcev Červenega Kuňa, ki so odprto a neefektivno igro nasprotnika kaznovali še z eno hitro akcijo. Tudi ta je bila podobna priložnosti iz uvoda srečanja. S to razliko, da so jo tokrat domači kronali z zadetkom. Ponovno je šlo za globinsko podajo po tleh proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Proti njej sta stekla Vojtěch Šourek ter gostujoči vratar. Oba igralca sta pritekla istočasno do žoge. Ker je gostujoči vratar še enkrat več posredoval precej nespretno, je do žoge naposled prišla domača enajstica. Medtem ko je vratar izpadel iz igre, se je Šourek z žogo znašel v kazenskem prostoru, a sta bila ob njem že dva nasprotna branilca. Namesto poskusa strela proti sicer praznemu golu, je na robu kazenskega prostora s podajo našel samega Petra Pecha. Za razliko od identične situacije iz 14. minute je isti igralec tokrat najprej pogled usmeril proti vratom ter nato s prefinjenim strelom žogo v loku poslal v (nebranjeni) levi zgornji kot gostujočih vrat.
Igralci Červenega Kuňa so v prvem polčasu deklasirali svojega nasprotnika. Za piko na i je zelo dobro igro z zadetkom kronal še Petr Pech (#3), ki mu je mdr. čestital strelec prvega zadetka Tomašek.
Zagotovo niti največji privrženci »rdečega konja« po desetih doseženih zadetkih v devetih prvenstvenih srečanjih niso pričakovali štirih zadetkov v zgolj enem polčasu. Za nameček še proti nasprotniku z zgornje polovice lestvice. Nič čudnega torej, da so igralci v rumeno črni opremi odhajali proti garderobi v dobrem razpoloženju. Nasmeh na obrazu je bilo zaznati tudi pri (vsaj v času tekme) resnem trenerju Zdenku Baborskem.
Prvi polčas se je za domače izšel naravnost sanjsko. V oči je padla predvsem visoka učinkovitost (ki je bila v preteklih srečanjih njihova rakrana), borbenost ter taktično odlično izpolnjevanje nalog celotnega moštva, s katero so »paralizirali« mlajše« in na mnogih pozicijah tudi hitrejše goste.
Z vidika Červenega Kuňa je prava škoda, da je člansko tekmo spremljalo vsega pol ducata gledalcev (štirikrat manj, kot je njihove naslednike na dopoldanski tekmi). Kljub temu je imela peščica ljubiteljev nogometa ob prodajnem okencu možnost kupiti tako tople napitke, pivo in brezalkoholne pijače kot tudi potešiti svojo lakoto (»hot dog« in klobasa). Kar je pri desetoligaških klubih v mestih prej izjema kot pravila. In za kar si odgovorni v klubu zaslužijo pohvalo.
Kljub skromnemu obisku so v klubu poskrbeli za gostinsko ponudbo.
Kmalu po odhodu igralcev z igrišča je še enkrat več pozornost nase preusmerilo vreme. S temnega neba je začelo deževati. Za nameček je znova pričel pihati mrzel veter. Ker pred tovrstno kombinacijo ni pomagala niti manjša streha ob klubskem objektu, so se prav vsi prisotni gledalci pomaknili v klubski objekt. Kaj več poguma niso pokazali niti igralci. Ti so po prihodu iz garderob sicer zakorakali proti igrišču, a so jih neprijazne vremenske razmere prisilile, da so se hitro obrnili. Prav nič usmiljenja do igralcev pa ni pokazal sodnik. Ta je po 15-ih minutah premora s piskom v piščalko oznanil prihod na igrišče. Tako igralcem ni preostalo drugega, kot da zapustijo klubski prostor in skupaj s sodnikom krenejo v drugi polčas. Za razliko od njih se je polovica od prisotnih gledalcev odločila ostati v objektu in spremljati nadaljevanje tekme skozi okno.
Mrzel veter in dež je mlajši ljubiteljici nogometa prisilil spremljati drugi polčas skozi okno klubskega objekta.
Drugi polčas
V nasprotju s pričakovanji so v nadaljevanje tekme domači krenili zelo aktivno ter v uvodu prevzeli pobudo. Vseeno so prvi zapretili gostje. Po prostem strelu z 18-ih metrov je domačega vratarja Velebo, ki je zgolj obstal na golovi črti, rešil zgornji rob leve vratnice od katere se je žoga odbila nazaj v polje. Niti ta priložnost ni prinesla bistveno drugačne slike na igrišču. Domači so tudi v nadaljevanju kazali napadalne ambicije, medtem ko je njihov nasprotnik še naprej dajal občutek, da niti med premorom ni našel odgovora na igro Červenega Kuňa.
Tudi dobro postavljeni živi zid je bil zaslužen, da so gostje po prostem strelu zadeli “zgolj” vratnico.
Če so se gostje še naprej iskali, so jim luč na koncu njihovega predora pokazali kar v domačem taboru. V 56. minuti je preveč nervoze pokazala Spivak, za kar si je prislužil rumeni karton. Kljub opozorilu se Ukrajinec ni umiril za kar mu je striktni sodnik Jindřich Juza kmalu pokazal še drugi rumeni karton. Mnogi bi bili mnenja, da je šlo za zelo strogo odločitev. Hkrati je potrebno dodati, da je glavni delilec pravice dal že v uvodu tekme jasno vedeti, da podobnega obnašanja ne bo toleriral. Nespametna poteza Spivaka je razjezila tudi trenerja Zdenka Boborskega, ki ni varčeval z glasno kritiko na račun izključenega igralca.
Zahvaljujoč disciplinirani igri soigralcev vratar Veleba ni imel pretiranega dela.
V 56. minuti so živci popustili Vasylu Spivaku (#5), ki je po rdečem kartonu moral predčasno zaključiti s tekmo.
Trener Baborsky ni skrival nezadovoljstva nad (nespametno) potezo Spivaka.
Niti igralec manj na igrišču ni uspel prebuditi gostov. Domači so še naprej kazali aktivno igro. Prvo priložnost po izključitvi so si priigrali v 58. minuti, ko je po levi strani prodrl zelo aktivni Petr Pech. Slednji je svoj prodor zaključil s strelom znotraj kazenskega prostora, ki pa je bil preslab, da bi ogrozil sicer nezanesljivega gostujočega vratarja. Ker so domači igralci še naprej zelo dobro pokrivali nasprotnika, si le-ta iz igre kljub (jalovi) premoči praktično ni uspel pripraviti nobene omembe vredne priložnosti. In zdelo se je, da so edino le še prekinitve tiste, ki bi morda lahko prinesle nekaj upanja gostom. Kar pa ni spremenil niti prosti strel v 60. minuti, ko je žoga po prostem strelu z 28-ih metrov zletela približno meter nad domačo prečko. Že v naslednji akciji se je lepa priložnost ponudila Červenemu Kuňu. Hitri Zinenko je pobegnil gostujočemu obrambnemu igralcu, a je z bližine streljal po tleh mimo gostujoče vratnice.
Glavni sodnik Jindřich Juza je s svojo avtoriteto tekmo odsodil brez napak.
Viktor Zinenko je bil zadolžen za izvedbo kotov. Na ta račun si je pripisal dve asistenci.
Pet minut zatem je hitro akcijo na sredini igrišča pričel Šourek, ki je kmalu zatem našel vtekajočega Zinenka, a je bil njegov strel po tleh preslab, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. V teh trenutkih je bilo jasno, da niti izključitev Spivaka ni prinesla nemira v domačo vrsto. Červeni Kuň je tudi z igralcem manj nadaljeval s svojo (preizkušeno) igro in prav nič ni bilo videti, da ima nasprotnik igralca več. Medtem ko se je nadaljevala brezzoba igra gostov, so bil še naprej domači tisti, ki so si na vsake toliko časa uspeli pripraviti (pol)priložnost. V 67. minuti so z dvema podajama izpeljali hitro akcijo, ki jo je s strelom mimo vrat zaključil Vasyl Neimyrok.
Domači so tudi po izključitvi kazali aktivno igro. Na sliki Pečeny v napadalni akciji.
Neredki poskusi napadalnih akcij so potekali tudi preko Vojtěcha Šoureka (#11).
Tudi v drugem polčasu je domača obramba z odliko opravila svoje delo. Na sliki Bezdiček v skoku z nasprotnim igralcem.
Na veselje vseh akterjev na igrišču in gledalcev ob igrišču je v 72. minuti vreme pokazalo svojo lepšo plat in zelenico obsijalo s sončnimi žarki. Modro nebo je nato spremljalo nogometaše vse do zaključnega sodniškega žvižga. Nemoč gostov je prezentirala 77. minuta, ko je žoga po strelu iz 30-ih metrov končala v naročju Veleba.
Ob tesnem pokrivanju gostje nikakor niso našli poti do domačih vrat. Na sliki Šourek preprečuje gostujočemu igralcu razviti napadalno akcijo.
82. minuta je prinesla edino večjo napako domače obrambne vrste v celotnem srečanju. Bezdiček je približno 20 metrov od vrat slabo izbijal žogo. Ta je prišla do gostujočega napadalca, ki je stekel sam proti domačemu vratarju. Slednji je s posredovanjem uspel preprečiti žogi pot proti vratom. Okroglo usnje se je odbilo na stran do drugega gostujočega napadalca. Slednji je poskusil z visokim strelom, po katerem je domače še enkrat več rešil okvir vrat. Veleba je bil že premagan, a se je žoga od zgornjega dela prečke odbila v gol avt.
Veleba je s pravočasnim izletavanjem iz vrat večkrat preprečil nasprotniku zaključek akcij.
V zaključku tekme je priložnost dobil najstarejši igralec Červenega Kuňa Libor Zaborsky.
Trener Baborsky je celotno srečanje spremljal stoje ob igrišču.
Pet minut pred koncem srečanja je gostom vendarle uspelo omiliti poraz. Po strelu s 25-ih metrov je žoga malenkost oplazila nogo enega domačih igralcev, kar je bilo dovolj, da je spremenila smer in po krajšem odboju od tal končala v levem spodnjem kotu domačih vrat. Za kaj več kot častni zadetek je gostom zmanjkalo volje, želje in moči. Predvsem pa jim tega niso dovolili domači.
Po skoraj mesecu dni so bili igralci Červenega Kuňa znova deležni čestitk za zmago.
Prve tri točke po treh sušnih tekmah so Červeny Kuň (vsaj točkovno) približale sredini lestvice. Kamor po prikazanem na sobotni tekmi nedvomno sodi. Glede na videno na igrišču je zmaga s 4:1 morda previsoka, a povsem zaslužena. Za prikazano gre pohvaliti prav vse domače nogometaše. Ti so od prve do zadnje minute kazali visok nivo želje, borbenosti ter podrejenosti kolektivu. Temelj njihovega uspeha se skriva v brezhibni defenzivni igri, ki je povsem ohromila nasprotnika. Da je bilo moštvo zelo dobro pripravljeno na tekmo, potrjuje tudi odziv igralcev po izključitvi Spivaka. Kljub igralcu manj so vseh 35 minut brez težav nadzorovali dogajanje na igrišču in goste vse do konca srečanja držali v šahu.
Tri točke in suvereno zmago so igralci proslavili v krogu na sredini igrišča ob zmagovitih vzklikih iz ust kapetana Velebe.
Sobotna zmaga je dokaz, da ima Červeny Kuň mnogo več potenciala, kot ga kaže trenutni pogled na lestvico. Ob podobnih predstavah vzpon na lestvici ne bi smel biti vprašljiv. Če je razlika do prvega mesta verjetno že prevelika, nikakor ni izključen boj za končno drugo mesto. Tudi tako željena deveta liga se po sobotni tekmi ne zdi nerealna. A bi za konstantno nastopanje na višjem nivoju moštvu bilo verjetno potrebno dodati nekaj (kvalitetnih) mlajših moči.
28. oktobra, 2025
TJ Hřivinuv Ujezd-Kaňovice
Nogometni klub Hřivinuv Ujezd-Kaňovice (TJ Hřivínův Újezd-Kaňovice) je eden izmed številnih klubov, ki tekmuje v najnižji ligi okrožja Zlin. In hkrati edini, ki je svojo pot pričel na pobudo in s finančno pomočjo dveh sosednjih občin. Prihodnje leto bo od uradne ustanovitve minilo pol stoletja, kar želijo v klubu proslaviti s pestrim dogajanjem. Hřivinuv Ujezd se lahko pohvali z moderno nogometno infrastrukturo, ki vključuje celo manjšo pokrito tribuno. Pod katero se svojih prvih nogometnih korakov učijo mladi nadobudni nogometaši, ki v selekcijah mlajših in starejših cicibanov prav tako branijo klubske barve.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v
klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih
dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za
naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in
strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Neredko se zgodi, da tekme otrok ob igrišča manjših klubov privabijo celo več gledalcev kot članski dvoboji. Med gledalci prevladujejo starši, ki v veliki večini primerov tudi prevažajo otroke na tekme.
V Hřivinuvem Ujezdu najdemo kar nekaj enakih priimkov tako pri najmlajših kot pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 (na sliki med tekmo starejših cicibanov).
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za
starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem
v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Tekme najmlajših kategorij ob igrišče privabijo predvsem starše otrok.
Pri priimkih najmlajših nogometašev najdemo kar nekaj povezav pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 na tekmi starejših cicibanov.
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli tudi starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
21. oktobra, 2025
Hřivinuv Ujezd – Štipa B
Eno izmed številnih nedeljskih srečanj osmega kroga najnižje lige okrožja Zlin se je odigralo tudi v Hřivinuvem Ujezdu, kamor je prispela B ekipa iz 23 km oddaljenega kraja Štipa. Po lestvici sodeč je vloga favorita pred srečanjem pripadla gostom. Za nameček so si v domačem taboru pot do tako željenih točk že pred tekmo težili kar sami z neprihodom nekaterih ključnih nogometašev.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnost
vabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni,
nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z
dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno
stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga
gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspeli poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da
se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Utrinek izza domačih vrat.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskega
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
prostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo
z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnos tvabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni, nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspelo poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
Utrinek izza domačih vrat.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskegaprostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
21. oktobra, 2025
Fotbal Zakolany – Viktorie Černuc B
Z oktobrom se je jesenski del prvenstva okrožja Kladno v Osrednječeški regiji prevesil v svojo drugo polovico. Pogled na lestvico je razkrival, da bi po osmih (bolj ali manj visokih) porazih moštvo iz Zakolanov tokrat lahko naletelo na sebi primernejšega nasprotnika. Njihov zmerni optimizem je bilo čutiti tudi pred tekmo.
Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).
Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.
Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…
Uvod v nedeljsko srečanje je z označitvijo igrišča že dopoldne opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak.
Po označitvi igrišča se je Ivan Novak iz taktičnih razlogov odločil pustiti množico gob ob stranskem delu igrišča.
Fizična priprava in ogrevanje pred tekmo je potekalo individualno ter v umirjenem tempu.
Domači bojevniki so si pred uvodnim sodniškim žvižgom namenili še zadnje taktične napotke.
Zakolany so nastopili v rdeče črni opremi.
Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.
Prvi polčas
Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel
pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.
Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil primoran domači vratar
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen Josef Novak.
Jan Čižek je eden izmed stebrov zakolanske obrambe.
preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni
S svojo aktivno vlogo je pozornost nase večkrat usmeril Jiři Andrysek.
Domači so se razveselili prvega zadetka v 18. minuti.
zadetek poskrbel Ronn.
A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v
Vodstvo Zakolanov je zdržalo vsega minuto.
domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel
Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.
Za dodatno samozavest domači obrambi je v vratih skrbel zanesljivi Antonin Novak.
Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja
žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.
V 23. minuti je vodstvo domačim s svojim prvim zadetkom v sezoni vrnil Tomaš Petřina.
Domača obramba je prvi polčas odigrala na visokem nivoju. Na sliki najvišji v skoku s št. 15 Pavel Novak.
Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.
Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan
Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.
Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi
Tomaš Tvrdik in Antonin Novak sta bila med najvidnejšimi domačimi akterji.
polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.
Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih
Jan Čižek je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče.
Zanimiv nedeljski dvoboj je ob igrišče v Zakolanyh privabil nekaj več kot 20 gledalcev.
Ondřej Vašta in Tvrdik sta trenutke premore izkoristila za okrepčilo in pogovor ob igrišču.
Tudi Andrysek (levo), Pavel Novak in David Ronn (desno) so kmalu zapustili garderobo in izkoristili trenutek pred začetkom drugega polčasa za druženje.
jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.
V stilsko urejenem klubskem prostoru je bilo gledalcem (in igralcem) na voljo tako pestra izbira pijač kot tudi jedače (klobase, hrenovke) ter prigrizkov.
Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo,
da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.
Drugi polčas
Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.
Ronnu (na sliki levo) je v uvodu nadaljevanja uspelo s svojim drugim zadetkom povišati prednost Zakolanov. Na sliki mu čestita Ivan Novak.
Po padcu Ronna v gostujočem kazenskem prostoru je sodnik zgolj zamahnil z roko.
Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.
Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega
prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.
Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.
Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral
Mnogo gostujočih strelov je končalo mimo domačih vrat.
v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.
Izkušeni in borbeni Tvrdik je s svojim doprinosom prispeval levji delež k domačemu uspehu.
V 66. minuti se po prekršku nad gostujočim igralcev sodnik odločil za najstrožjo kazen.
Po zelo slabo izvedeni enajstmetrovki so domači ohranili prednost dveh zadetkov.
Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat
(uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.
74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.
Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.
Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže
Andrysek je tudi v zaključku srečanja zmogel dovolj moči za napadalne akcije. V seštevku si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
Mladi sodnik Jan Grünwald je tekmo odsodil brez večjih napak.
Ob silnem gostujočem pritisku je po domačem protinapadu nevaren strel sprožil Vladimir Homolka.
nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.
Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za
uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.
Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je
Izkušeni Ronn je z dvema mojstrskima zadetkoma svojo bilanco zadetkov v sezoni povišal na šest.
izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.
Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime
žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.
Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve
Po dolgem času je pogled na semafor po koncu tekme pričaral veselje na obraze igralcev Zakolanov in njihovih privržencev.
srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače
Poleg borbene predstave igralcev Zakolan velja izpostaviti prvo ime srečanja – Antonina Novaka. Svojo vratarsko formo je stopnjeval iz minute v minuto z vrhuncem v nervozni končnici tekme, ko je z bravuroznimi obrambam poskrbel za veselje med soigralci in prisotnimi navijači.
garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.
Igralci so bili ob odhodu z igrišča za prigarano zmago nagrajeni z glasnim aplavzom peščice svojih privržencev.
Posebne pohvale s strani znane češke igralke Barbore Štěpanove je bil deležen glavni junak v domači vrsti.
Nogometaši so svoj prvi uspeh v sezoni proslavljali v klubskem prostoru pozno v večer.
Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.
Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).
Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.
Uvod v nedeljsko srečanje je z označitvijo igrišča že dopoldne opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak.
Po označitvi igrišča se je Ivan Novak iz taktičnih razlogov odločil pustiti množico gob ob stranskem delu igrišča.
Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…
Fizična priprava in ogrevanje pred tekmo je potekalo individualno ter v umirjenem tempu.
Domači bojevniki so si pred uvodnim sodniškim žvižgom namenili še zadnje taktične napotke.
Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.
Zakolany so nastopili v rdeče črni opremi.
Prvi polčas
Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen Josef Novak.
Jan Čižek je eden izmed stebrov zakolanske obrambe.
Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil domači vratar primoran preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni zadetek poskrbel Ronn.
S svojo aktivno vlogo je pozornost nase večkrat usmeril Jiři Andrysek.
Domači so se razveselili prvega zadetka v 18. minuti.
A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.
Vodstvo Zakolanov je zdržalo vsega minuto.
Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.
Za dodatno samozavest domači obrambi je v vratih skrbel zanesljivi Antonin Novak.
V 23. minuti je vodstvo domačim s svojim prvim zadetkom v sezoni vrnil Tomaš Petřina.
Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.
Domača obramba je prvi polčas odigrala na visokem nivoju. Na sliki najvišji v skoku s št. 15 Pavel Novak.
Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.
Tomaš Tvrdik in Antonin Novak sta bila med najvidnejšimi domačimi akterji.
Jan Čižek je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče.
Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.
Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.
Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo, da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.
Zanimiv nedeljski dvoboj je ob igrišče v Zakolanyh privabil nekaj več kot 20 gledalcev.
Ondřej Vašta in Tvrdik sta trenutke premore izkoristila za pogovor ob igrišču.
Tudi Andrysek (levo), Pavel Novak in David Ronn (desno) so kmalu zapustili garderobo in izkoristila trenutek pred začetkom polčasa za druženje.
V stilsko urejenem klubskem prostoru je bilo gledalcem (in igralcem) na voljo tako pestra izbira pijač kot tudi jedače (klobase, hrenovke) ter prigrizkov.
Drugi polčas
Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.
Ronnu (na sliki levo) je v uvodu nadaljevanja uspelo s svojim drugim zadetkom povišati prednost Zakolanov. Na sliki mu čestita Ivan Novak.
Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.
Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.
Po padcu Ronna v gostujočem kazenskem prostoru je sodnik zgolj zamahnil z roko.
Mnogo gostujočih strelov je končalo mimo domačih vrat.
Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.
Izkušeni in borbeni Tvrdik je s svojim doprinosom prispeval levji delež k domačemu uspehu.
Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.
V 66. minuti se po prekršku nad gostujočim igralcev sodnik odločil za najstrožjo kazen.
Po zelo slabo izvedeni enajstmetrovki so domači ohranili prednost dveh zadetkov.
Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat (uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.
74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.
Andrysek je tudi v zaključku srečanja zmogel dovolj moči za napadalne akcije. V seštevku si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.
Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.
Mladi sodnik Jan Grünwald je tekmo odsodil brez večjih napak.
Ob silnem gostujočem pritisku je po domačem protinapadu nevaren strel sprožil Vladimir Homolka.
Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.
Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.
Izkušeni Ronn je z dvema mojstrskima zadetkoma svojo bilanco zadetkov v sezoni povišal na šest.
Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.
Poleg borbene predstave igralcev Zakolan velja izpostaviti prvo ime srečanja – Antonina Novaka. Svojo vratarsko formo je stopnjeval iz minute v minuto z vrhuncem v nervozni končnici tekme, ko je z bravuroznimi obrambam poskrbel za veselje med soigralci in prisotnimi navijači.
Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.
Po dolgem času je pogled na semafor po koncu tekme pričaral veselje na obraze igralcev Zakolanov in njihovih privržencev.
Igralci so bili ob odhodu z igrišča za prigarano zmago nagrajeni z aplavzom peščice svojih privržencev.
Posebne pohvale s strani znane češke igralke Barbore Štěpanove je bil deležen glavni junak v domači vrsti.
Nogometaši so svoj prvi uspeh v sezoni proslavljali v klubskem prostoru pozno v večer.
Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.
15. oktobra, 2025
Fotbal Zakolany
Klub iz Zakolanov velja za enega najstarejših nogometnih klubov med vsemi udeleženci najnižjih lig širom Češke. Če članska ekipa v zadnjih sezonah ne dosega vidnejših rezultatskih uspehov, velja ravno nasprotno za najmlajše štiri kategorije v katere so v klubu v zadnjem obdobju preusmerili pozornost. Gonilna sila dela z mladimi je Ivan Novak. Njegove bogate izkušnje tako z igranjem nogometa kot s treniranjem otrok pomagajo mladim nogometašem odpirati vrata v zahteven svet nogometa. V klubu hkrati ne skrivajo želje po večjem posluhu s strani občine. Še posebej pri investiciji v obnovo klubskih prostorov, ki so vse prej kot primerni današnjemu času.
Velikost, gostota prebivalstva in visoka stopnja razvitosti imajo nedvomno največji vpliv na številčnost nogometnih klubov v Osrednječeški regiji. Čeprav gre za eno od 13-ih regij v državi, v njej v aktualni sezoni nastopa kar 258 desetoligaških moštev (od skupno 612-ih). Kot edina regija ima organizirano tekmovanje na najnižjem nivoju v prav vseh svojih okrožjih (12). Eno od teh je tudi Kladno (z največjim mestom v regiji). V njej se za prvenstvene točke bori 14 moštev. Med njimi so tudi nogometaši iz vasi Zakolany. Mnogi od njih že v častitljivih letih.
Ivan Novak velja za gonilno silo Zakolanov, ki dobesedno živi za svoj klub od jutra do večera.
Ravno leta so glavni razlog za slabše rezultate kluba tako v pretekli kot tudi tekoči sezoni. Če so Zakolany minulo sezono končali na zadnjem mestu z devetimi osvojenimi točkami za tri zmage in skupno kar 185-imi prejetimi zadetki, letošnji uvod v sezono kaže, da bi znal biti ogrožen tudi ta (negativni) rekord. Po osmih odigranih krogih je namreč moštvo še brez osvojene točke in z razliko v zadetkih 7:74.
Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja med glavno cesto in lokalno železniško progo.
Po besedah alfe in omege kluba Ivana Novaka, ki kljub 47-im letom še vedno nosi dres svojega lokalnega kluba, so pri članskem moštvu rezultati potisnjeni v drugi plan. Prioriteta je druženje in zabava, ki jo nogomet na tem nivoju prinaša.
Povsem drugačno podobo kaže klub ob omembi mlajših kategorij. Glavna zasluga za pozitiven nogometni trend v kraju gre ravno Ivanu Novaku. Novak velja za osebnost, ki se je ne bi branil noben
nogometni klub, ki mu je blizu delo z mladimi. Svoje življenje je v veliki meri podredil ravno najpomembnejši postranski strani. V mladosti je treniral v treh praških klubih (ČAFC, Dukla in Viktoria Žižkov), se kasneje posvetil futsalu ter zatem priženil v Zakolane. V prav tako nogometno družino. Njegov svak je namreč znano ime čeških nogometnih zelenic – Vaclav Kalina. Kalina je svoje prve nogometne korake pričel v Zakolanyh. V svoji profesionalni karieri je igral za prvoligaška moštva Kladno, Mlada Boleslav in praški Bohemians 1905. Danes 47-letni Kalina je še vedno aktiven nogometaš, saj je član tretjeligaša Kladno. Kmalu po prihodu v Zakolane je Novak pričel s treniranjem nadebudnih žogobrcarjev. Dodatno motivacijo pri delu z otroki mu je predstavljalo rojstvo sina Ivana, ki sledi očetovim stopinjam in danes nosi zeleno beli dres kadetske ekipe Bohemians iz Prage. Svoje nogometno znanje je izpopolnjeval tudi na izobraževalnem področju. Tako se med drugim lahko pohvali z UEFA A licenco.
Nogometni objekt v Zakolanyh nosi ime po Aloisu Vašatku – zaslužnem klubskem delavcu, ki je tragično preminul v železniški nesreči nedaleč nogometnega igrišča.
Da v klubu namenjajo veliko pozornost delu z mladimi, pričajo tudi transparenti v okolici nogometnega igrišča, ki vabijo otroke k nogometnemu udejstvovanju.
Svoje nogometno znanje Novak ne predaja zgolj fantom in dekletom v Zakolanyh. Sedmo leto namreč deluje tudi v praškem prvoligaškem klubu Bohemians 1905, kjer je treniral selekcije med sedmim in desetim letom starosti. V letošnji sezoni je presedlal na delo s kadetsko ekipo. Ravno po njegovi zaslugi so v Zakolanyh pred letom dni sklenili partnersko pogodbo o sodelovanju z omenjenim praškim klubom. Po besedah Novaka tovrstno sodelovanje ponuja
Transparenti na in v okolici nogometnega igrišča ponosno oznanjajo nedavno sklenjeno partnersko sodelovanje med Zakolany in prvoligaškim klubom Bohemians 1905 iz Prage.
mladim možnost soočiti se z najvišjim nogometnim nivojem v državi. Posledično si v klubu obetajo večji interes otrok učiti se in nadgrajevati svoje nogometne korake. Sodelovanje v praksi pomeni, da imajo otroci in mladostniki iz Zakolanov možnost oditi v višjerangirani kub brez odškodnine. V primeru, da se igralec v novem klubu izkaže, se nato kluba medsebojno dogovorita o višini odškodnine. V nasprotnem se lahko igralec brezplačno vrne v svoj matični klub. Kar bi ne bilo možno, če klubi ne bi imeli tovrstnih dogovorov. Krovna nogometna zveza namreč prepoveduje posojo mladih nogometašev. Po njenem pravilniku je vsak prestop mladoletnega nogometaša ovrednoten z odškodnino 80 tisoč kron (približno 3 200€), kar tudi za najbogatejše klube predstavlja nezanemarljivo vsoto.
Znak ob kolesarski stezi na zanimiv način opozarja kolesarje (in tudi pešce) na bližino nogometnega igrišča.
Vsakdo od mladih nogometašev Zakolanov se ima tako možnost preizkusiti pri znanem praškem klubu (čigar častni predsednik je svetovno znani Antonin Panenka). Hkrati se lahko tudi najstniki iz okoliških vasi, ki so člani Bohemians, udeležujejo treningov v Zakolanyh.
Trener Novak s svojo širino in
odprtim pogledom ne želi mladim ponuditi zgolj osnov nogometa. Cilj mu je preko treningov mladim dodati tudi samozavest in s tem pomagati pri doseganju ne le nogometnih temveč tudi ostalih ciljev v življenju. Ena izmed nogometnih prvin, ki nogometašem dviguje samozavest, je njihovo obvladanje žoge. Tudi
Da bi mladi nogometaši pridobili čim širše nogometno znanje ter posledično tudi samozavest, je Ivan Novak (na sliki desno) v klub povabil svetovnega prvaka v t.i. freestyle nogometu. Jan Weber (levo) na treningih najstnike uči obvladanja žoge ter razne trike z okroglim usnjem.
Igralno površino prekriva skrbno urejena zelenica pod katero se skriva neravna podlaga.
zato so v Zakolanyh treninge za mlajše in starejše dečke popestrili s t.i. freestyle-om. In pri tem angažirali kar svetovnega prvaka v tej disciplini Jana Webra. Treningi obvladanja raznih trikov z žogo potekajo na vsakih 14 dni, udeleži pa se ga zgolj skupina najbolj nadarjenih otrok. Ki imajo nato v naslednjih dveh tednih nalogo naučiti se novih potez. V primeru, da naloge ne izpolnijo lahko sledi tudi odslovitev igralca z nadaljnjih treningov te vrste.
Zelo aktivni so v klubu tudi v organizaciji in udeležbi na turnirjih, kjer se imajo mladi nogometaši možnost srečevati se s svojimi vrstniki iz precej bolj zvenečih klubov. Marca letos so tako v Zakolanyh organizirali turnir za cicibane, ki se ga je udeležilo 15 klubov s Češke. Neredko se z ekipo starejših dečkov odpravijo tudi na mednarodne turnirje na Poljsko, v Nemčijo in na Hrvaško (Umag) oz. organizirajo poletne kampe. Spomladi se
selekcija U-15 običajno udeleži turnirja v italijanski Ravenni, kjer na uvodnem ceremonialu prisotnim ponosno pokaže naučene poteze obvladanja žoge, kar po besedah Novaka fantom in dekletom pomaga pri dvigu samozavesti. Letošnjo pomlad so se tako mladi Zakolančani na turnirju srečali tudi z ekipo kranjskega Triglava (tekma se je končala z rezultatom 2:0 za kranjske orle).
Tudi bežnemu obiskovalcu, ki mu nogomet ni blizu, med sprehodom po Zakolanyh kmalu postane jasno, da nogomet igra še kako pomembno vlogo v tej osrednječeški vasi. Kar nekaj oglasnih panojev ob igrišču in v njegovi bližini daje ponosno vedeti na partnersko sodelovanje lokalnega kluba z Bohemians. In tudi na častitljivo dobo delovanja samega kluba.
V toplejših dneh poteka zalivanje zelenice na “klasičen” način.
Poleg artiklov s klubskim simbolom so v klubu naročili posebno kolekcijo dresov s katero je selekcija dečkov nastopila na mednarodnem turnirju.
Odgovorne gre pohvaliti tudi za trud, ki ga vlagajo v zunanjo podobo kluba. Čeprav gre za majhen klub, so pred udeležbo na turnirju v Ravenni pred dvema letoma izdelali prav posebne drese in šale, ki so jih nato podarili svojim nasprotnikom. Omeniti velja tudi biltene, ki jih je klub izdal ob koncu let 2023 in 24. Kmalu po objavi novega klubskega grba (leta 2020) so svojim privržencem ponudili celo stensko uro s klubskim simbolom.
Leta 2013 je klub obeležil 100-letnico delovanja s programom, ki ga je vodila filmska in gledališka igralka Barbora Štěpanova. Znana moderatorka živi z družino v bližini nogometnega igrišča. Občasno jo je skupaj z možem možno videti tudi na tekmah Zakolanov. Štěpanova velja za aktivno udeleženko protitotalitarnega režima. Leta 1986 je v Brnu podpisala Listino 77 (ki je mdr. kritizirala teptanje človekovih pravic s strani takratne oblasti). Leta 1988 so jo med protikomunističnimi demonstracijami
na Vaclavskem trgu v Pragi aretirali in jo obtožili napada na javnega uslužbenca. Med letoma 1990 in 92 je bila zaposlena kot osebna tajnica predsednika Češkoslovaške Vaclava Havla. Njene druge poroke junija 1990 se je kot gost udeležil tudi Havel. Štěpanova je preko svojih družinskih vez mdr. pomagala klubu z nakupom dresov za najmlajše nogometaše.
Očitno je, da je člansko moštvo Zakolanov konkretno v senci svojih naslednikov. Posledično njihove tekme nimajo takšnega rezultatskega naboja, kot to velja pri večini drugih ekip. Zaradi bližine je nekaj več adrenalina predstavljala tekma proti klubu iz kraja Otvovice. Vse dokler se njihovim sosedom pred nekaj sezonami ni uspelo uvrstiti ligo višje.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetek nogometa v Zakolanyh sega v davno leto 1913, ko je bil v kraju na pobudo šolarjev ustanovljen nogometni krožek z imenom LIBUŠE Zakolany. Sčasoma se je dejavnost krožka razširila v klub. Eden glavnih delodajalcev v tistem obdobju je bil vaški mlin, kjer si je svoj kruh služila predvsem mlajša generacija. Zato ne čudi, da je klub svoje nove moči tako na igrišču kot na položaju funkcionarjev iskal ravno v mlinu.
Nogometni klubi na vasi so bili pred prvo svetovno vojno prava redkost. Šele po letu 1918 je nogomet iz večjih mest začel prodirati tudi na podeželje. Klub iz Zakolanov je v tistem obdobju nastopal v najnižji ligi. Njihovi
Del (obvezne) članske opreme so tudi nogometne nogavice (štucne) s klubskim grbom.
Članska ekipa (takrat še) Sokol Zakolany v sezoni 2005/06. Vir Fotbal Zakolany
nasprotniki so bile večinoma ekipe iz okolice Prage. V tako oddaljene kraje se je ekipa odpravljala zgodaj zjutraj z vlakom in se domov vračala zvečer. Ob predloženi vozovnici so bili igralcem povrnjeni potni stroški. Priljubljenost nogometa in številni igralci so klubu takrat omogočali sestaviti celo dve ekipi. Ki sta večinoma igrala tekmi ena za drugo. Od ustanovitve je bil nogometni klub del zakolanskega sokola, ki je skrbel tudi za družabno življenje v kraju z organizacijo karnevalov, plesov, aktivnih večerov itd.
Ena večjih težav s katero se je klub ubadal v začetnih desetletjih svojega delovanja, je bilo igrišče. Tekme je tako igral na večih lokacijah v vasi oz. njeni bližini. Vse do leta 1917, ko pride do dogovora z lastnico zemljišča za ceno sena, ki je odgovarjala površini nogometnega igrišča. Ker je sčasoma cena sena na trgu narasla na trikratnik prvotnega zneska, klub ni bil več zmožen plačevati
dogovorjene najemnine. Zaradi dolgov je lastnica zemljišča tožila klub. Sodišče je klubu naložilo poplačilo vseh preteklih dolgov. A ker je bila klubska blagajna prazna, so dolg na koncu poravnali klubski funkcionarji iz svojih žepov. Klub je s tem izgubil igrišče kar je privedlo do krize moštva in posledično tudi prenehanje nogometne aktivnosti v kraju. Medtem ko so je pričel razcvet nogometnih klubov v okoliških vaseh, so prebivalci Zakolanov bili od leta 1923 pa vse do obdobja druge svetovne vojne prikrajšani za nogometne užitke. Leta 1942 se nogometna aktivnost obnovi, klub pa svoje domovanje najde na vzpetini nad Zakolany, imenovani Budeč. Na tej lokaciji igra svoje domače tekme do leta 1947, ko v vasi uredijo igrišče na današnji lokaciji. Nogometni klub znova postane član lokalnega sokola in se preimenuje iz SK Zakolany v TJ Sokol Zakolany. Leta 1957 je bil ob igrišču postavljan klubski objekt z garderobami. V vsem tem obdobju so Zakolany nastopali v najnižjih dveh ligah.
Leta 1972 se klubu prvič uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osma liga). Odlična generacija domačih nogometašev je svoj uspeh nadgradila že leto zatem (in s tem na najlepši možen način ovekovečila 60-letnico nastanka kluba) ter s končnim prvim mestom napredovala na regionalni nivo, kjer je nastopala vse do leta 1978. 70. leta prejšnjega stoletja tako veljajo za najuspešnejše obdobje v dolgi zgodovini kluba. Vse do leta 1993 je nato moštvo izmenično nastopalo v prvi in drugi okrožni ligi (danes osma in deveta liga), ko sledi izpad v najnižjo ligo.
Rezultatsko najuspešnejše obdobje ni zaznamovala zgolj članska ekipa. V 70. letih so klubske barve nosile tudi selekcije dečkov ter mladincev. Vidne uspehe pa je z nastopanjem v drugi državni ligi dosegala še ženska ekipa.
Člansko moštvo Zakolanov v letu 2022. Vir Fotbal Zakolany
V klubu ne skrivajo želje po obnovi svojih prostorov. Pogled na pokriti del (tribuno) pred dotrajanim klubskim objektom.
Proti koncu 90-ih let je zanimanje za nogomet v kraju upadlo. Zaradi premajhnega števila igralcev je nogometna dejavnost v Zakolanyh še drugič v zgodovini kluba zamrla. To obdobje je trajalo pet let (2000 – 05). V tem času sta tekme na njihovem igrišču igrala dva okoliška nogometna kluba.
Leta 2005 zahvaljujoč izkušenim klubskim funkcionarjem ob iniciativi igralcev ter finančni pomoči sponzorjev uspe nogometni klub znova oživeti. Od takrat dalje je člansko moštvo reden udeleženec najnižje rangiranega tekmovanja v kladenskem okrožju.
Vse do leta 2019 je bil klub ves čas svojega delovanja član zakolanskega sokola. Ker po besedah Novaka klub s strani vodilnih v sokolu ni bil deležen nikakršne pomoči oz.
posluha za nogomet, so se odgovorni takrat odločili za izstop. Klub se je preimenoval v Fotbal Zakolany. Leto kasneje so si nadeli nov grb na katerem je upodobljena krona, ki se navezuje na kneza svetega Vaclava, ki naj bi v svojem življenju obiskoval posvetno mesto na vzpetini nad Zakolany.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja dobrih sto metrov od (neuradnega) središča vasi. Vzdolž vzhodne strani igrišča poteka priljubljena kolesarska pot, ki je hkrati ločnica med športnim objektom in Zakolanskym potokom. Čeprav je objekt pristopen z vseh strani, je uraden vhod z nasprotne strani od koder je edino možno priti do igrišča tudi z avtom. Na travniku za golom na severni strani se nahaja otroško igrišče. Nogometna infrastruktura je sicer v lasti zakolanskega sokola. Manjša prednost za klub je, da igrišče ne obdaja noben bivanjski objekt. Uradno se imenuje Štadion Aloisa Vašatka kar daje vedeti tudi napis ob vhodu k igrišču z glavne ceste skozi vas. Gre za nekdanjega funkcionarja kluba, ki je postavil temelje današnjega štadiona. Vašatko je bil eden izmed
Na malenkost dvignjenem terenu vzdolž avt črte je nameščenih nekaj klopi.
Ob igrišču bomo zaman iskali rezervni klopi. Namesto njiju sta nameščeni premični klopi. Napis na transparentu nad njima določa, da je prostor namenjen gostujočim igralcem in strokovnemu vodstvu.
14-ih potnikov, ki so leta 1964 izgubili življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila zgolj nekaj deset metrov od nogometnega igrišča. Njegovo nogometno poslanstvo je nadaljeval sin, ki je bil pred 20-imi leti eden izmed najzaslužnejših za ponovno obuditev nogometa v kraju.
Marsikomu bi ob vhodu v oči padel tudi kovinski kiosk, ki je pred davnimi leti služil blagajniku za pobiranje vstopnine. Danes bi tovrstni artefakt bolj sodil v nogometni muzej. Podobno, kot nemara večji del notranjih prostorov klubskega objekta. Ta je postavljen vzdolž igrišča, približno dober meter nad igralno površino. Večji klubski prostor s točilnim pultom ter mizami in stoli v njem sicer deluje v »nogometnem stilu«. Tudi zaradi številnih pokalov, dresov in ostalih rekvizitov bolj ali manj znanih klubov ter nogometašev s katerimi se je klub ali kateri od odgovornih tako ali drugače srečal v preteklosti in ki krasijo prostor. Z nekaj več svetlobe in pridnih rok, ki bi poskrbele za odstranitev že dodobra zaprašenih starejših klubskih slik ter pokalov, bi prostor deloval
precej bolj prijazno. Takoj ob vstopu v objekt steno hodnika krasi pano s številnimi simboli klubov s katerimi so se srečevale predvsem mlajše klubske selekcije na turnirjih v tujini. Pogled v garderobi (v katerih so namesto klopi nameščeni kar stoli častitljive starosti) dopolni vtis o objektu v katerem se je čas ustavil pred davnimi desetletji. Nedvomno bi si klub zaslužil (že zaradi otrok) dostojnejše prostore. Po besedah Novaka naj bi bile vsaj garderobe v kratkem deležne obnove. Zaradi opisanega niti ne čudi, da mladi nogometaši prostor pred objektom, kjer je nameščenih nekaj klopi z mizami, koristijo tudi za preoblačenje pred in po treningih.
Posebno omembo si zaslužita tudi rezervni klopi ob igrišču. Točneje napisano – tisto, kar nadomešča ta del nogometnega objekta. Ob igrišču v Zakolanyh namreč ne bomo našli rezervni klopi, kakršne so vajeni nogometni gledalci. Gostujočo rezervno klop nadomešča zgolj napis »gostje« (»hoste«) na betonski podlagi pred objektom in pod njo nameščena premična klop. Medtem ko na domači strani ni niti napisa niti klopi. Zaradi česar je bil klub deležen tudi opozoril s strani okrožne nogometne zveze.
Da bi bil klubski objekt že davno tega potreben obnove priča tudi pogled v garderobo domače ekipe. Upati gre, da občina kmalu najde posluh in priskoči klubu na pomoč z obnovo ter poskrbi za času primerne prostore, ki bodo v ponos vsem selekcijam zakolanskega kluba.
Za razliko od ostalih notranjih prostorov klubski (gostinski) prostor s točilnim pultom ter številnimi “malenkostmi” izžareva poseben pridih nogometne tradicije.
Samo igrišče prekriva urejen travnik, ki na daleč zakriva manj kvalitetno igralno podlago. Igrišče je namreč na določenih mestih precej neravno. Odgovorni v klubu se sicer trudijo površino vzdrževati tudi z zalivanjem na klasičen način (s cevjo in prek razpršilnika). A bi za dvig kvalitete bil verjetno potreben še kak dodaten pripomoček, ki si ga v klubu ne morejo privoščiti.
Da bi svojemu podmladku omogočili kar se da kvaliteten trening, so odgovorni poskrbeli za namestitev nekaj reflektorjev za enim izmed golov. S tem je klub omogočil treniranje na naravni podlagi tudi v obdobju pozne jeseni in zime, ko so tovrstne aktivnosti ob dnevni svetlobi močno omejene.
Igralski kader članske ekipe in vodstvo kluba
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Martin Himl. A se zdi, da smer delovanja kluba daje predvsem Ivan Novak. Ki je tudi uradni trener vseh treh
Izkušeni David Ronn je v moštvu zadolžen za doseganje zadetkov.
mlajših selekcij, ki v aktualni sezoni nastopajo v prvenstvu. Neuradno dirigentsko palico prevzame tudi na tekmah članske ekipe na katerih tu in tam tudi sam obuje kopačke in steče na teren pomagati svojim soigralcem. Od katerih jih kar nekaj šteje znatno več pomladi od Novaka. Kot denimo 57-letni Petr Kalensky, ki s kapetanskim trakom na rami velja za najstarejšega nogometaša v moštvu.
Čas tekem lahko Ivan Novak izkoristi tudi za spomin na kakšno preteklo družinsko prigodo. Družbo v moštvu mu namreč delata oba njegova brata, Pavel in Antonin. Skupaj s Tomašem Tvrdikom ima hkrati tudi najdaljši staž med vsemi aktivnimi nogometaši Zakolan. Oba namreč nosita rdeči klubski dres vse od ponovne oživitve nogometa v kraju (2005). Najbolj znani od trojice bratov Novak je tudi eden izmed peterice nogometašev, ki imajo svoje prebivališče prav v kraju svojega aktualnega kluba.
Za vsaj nekaj starostnega ravnotežja v moštvu tu in tam poskrbi kak golobradi mladenič, ki zapolni igralski kader poln veteranov. Vietnamec Danh Ngo zopet skrbi za kanček mednarodne eksotike. Nogometne tekme mu pomenijo
57-letni kapetan Petr Kalensky je najstarejši igralec Zakolanov.
predvsem krajše oddihe od napornega trgovanja kozic, ki jih iz svoje domovine uvaža na Češko. Ob tem velja omeniti, da Ngojev sin prav tako igra nogomet. Je član B ekipe že večkrat omenjenega kluba Bohemians. Uspelo pa se mu je prebiti tudi v mlado vietnamsko reprezentanco. Da se kakšna žoga znajde tudi v nasprotnikovi mreži je še najbolj zaslužen izkušeni veteran David Ronn. S štirimi zadetki prvi
strelec moštva je svojo nogometno pot kot šestletnik pričel pri Sparti iz Prage. Pri 10-ih se je pridružil praški Slavii ter leto kasneje odšel v še en praški klub Slavoj za katerega je nastopal vse do članov, kjer je nato nastopal za različne praške kluba v prvi mestni ligi (danes peti ligi). Z izjemo igranja za Motorlet, s katerim je nastopal tudi v četrti ligi.
Mlajše kategorije
Že pogled na klubsko spletno stran daje vedeti, da imajo nastopi in treningi mlajših selekcij v Zakolanyh večjo težo od članske ekipe. Pravzaprav spada zakolanski klub med redke, kjer je člansko moštvo povsem podrejeno svojim naslednikom. Glavna zasluga gre seveda Ivanu Novaku, ki je svojo nogometno aktivnost v veliki meri podredil vzgoji mladih nogometašev. Ne le v nogometnem smislu. Zapis na spletni strani (namenjen staršem otrok) do potankosti razkriva njegovo oz. klubsko
Za družinski pridih v moštvu skrbijo bratje Novak – od leve Pavel, Antonin in Ivan.
filozofijo dela z mladimi. Nogometni treningi ne pomenijo zgolj zapolnitev prostega časa otrok, temveč tudi priložnost za njihovo vzgojo. In s tem večjo možnost, da bo otrok odrasel v spodobnega človeka. Kar je tudi Novakov primarni cilj. Naslednja želja je nato vzgojiti uspešnega športnika – nogometaša. A je pot do tja dolga, naporna in trnova. Možnost za uspeh pa v najbolj množičnem športu zelo majhna. Ker želijo v mladih igralcih prebuditi strast do nogometa, se klub udeležuje oz. organizira nogometne turnirje. S čimer »prisili« otroke, da dneve preživljajo z žogo in svojimi vrstniki namesto v družinskem krogu.
Ekipa starejših dečkov, ki se ji na treningih občasno pridruži tudi češka kadetska reprezentantka Lucie Čižkova (na sliki druga z desne).
Kot eden redkih (če ne celo edini) klubov v državi so se v Zakolanyh odločili treninge popestriti s tehniko iz brazilskih nogometnih šol. Že omenjeni freestyle naj bi mladim nogometašem pomagal razvijati gibanje kot tudi ustvarjalnost. Tovrstni treningi pomagajo otrokom pri dvigu samozavesti in hkrati pomenijo tudi zabavo.
Če mnogi klubi vabijo mlade ljubitelje žogobrca v svoje vrste z zanimivimi in vabljivimi parolami ter podobami najuspešnejših nogometašev, v Zakolanyh ostajajo trdno na realnih tleh. Pri čemer v oči pade predvsem stavek, kjer dajejo staršem jasno vedeti kolikšna je verjetnost, da bo njihov otrok postal profesionalni nogometaš na Češkem (zelo majhna) ali uspešen na evropskem nivoju (praktično nična).
V Zakolanyh se seveda ne morejo primerjati z večjimi okoliškimi
klubi kar se tiče uspehov in številčnosti zasedbe. Kljub temu njihovo večletno delo z mladimi kaže zelo pozitivne rezultate. Kar je hkrati dokaz, da lahko najmlajšim nogometašem uspe stopiti na višji nivo tudi skozi najožja nogometna vrata. Seveda pa za to potrebujejo vsaj osnovne pogoje v svojem bližnjem okolju.
Zakolany imajo v tekoči sezoni v tekmovanja prijavljene tri mlade selekcije – mlajše cicibane ter mlajše in starejše dečke. Med vsemi mladimi nogometaši, ki nosijo zakolanski dres, je tudi zadostno število otrok, ki padejo v kategorijo starejših cicibanov. A so se v klubu zaradi usmeritve odločili otroke te kategorije vključiti v starejšo kategorijo (mlajši dečki). Tudi zavoljo slabših rezultatov. Po besedah Novaka razlog tiči predvsem v večjem igrišču, na katerem igra kategorija igralcev do 12-ega leta starosti. S tem imajo otroci več prostora za tek in posledično manj možnosti fizičnih kontaktov.
Če rezultati pri najmlajših dveh kategorijah niso v prvem planu (posledično zato okrožna nogometna zveza ne vodi oz. objavlja lestvic klubov), prvenstvo pri starejših dveh kategorijah (ml. in st. dečki) v smislu točkovanja in vodenja lestvic poteka na enak način, kot pri kadetih, mladincih in članih. Zelo uspešno v aktualni sezoni nastopajo starejši dečki, ki v ligi na nivoju okrožja trenutno zasedajo visoko tretje mesto (od skupno 13-ih klubov). Nekoliko manj uspešna je generacija mlajših dečkov. Slednji so trenutno v eni od dveh skupin z eno zmago na predzadnjem mestu.
V nekaterih izmed preteklih sezon so Zakolany prijavili isto starostno kategorijo celo v dve tekmovanji. Tako so denimo mlajši dečki v sezoni 2021/22 nastopali na nivoju okrožja (kjer ekipe nastopajo s sedmimi igralci v polju ter vratarjem) in tudi regije (kjer je v polju en igralec več, a se
Ekipa starejših dečkov Zakolanov med tako imenovanim free style nogometnim treningom, ki ga vodi Jan Weber.
tekme odvijajo na večji igralni površini). Z vidika mlajših kategorij je bila za klub omenjena sezona med najuspešnejšimi. Starejši dečki so takrat osvojili prvo mesto v okrožnem prvenstvu, medtem ko so njihovi mlajši klubski vrstniki osvojili končno šesto mesto med 18-imi sodelujočimi klubi v regiji.
Ob uspešni uveljavitvi igralcev v okoliških klubih ter dobro zastavljeni nogometni viziji pri otrocih oz. mladostnikih do 15-ega leta starosti se samo po sebi postavlja vprašanje zakaj v Zakolanyh ne ponudijo domačim fantom in dekletom možnost nadaljnjega nogometnega razvoja še s formiranjem kadetske in mladinske ekipe. To možnost trener Novak odločno zavrača. Eden od razlogov je predvsem v omejeni infrastrukturi in (pre)obremenitvi igrišča. Tako domačim igralcem po koncu sezone ob dopolnjenem 15-letu starosti ne preostane drugega, kot oditi v bližnje (ali manj bližnje) klube. Manj uspešni nadaljujejo z nogometom denimo v bližnjem kraju Kralupy nad Vltavo, bolj uspešni v Kladnem ali katerem izmed praških klubov.
Trud in dobro delo z mladimi nadobudneži je že kar nekaj mladim igralcem iz Zakolanov odprlo vrata v večje klube, kjer si na mnogo višjem nivoju tlakujejo svojo nogometno pot proti članski karieri. Kar je za trenerja Novaka tudi največja nagrada. Tako lahko v aktualni sezoni v mlajših kategorijah kluba Kladno (člansko moštvo nastopa v 3. češki ligi) najdemo štiri igralce iz Zakolanov, trije nosijo dres Bohemians-a in eden Dukle (oba praška kluba sta člana prve češke lige). Večina teh nogometašev je letnik 2010. Trenutno najbolj znano nogometno ime zakolanskega nogometa podira mite o nogometu kot moškem športu. Gre za Lucio Čižkovo, trenutno nogometašico praške Slavie in kadetsko reprezentantko Češke. Lokalni ljubitelji nogometa lahko dekliški dragulj večkrat vidijo tudi na igrišču v Zakolanyh, kjer s svojimi fantovskimi vrstniki izpopolnjuje tehniko obvladanja žoge oz. t.i. freestyle nogometa.
V preteklosti je za mlajše selekcije nastopalo tudi nemalo deklet. Ekipe v najmlajših kategorijah so večinoma sestavljene tako iz dečkov kot deklic. Če je bilo še v lanskem letu število deklet in fantov praktično enako, se je to sezono tehtnica nagnila konkretno na fantovsko stran. V klubu imajo trenutno v vseh mladih kategorijah tri predstavnice nežnejšega spola.
Medijska pokritost in cilji kluba
Zakolanom nikakor ne gre očitati neaktivnosti na svetovnem spletu. Že ob vnosu imena kluba v iskalnik se ponudi kar nekaj aktivnih socialnih omrežij. Tako lahko najdemo fotografije na Instagramu, od leta 2019 aktivni Facebook znova ponuja prispevke in video posnetke s turnirjev mlajših kategorij. Na njem lahko najdemo tudi mnogo posnetkov potez, tehnike in ostalih nogometnih trikov, ki pripomorejo pri širjenju nogometnega znanja. Poleg naštetega ima klub tudi aktivno spletno stran na kateri lahko najdemo tekoča obvestila o treningih in prihajajočih tekmah mlajših kategorij, reportaže in prispevke s turnirjev ter tekem kjer ne manjkajo niti fotografije.
Prav vsi našteti mediji so v celoti ali v veliki meri namenjeni mlajšim kategorijam. Nekaj malega prostora članski ekipi je namenjenega zgolj na klubski spletni strani. In še to ne kaj več od razporeda jesenskega dela sezone. Zanimivo, da niti pred domačo prvenstveno tekmo na oglasni deski v Zakolanyh ne bomo opazili plakata z vabilom na tekmo. Kar zgolj priča o usmeritvi kluba. Ki se zahvaljujoč udejstvovanju mlajših selekcij na turnirjih doma in predvsem v tujini nemalokrat pojavlja tudi v lokalnih medijih. In s tem skrbi za pozitivno zunanjo podobo.
Kljub temu, da člansko moštvo »pluje« v povsem drugih vodah, po besedah Novaka strahu za prihodnost nogometa v kraju ni. Nogometni entuziasti so v članski ekipi vedno dobrodošli. Bistvo njihovega udejstvovanja je predvsem v zabavi in druženju. Tudi zato prva violina Zakolanov iz vrst nogometašev, ki so v bližnji preteklosti ali ki aktualno nastopajo za katero od mlajših klubskih kategorij, ne vidi nikogar v prihodnosti igrati za člansko moštvo. Cilj kluba je namreč omogočiti mladim nogometašem udejstvovanje na višjem nivoju, kot jim ga (trenutno) ponuja igranje za člansko vrsto svojega matičnega kluba.
Četudi bo čas naredil svoje in leta razredčila člansko vrsto do te mere, da bo prenehala z igranjem, to ne bo imelo vpliva na nadaljnje udejstvovanje pri vzgoji nogometnega podmladka. Vsaj dokler bo klubska dirigentska palica v rokah Ivana Novaka. Pri tem gre upati, da svoj dolg do kluba opravi tudi sokolsko društvo oz. občina. Obnova klubskih prostorov bi v tem primeru morala biti prioritetna naloga lokalnih oblasti. Predvsem zaradi vseh otrok, ki si zaslužijo dostojnejše prostore (garderobe). Nenazadnje so ravno oni tisti, ki so že nekajkrat v medijih poskrbeli o dobrem glasu Zakolanov.
Člansko moštvo Fotbal Zakolany v jesenskem delu sezone 2025/26.
Velikost, gostota prebivalstva in visoka stopnja razvitosti imajo nedvomno največji vpliv na številčnost nogometnih klubov v Osrednječeški regiji. Čeprav gre za eno od 13-ih regij v državi, v njej v aktualni sezoni nastopa kar 258 desetoligaških moštev (od skupno 612-ih). Kot edina regija ima organizirano tekmovanje na najnižjem nivoju v prav vseh svojih okrožjih (12). Eno od teh je tudi Kladno (z največjim mestom v regiji). V njej se za prvenstvene točke bori 14 moštev. Med njimi so tudi nogometaši iz vasi Zakolany. Mnogi od njih že v častitljivih letih.
Ravno leta so glavni razlog za slabše rezultate kluba tako v pretekli kot tudi tekoči sezoni. Če so Zakolany minulo sezono končali na zadnjem mestu z devetimi osvojenimi točkami za tri zmage in skupno kar 185-imi prejetimi zadetki, letošnji uvod v sezono kaže, da bi znal biti ogrožen tudi ta (negativni) rekord. Po osmih odigranih krogih je namreč moštvo še brez osvojene točke in z razliko v zadetkih 7:74.
Ivan Novak velja za gonilno silo Zakolanov, ki za svoj klub živi od jutra do večera.
Po besedah alfe in omege kluba Ivana Novaka, ki kljub 47-im letom še vedno nosi dres svojega lokalnega kluba, so pri članskem moštvu rezultati potisnjeni v drugi plan. Prioriteta je druženje in zabava, ki jo nogomet na tem nivoju prinaša.
Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja med glavno cesto in lokalno železniško progo.
Povsem drugačno podobo kaže klub ob omembi mlajših kategorij. Glavna zasluga za pozitiven nogometni trend v kraju gre ravno Ivanu Novaku. Novak velja za osebnost, ki se je ne bi branil noben nogometni klub, ki mu je blizu delo z mladimi. Svoje življenje je v veliki meri podredil ravno najpomembnejši postranski strani. V mladosti je treniral v treh praških klubih (ČAFC, Dukla in Viktoria Žižkov), se kasneje posvetil futsalu ter zatem priženil v Zakolane. V prav tako nogometno družino. Njegov svak je namreč znano ime čeških nogometnih zelenic – Vaclav Kalina. Kalina je svoje prve nogometne korake pričel v Zakolanyh. V svoji profesionalni karieri je igral za prvoligaška moštva Kladno, Mlada Boleslav in praški Bohemians 1905. Danes 47-letni Kalina je še vedno aktiven nogometaš, saj je član tretjeligaša Kladno. Kmalu po prihodu v Zakolane je Novak pričel s treniranjem nadebudnih žogobrcarjev. Dodatno motivacijo pri delu z otroki mu je predstavljalo rojstvo sina Ivana, ki sledi očetovim stopinjam in danes nosi zeleno beli dres kadetske ekipe Bohemians iz Prage. Svoje nogometno znanje je izpopolnjeval tudi na izobraževalnem področju. Tako se med drugim lahko pohvali z UEFA A licenco.
Nogometni objekt v Zakolanyh nosi ime po Aloisu Vašatku – zaslužnem klubskem delavcu, ki je tragično preminul v železniški nesreči nedaleč nogometnega igrišča.
Svoje nogometno znanje Novak ne predaja zgolj fantom in dekletom v Zakolanyh. Sedmo leto namreč deluje tudi v praškem prvoligaškem klubu Bohemians 1905, kjer je treniral selekcije med sedmim in desetim letom starosti. V letošnji sezoni je presedlal na delo s kadetsko ekipo. Ravno po njegovi zaslugi so v Zakolanyh pred letom dni sklenili partnersko pogodbo o sodelovanju z omenjenim praškim klubom. Po besedah Novaka tovrstno sodelovanje ponuja mladim možnost soočiti se z najvišjim nogometnim nivojem v državi. Posledično si v klubu obetajo večji interes otrok učiti se in nadgrajevati svoje nogometne korake. Sodelovanje v praksi pomeni, da imajo otroci in mladostniki iz Zakolanov možnost oditi v višjerangirani kub brez odškodnine. V primeru, da se igralec v novem klubu izkaže, se nato kluba medsebojno dogovorita o višini odškodnine. V nasprotnem se lahko igralec brezplačno vrne v svoj matični klub. Kar bi ne bilo možno, če klubi ne bi imeli tovrstnih dogovorov. Krovna nogometna zveza namreč prepoveduje posojo mladih nogometašev. Po njenem pravilniku je vsak prestop mladoletnega nogometaša ovrednoten z odškodnino 80 tisoč kron (približno 3 200€), kar tudi za najbogatejše klube predstavlja nezanemarljivo vsoto.
Da v klubu namenjajo veliko pozornost delu z mladimi, pričajo tudi transparenti v okolici nogometnega igrišča, ki vabijo otroke k nogometnemu udejstvovanju.
Transparenti na in v okolici nogometnega igrišča ponosno oznanjajo nedavno sklenjeno partnersko sodelovanje med Zakolany in prvoligaškim klubom Bohemians 1905 iz Prage.
Vsakdo od mladih nogometašev Zakolanov se ima tako možnost preizkusiti pri znanem praškem klubu (čigar častni predsednik je svetovno znani Antonin Panenka). Hkrati se lahko tudi najstniki iz okoliških vasi, ki so člani Bohemians, udeležujejo treningov v Zakolanyh.
Da bi mladi nogometaši pridobili čim širše nogometno znanje ter posledično tudi samozavest, je Ivan Novak (na sliki desno) v klub povabil svetovnega prvaka v t.i. freestyle nogometu. Jan Weber (levo) na treningih najstnike uči obvladanja žoge ter razne trike z okroglim usnjem.
Trener Novak s svojo širino in odprtim pogledom ne želi mladim ponuditi zgolj osnov nogometa. Cilj mu je preko treningov mladim dodati tudi samozavest in s tem pomagati pri doseganju ne le nogometnih temveč tudi ostalih ciljev v življenju. Ena izmed nogometnih prvin, ki nogometašem dviguje samozavest, je njihovo obvladanje žoge. Tudi zato so v Zakolanyh treninge za mlajše in starejše dečke popestrili s t.i. freestyle-om. In pri tem angažirali kar svetovnega prvaka v tej disciplini Jana Webra. Treningi obvladanja raznih trikov z žogo potekajo na vsakih 14 dni, udeleži pa se ga zgolj skupina najbolj nadarjenih otrok. Ki imajo nato v naslednjih dveh tednih nalogo naučiti se novih potez. V primeru, da naloge ne izpolnijo lahko sledi tudi odslovitev igralca z nadaljnjih treningov te vrste.
Igralno površino prekriva skrbno urejena zelenica pod katero se skriva neravna podlaga.
Zelo aktivni so v klubu tudi v organizaciji in udeležbi na turnirjih, kjer se imajo mladi nogometaši možnost srečevati se s svojimi vrstniki iz precej bolj zvenečih klubov. Marca letos so tako v Zakolanyh organizirali turnir za cicibane, ki se ga je udeležilo 15 klubov s Češke. Neredko se z ekipo starejših dečkov odpravijo tudi na mednarodne turnirje na Poljsko, v Nemčijo in na Hrvaško (Umag) oz. organizirajo poletne kampe. Spomladi se selekcija U-15 običajno udeleži turnirja v italijanski Ravenni, kjer na uvodnem ceremonialu prisotnim ponosno pokaže naučene poteze obvladanja žoge, kar po besedah Novaka fantom in dekletom pomaga pri dvigu samozavesti. Letošnjo pomlad so se tako mladi Zakolančani na turnirju srečali tudi z ekipo kranjskega Triglava (tekma se je končala z rezultatom 2:0 za kranjske orle).
Znak ob kolesarski stezi na zanimiv način opozarja kolesarje (in tudi pešce) na bližino nogometnega igrišča.
V toplejših dneh poteka zalivanje zelenice na “klasičen” način.
Tudi bežnemu obiskovalcu, ki mu nogomet ni blizu, med sprehodom po Zakolanyh kmalu postane jasno, da nogomet igra še kako pomembno vlogo v tej osrednječeški vasi. Kar nekaj oglasnih panojev ob igrišču in v njegovi bližini daje ponosno vedeti na partnersko sodelovanje lokalnega kluba z Bohemians. In tudi na častitljivo dobo delovanja samega kluba.
Odgovorne gre pohvaliti tudi za trud, ki ga vlagajo v zunanjo podobo kluba. Čeprav gre za majhen klub, so pred udeležbo na turnirju v Ravenni pred dvema letoma izdelali prav posebne drese in šale, ki so jih nato podarili svojim nasprotnikom. Omeniti velja tudi biltene, ki jih je klub izdal ob koncu let 2023 in 24. Kmalu po objavi novega klubskega grba (leta 2020) so svojim privržencem ponudili celo stensko uro s klubskim simbolom.
Poleg artiklov s klubskim simbolom so v klubu naročili posebno kolekcijo dresov s katero je selekcija dečkov nastopila na mednarodnem turnirju.
Leta 2013 je klub obeležil 100-letnico delovanja s programom, ki ga je vodila filmska in gledališka igralka Barbora Štěpanova. Znana moderatorka živi z družino v bližini nogometnega igrišča. Občasno jo je skupaj z možem možno videti tudi na tekmah Zakolanov. Štěpanova velja za aktivno udeleženko protitotalitarnega režima. Leta 1986 je v Brnu podpisala Listino 77 (ki je mdr. kritizirala teptanje človekovih pravic s strani takratne oblasti). Leta 1988 so jo med protikomunističnimi demonstracijami na Vaclavskem trgu v Pragi aretirali in jo obtožili napada na javnega uslužbenca. Med letoma 1990 in 92 je bila zaposlena kot osebna tajnica predsednika Češkoslovaške Vaclava Havla. Njene druge poroke junija 1990 se je kot gost udeležil tudi Havel. Štěpanova je preko svojih družinskih vez mdr. pomagala klubu z nakupom dresov za najmlajše nogometaše.
Del (obvezne) članske opreme so tudi nogometne nogavice (štucne) s klubskim grbom.
Očitno je, da je člansko moštvo Zakolanov konkretno v senci svojih naslednikov. Posledično njihove tekme nimajo takšnega rezultatskega naboja, kot to velja pri večini drugih ekip. Zaradi bližine je nekaj več adrenalina predstavljala tekma proti klubu iz kraja Otvovice. Vse dokler se njihovim sosedom pred nekaj sezonami ni uspelo uvrstiti ligo višje.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetek nogometa v Zakolanyh sega v davno leto 1913, ko je bil v kraju na pobudo šolarjev ustanovljen nogometni krožek z imenom LIBUŠE Zakolany. Sčasoma se je dejavnost krožka razširila v klub. Eden glavnih delodajalcev v tistem obdobju je bil vaški mlin, kjer si je svoj kruh služila predvsem mlajša generacija. Zato ne čudi, da je klub svoje nove moči tako na igrišču kot na položaju funkcionarjev iskal ravno v mlinu.
Članska ekipa (takrat še) Sokol Zakolany v sezoni 2005/06. Vir Fotbal Zakolany
Nogometni klubi na vasi so bili pred prvo svetovno vojno prava redkost. Šele po letu 1918 je nogomet iz večjih mest začel prodirati tudi na podeželje. Klub iz Zakolanov je v tistem obdobju nastopal v najnižji ligi. Njihovi nasprotniki so bile večinoma ekipe iz okolice Prage. V tako oddaljene kraje se je ekipa odpravljala zgodaj zjutraj z vlakom in se domov vračala zvečer. Ob predloženi vozovnici so bili igralcem povrnjeni potni stroški. Priljubljenost nogometa in številni igralci so klubu takrat omogočali sestaviti celo dve ekipi. Ki sta večinoma igrala tekmi ena za drugo. Od ustanovitve je bil nogometni klub del zakolanskega sokola, ki je skrbel tudi za družabno življenje v kraju z organizacijo karnevalov, plesov, aktivnih večerov itd.
Ena večjih težav s katero se je klub ubadal v začetnih desetletjih svojega delovanja, je bilo igrišče. Tekme je tako igral na večih lokacijah v vasi oz. njeni bližini. Vse do leta 1917, ko pride do dogovora z lastnico zemljišča za ceno sena, ki je odgovarjala površini nogometnega igrišča. Ker je sčasoma cena sena na trgu narasla na trikratnik prvotnega zneska, klub ni bil več zmožen plačevati dogovorjene najemnine. Zaradi dolgov je lastnica zemljišča tožila klub. Sodišče je klubu naložilo poplačilo vseh preteklih dolgov. A ker je bila klubska blagajna prazna, so dolg na koncu poravnali klubski funkcionarji iz svojih žepov. Klub je s tem izgubil igrišče kar je privedlo do krize moštva in posledično tudi prenehanje nogometne aktivnosti v kraju. Medtem ko so je pričel razcvet nogometnih klubov v okoliških vaseh, so prebivalci Zakolanov bili od leta 1923 pa vse do obdobja druge svetovne vojne prikrajšani za nogometne užitke. Leta 1942 se nogometna aktivnost obnovi, klub pa svoje domovanje najde na vzpetini nad Zakolany, imenovani Budeč. Na tej lokaciji igra svoje domače tekme do leta 1947, ko v vasi uredijo igrišče na današnji lokaciji. Nogometni klub znova postane član lokalnega sokola in se preimenuje iz SK Zakolany v TJ Sokol Zakolany. Leta 1957 je bil ob igrišču postavljan klubski objekt z garderobami. V vsem tem obdobju so Zakolany nastopali v najnižjih dveh ligah.
Člansko moštvo Zakolanov v letu 2022. Vir Fotbal Zakolany
Leta 1972 se klubu prvič uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osma liga). Odlična generacija domačih nogometašev je svoj uspeh nadgradila že leto zatem (in s tem na najlepši možen način ovekovečila 60-letnico nastanka kluba) ter s končnim prvim mestom napredovala na regionalni nivo, kjer je nastopala vse do leta 1978. 70. leta prejšnjega stoletja tako veljajo za najuspešnejše obdobje v dolgi zgodovini kluba. Vse do leta 1993 je nato moštvo izmenično nastopalo v prvi in drugi okrožni ligi (danes osma in deveta liga), ko sledi izpad v najnižjo ligo.
Rezultatsko najuspešnejše obdobje ni zaznamovala zgolj članska ekipa. V 70. letih so klubske barve nosile tudi selekcije dečkov ter mladincev. Vidne uspehe pa je z nastopanjem v drugi državni ligi dosegala še ženska ekipa.
Proti koncu 90-ih let je zanimanje za nogomet v kraju upadlo. Zaradi premajhnega števila igralcev je nogometna dejavnost v Zakolanyh še drugič v zgodovini kluba zamrla. To obdobje je trajalo pet let (2000 – 05). V tem času sta tekme na njihovem igrišču igrala dva okoliška nogometna kluba.
Leta 2005 zahvaljujoč izkušenim klubskim funkcionarjem ob iniciativi igralcev ter finančni pomoči sponzorjev uspe nogometni klub znova oživeti. Od takrat dalje je člansko moštvo reden udeleženec najnižje rangiranega tekmovanja v kladenskem okrožju.
Vse do leta 2019 je bil klub ves čas svojega delovanja član zakolanskega sokola. Ker po besedah Novaka klub s strani vodilnih v sokolu ni bil deležen nikakršne pomoči oz. posluha za nogomet, so se odgovorni takrat odločili za izstop. Klub se je preimenoval v Fotbal Zakolany. Leto kasneje so si nadeli nov grb na katerem je upodobljena krona, ki se navezuje na kneza svetega Vaclava, ki naj bi v svojem življenju obiskoval posvetno mesto na vzpetini nad Zakolany.
V klubu ne skrivajo želje po obnovi svojih prostorov. Pogled na pokriti del (tribuno) pred dotrajanim klubskim objektom.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja dobrih sto metrov od (neuradnega) središča vasi. Vzdolž vzhodne strani igrišča poteka priljubljena kolesarska pot, ki je hkrati ločnica med športnim objektom in Zakolanskym potokom. Čeprav je objekt pristopen z vseh strani, je uraden vhod z nasprotne strani od koder je edino možno priti do igrišča tudi z avtom. Na travniku za golom na severni strani se nahaja otroško igrišče. Nogometna infrastruktura je sicer v lasti zakolanskega sokola. Manjša prednost za klub je, da igrišče ne obdaja noben bivanjski objekt. Uradno se imenuje Štadion Aloisa Vašatka kar daje vedeti tudi napis ob vhodu k igrišču z glavne ceste skozi vas. Gre za nekdanjega funkcionarja kluba, ki je postavil temelje današnjega štadiona. Vašatko je bil eden izmed 14-ih potnikov, ki so leta 1964 izgubili življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila zgolj nekaj deset metrov od nogometnega igrišča. Njegovo nogometno poslanstvo je nadaljeval sin, ki je bil pred 20-imi leti eden izmed najzaslužnejših za ponovno obuditev nogometa v kraju.
Na malenkost dvignjenem terenu vzdolž avt črte je nameščenih nekaj klopi.
Ob igrišču bomo zaman iskali rezervni klopi. Namesto njiju sta nameščeni premični klopi. Napis na transparentu nad njima določa, da je prostor namenjen gostujočim igralcem in strokovnemu vodstvu.
Marsikomu bi ob vhodu v oči padel tudi kovinski kiosk, ki je pred davnimi leti služil blagajniku za pobiranje vstopnine. Danes bi tovrstni artefakt bolj sodil v nogometni muzej. Podobno, kot nemara večji del notranjih prostorov klubskega objekta. Ta je postavljen vzdolž igrišča, približno dober meter nad igralno površino. Večji klubski prostor s točilnim pultom ter mizami in stoli v njem sicer deluje v »nogometnem stilu«. Tudi zaradi številnih pokalov, dresov in ostalih rekvizitov bolj ali manj znanih klubov ter nogometašev s katerimi se je klub ali kateri od odgovornih tako ali drugače srečal v preteklosti in ki krasijo prostor. Z nekaj več svetlobe in pridnih rok, ki bi poskrbele za odstranitev že dodobra zaprašenih starejših klubskih slik ter pokalov, bi prostor deloval precej bolj prijazno. Takoj ob vstopu v objekt steno hodnika krasi pano s številnimi simboli klubov s katerimi so se srečevale predvsem mlajše klubske selekcije na turnirjih v tujini. Pogled v garderobi (v katerih so namesto klopi nameščeni kar stoli častitljive starosti) dopolni vtis o objektu v katerem se je čas ustavil pred davnimi desetletji. Nedvomno bi si klub zaslužil (že zaradi otrok) dostojnejše prostore. Po besedah Novaka naj bi bile vsaj garderobe v kratkem deležne obnove. Zaradi opisanega niti ne čudi, da mladi nogometaši prostor pred objektom, kjer je nameščenih nekaj klopi z mizami, koristijo tudi za preoblačenje pred in po treningih.
Da bi bil klubski objekt že davno tega potreben obnove priča tudi pogled v garderobo domače ekipe. Upati gre, da občina kmalu najde posluh in priskoči klubu na pomoč z obnovo ter poskrbi za času primerne prostore, ki bodo v ponos vsem selekcijam zakolanskega kluba.
Posebno omembo si zaslužita tudi rezervni klopi ob igrišču. Točneje napisano – tisto, kar nadomešča ta del nogometnega objekta. Ob igrišču v Zakolanyh namreč ne bomo našli rezervni klopi, kakršne so vajeni nogometni gledalci. Gostujočo rezervno klop nadomešča zgolj napis »gostje« (»hoste«) na betonski podlagi pred objektom in pod njo nameščena premična klop. Medtem ko na domači strani ni niti napisa niti klopi. Zaradi česar je bil klub deležen tudi opozoril s strani okrožne nogometne zveze.
Samo igrišče prekriva urejen travnik, ki na daleč zakriva manj kvalitetno igralno podlago. Igrišče je namreč na določenih mestih precej neravno. Odgovorni v klubu se sicer trudijo površino vzdrževati tudi z zalivanjem na klasičen način (s cevjo in prek razpršilnika). A bi za dvig kvalitete bil verjetno potreben še kak dodaten pripomoček, ki si ga v klubu ne morejo privoščiti.
Da bi svojemu podmladku omogočili kar se da kvaliteten trening, so odgovorni poskrbeli za namestitev nekaj reflektorjev za enim izmed golov. S tem je klub omogočil treniranje na naravni podlagi tudi v obdobju pozne jeseni in zime, ko so tovrstne aktivnosti ob dnevni svetlobi močno omejene.
Za razliko od ostalih notranjih prostorov klubski (gostinski) prostor s točilnim pultom ter številnimi “malenkostmi” izžareva poseben pridih nogometne tradicije.
Igralski kader članske ekipe in vodstvo kluba
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Martin Himl. A se zdi, da smer delovanja kluba daje predvsem Ivan Novak. Ki je tudi uradni trener vseh treh mlajših selekcij, ki v aktualni sezoni nastopajo v prvenstvu. Neuradno dirigentsko palico prevzame tudi na tekmah članske ekipe na katerih tu in tam tudi sam obuje kopačke in steče na teren pomagati svojim soigralcem. Od katerih jih kar nekaj šteje znatno več pomladi od Novaka. Kot denimo 57-letni Petr Kalensky, ki s kapetanskim trakom na rami velja za najstarejšega nogometaša v moštvu.
Čas tekem lahko Ivan Novak izkoristi tudi za spomin na kakšno preteklo družinsko prigodo. Družbo v moštvu mu namreč delata oba njegova brata, Pavel in Antonin. Skupaj s Tomašem Tvrdikom ima hkrati tudi najdaljši staž med vsemi aktivnimi nogometaši Zakolan. Oba namreč nosita rdeči klubski dres vse od ponovne oživitve nogometa v kraju (2005). Najbolj znani od trojice bratov Novak je tudi eden izmed peterice nogometašev, ki imajo svoje prebivališče prav v kraju svojega aktualnega kluba.
Izkušeni David Ronn je v moštvu zadolžen za doseganje zadetkov.
57-letni kapetan Petr Kalensky je najstarejši igralec Zakolanov.
Za vsaj nekaj starostnega ravnotežja v moštvu tu in tam poskrbi kak golobradi mladenič, ki zapolni igralski kader poln veteranov. Vietnamec Danh Ngo zopet skrbi za kanček mednarodne eksotike. Nogometne tekme mu pomenijo predvsem krajše oddihe od napornega trgovanja kozic, ki jih iz svoje domovine uvaža na Češko. Ob tem velja omeniti, da Ngojev sin prav tako igra nogomet. Je član B ekipe že večkrat omenjenega kluba Bohemians. Uspelo pa se mu je prebiti tudi v mlado vietnamsko reprezentanco. Da se kakšna žoga znajde tudi v nasprotnikovi mreži je še najbolj zaslužen izkušeni veteran David Ronn. S štirimi zadetki prvi strelec moštva je svojo nogometno pot kot šestletnik pričel pri Sparti iz Prage. Pri 10-ih se je pridružil praški Slavii ter leto kasneje odšel v še en praški klub Slavoj za katerega je nastopal vse do članov, kjer je nato nastopal za različne praške kluba v prvi mestni ligi (danes peti ligi). Z izjemo igranja za Motorlet, s katerim je nastopal tudi v četrti ligi.
Za družinski pridih v moštvu skrbijo bratje Novak – od leve Pavel, Antonin in Ivan.
Mlajše kategorije
Že pogled na klubsko spletno stran daje vedeti, da imajo nastopi in treningi mlajših selekcij v Zakolanyh večjo težo od članske ekipe. Pravzaprav spada zakolanski klub med redke, kjer je člansko moštvo povsem podrejeno svojim naslednikom. Glavna zasluga gre seveda Ivanu Novaku, ki je svojo nogometno aktivnost v veliki meri podredil vzgoji mladih nogometašev. Ne le v nogometnem smislu. Zapis na spletni strani (namenjen staršem otrok) do potankosti razkriva njegovo oz. klubsko filozofijo dela z mladimi. Nogometni treningi ne pomenijo zgolj zapolnitev prostega časa otrok, temveč tudi priložnost za njihovo vzgojo. In s tem večjo možnost, da bo otrok odrasel v spodobnega človeka. Kar je tudi Novakov primarni cilj. Naslednja želja je nato vzgojiti uspešnega športnika – nogometaša. A je pot do tja dolga, naporna in trnova. Možnost za uspeh pa v najbolj množičnem športu zelo majhna. Ker želijo v mladih igralcih prebuditi strast do nogometa, se klub udeležuje oz. organizira nogometne turnirje. S čimer »prisili« otroke, da dneve preživljajo z žogo in svojimi vrstniki namesto v družinskem krogu.
Kot eden redkih (če ne celo edini) klubov v državi so se v Zakolanyh odločili treninge popestriti s tehniko iz brazilskih nogometnih šol. Že omenjeni freestyle naj bi mladim nogometašem pomagal razvijati gibanje kot tudi ustvarjalnost. Tovrstni treningi pomagajo otrokom pri dvigu samozavesti in hkrati pomenijo tudi zabavo.
Če mnogi klubi vabijo mlade ljubitelje žogobrca v svoje vrste z zanimivimi in vabljivimi parolami ter podobami najuspešnejših nogometašev, v Zakolanyh ostajajo trdno na realnih tleh. Pri čemer v oči pade predvsem stavek, kjer dajejo staršem jasno vedeti kolikšna je verjetnost, da bo njihov otrok postal profesionalni nogometaš na Češkem (zelo majhna) ali uspešen na evropskem nivoju (praktično nična).
Ekipa starejših dečkov, ki se ji na treningih občasno pridruži tudi češka kadetska reprezentantka Lucie Čižkova (na sliki druga z desne).
V Zakolanyh se seveda ne morejo primerjati z večjimi okoliškimi klubi kar se tiče uspehov in številčnosti zasedbe. Kljub temu njihovo večletno delo z mladimi kaže zelo pozitivne rezultate. Kar je hkrati dokaz, da lahko najmlajšim nogometašem uspe stopiti na višji nivo tudi skozi najožja nogometna vrata. Seveda pa za to potrebujejo vsaj osnovne pogoje v svojem bližnjem okolju.
Zakolany imajo v tekoči sezoni v tekmovanja prijavljene tri mlade selekcije – mlajše cicibane ter mlajše in starejše dečke. Med vsemi mladimi nogometaši, ki nosijo zakolanski dres, je tudi zadostno število otrok, ki padejo v kategorijo starejših cicibanov. A so se v klubu zaradi usmeritve odločili otroke te kategorije vključiti v starejšo kategorijo (mlajši dečki). Tudi zavoljo slabših rezultatov. Po besedah Novaka razlog tiči predvsem v večjem igrišču, na katerem igra kategorija igralcev do 12-ega leta starosti. S tem imajo otroci več prostora za tek in posledično manj možnosti fizičnih kontaktov.
Če rezultati pri najmlajših dveh kategorijah niso v prvem planu (posledično zato okrožna nogometna zveza ne vodi oz. objavlja lestvic klubov), prvenstvo pri starejših dveh kategorijah (ml. in st. dečki) v smislu točkovanja in vodenja lestvic poteka na enak način, kot pri kadetih, mladincih in članih. Zelo uspešno v aktualni sezoni nastopajo starejši dečki, ki v ligi na nivoju okrožja trenutno zasedajo visoko tretje mesto (od skupno 13-ih klubov). Nekoliko manj uspešna je generacija mlajših dečkov. Slednji so trenutno v eni od dveh skupin z eno zmago na predzadnjem mestu.
V nekaterih izmed preteklih sezon so Zakolany prijavili isto starostno kategorijo celo v dve tekmovanji. Tako so denimo mlajši dečki v sezoni 2021/22 nastopali na nivoju okrožja (kjer ekipe nastopajo s sedmimi igralci v polju ter vratarjem) in tudi regije (kjer je v polju en igralec več, a se tekme odvijajo na večji igralni površini). Z vidika mlajših kategorij je bila za klub omenjena sezona med najuspešnejšimi. Starejši dečki so takrat osvojili prvo mesto v okrožnem prvenstvu, medtem ko so njihovi mlajši klubski vrstniki osvojili končno šesto mesto med 18-imi sodelujočimi klubi v regiji.
Ekipa starejših dečkov Zakolanov med tako imenovanim free style nogometnim treningom, ki ga vodi Jan Weber.
Ob uspešni uveljavitvi igralcev v okoliških klubih ter dobro zastavljeni nogometni viziji pri otrocih oz. mladostnikih do 15-ega leta starosti se samo po sebi postavlja vprašanje zakaj v Zakolanyh ne ponudijo domačim fantom in dekletom možnost nadaljnjega nogometnega razvoja še s formiranjem kadetske in mladinske ekipe. To možnost trener Novak odločno zavrača. Eden od razlogov je predvsem v omejeni infrastrukturi in (pre)obremenitvi igrišča. Tako domačim igralcem po koncu sezone ob dopolnjenem 15-letu starosti ne preostane drugega, kot oditi v bližnje (ali manj bližnje) klube. Manj uspešni nadaljujejo z nogometom denimo v bližnjem kraju Kralupy nad Vltavo, bolj uspešni v Kladnem ali katerem izmed praških klubov.
Trud in dobro delo z mladimi nadobudneži je že kar nekaj mladim igralcem iz Zakolanov odprlo vrata v večje klube, kjer si na mnogo višjem nivoju tlakujejo svojo nogometno pot proti članski karieri. Kar je za trenerja Novaka tudi največja nagrada. Tako lahko v aktualni sezoni v mlajših kategorijah kluba Kladno (člansko moštvo nastopa v 3. češki ligi) najdemo štiri igralce iz Zakolanov, trije nosijo dres Bohemians-a in eden Dukle (oba praška kluba sta člana prve češke lige). Večina teh nogometašev je letnik 2010. Trenutno najbolj znano nogometno ime zakolanskega nogometa podira mite o nogometu kot moškem športu. Gre za Lucio Čižkovo, trenutno nogometašico praške Slavie in kadetsko reprezentantko Češke. Lokalni ljubitelji nogometa lahko dekliški dragulj večkrat vidijo tudi na igrišču v Zakolanyh, kjer s svojimi fantovskimi vrstniki izpopolnjuje tehniko obvladanja žoge oz. t.i. freestyle nogometa.
V preteklosti je za mlajše selekcije nastopalo tudi nemalo deklet. Ekipe v najmlajših kategorijah so večinoma sestavljene tako iz dečkov kot deklic. Če je bilo še v lanskem letu število deklet in fantov praktično enako, se je to sezono tehtnica nagnila konkretno na fantovsko stran. V klubu imajo trenutno v vseh mladih kategorijah tri predstavnice nežnejšega spola.
Medijska pokritost in cilji kluba
Zakolanom nikakor ne gre očitati neaktivnosti na svetovnem spletu. Že ob vnosu imena kluba v iskalnik se ponudi kar nekaj aktivnih socialnih omrežij. Tako lahko najdemo fotografije na Instagramu, od leta 2019 aktivni Facebook znova ponuja prispevke in video posnetke s turnirjev mlajših kategorij. Na njem lahko najdemo tudi mnogo posnetkov potez, tehnike in ostalih nogometnih trikov, ki pripomorejo pri širjenju nogometnega znanja. Poleg naštetega ima klub tudi aktivno spletno stran na kateri lahko najdemo tekoča obvestila o treningih in prihajajočih tekmah mlajših kategorij, reportaže in prispevke s turnirjev ter tekem kjer ne manjkajo niti fotografije.
Prav vsi našteti mediji so v celoti ali v veliki meri namenjeni mlajšim kategorijam. Nekaj malega prostora članski ekipi je namenjenega zgolj na klubski spletni strani. In še to ne kaj več od razporeda jesenskega dela sezone. Zanimivo, da niti pred domačo prvenstveno tekmo na oglasni deski v Zakolanyh ne bomo opazili plakata z vabilom na tekmo. Kar zgolj priča o usmeritvi kluba. Ki se zahvaljujoč udejstvovanju mlajših selekcij na turnirjih doma in predvsem v tujini nemalokrat pojavlja tudi v lokalnih medijih. In s tem skrbi za pozitivno zunanjo podobo.
Kljub temu, da člansko moštvo »pluje« v povsem drugih vodah, po besedah Novaka strahu za prihodnost nogometa v kraju ni. Nogometni entuziasti so v članski ekipi vedno dobrodošli. Bistvo njihovega udejstvovanja je predvsem v zabavi in druženju. Tudi zato prva violina Zakolanov iz vrst nogometašev, ki so v bližnji preteklosti ali ki aktualno nastopajo za katero od mlajših klubskih kategorij, ne vidi nikogar v prihodnosti igrati za člansko moštvo. Cilj kluba je namreč omogočiti mladim nogometašem udejstvovanje na višjem nivoju, kot jim ga (trenutno) ponuja igranje za člansko vrsto svojega matičnega kluba.
Četudi bo čas naredil svoje in leta razredčila člansko vrsto do te mere, da bo prenehala z igranjem, to ne bo imelo vpliva na nadaljnje udejstvovanje pri vzgoji nogometnega podmladka. Vsaj dokler bo klubska dirigentska palica v rokah Ivana Novaka. Pri tem gre upati, da svoj dolg do kluba opravi tudi sokolsko društvo oz. občina. Obnova klubskih prostorov bi v tem primeru morala biti prioritetna naloga lokalnih oblasti. Predvsem zaradi vseh otrok, ki si zaslužijo dostojnejše prostore (garderobe). Nenazadnje so ravno oni tisti, ki so že nekajkrat v medijih poskrbeli o dobrem glasu Zakolanov.
Člansko moštvo Fotbal Zakolany v jesenskem delu sezone 2025/26.
15. oktobra, 2025
FK Třeboutice
Nogometni klub FK Třeboutice je svojo luč ugledal komaj pred petimi leti. Igralski kader sestavlja mešanica mlajših in izkušenejših igralcev. Med slednjimi so tudi najzaslužnejši za delovanje kluba. Ker v vasi Třeboutice ni nogometnega igrišča, so odgovorni pred vsako sezono primorani v katerem od okoliških krajev poiskati svoj začasni domači »azil«.
Kot že nekaj zadnjih sezon so tudi v aktualni Litomeřice edino okrožje Usteške regije z organiziranim tekmovanjem na najnižjem nivoju češkega nogometa. Prvenstva desetoligašev se udeležuje 24 moštev, ki so enakomerno razdeljena v dve skupini. Član skupine A je tudi eden najmlajših nogometnih klubov v državi – FK Třeboutice. Klub s sedežem v vasi ob reki Labi je luč življenja ugledal pred dobrimi peti leti. V času enega najtežjih obdobij za amaterski nogomet, ki ga je povzročila pandemija covida in z njim povezani ukrepi.
Poleg vodenja kluba je Martin Faust še vedno aktiven tudi na zelenici.
Gonilni sili kluba sta predsednik in eden dveh ustanoviteljev Martin Faust ter njegov namestnik Pavel Pukl. Medtem ko prvi še vedno nastopa v dresu Třeboutic, je Pukl zaključil z aktivnim igranjem nogometa v času nastajanja novega kluba. Svoje pridobljene izkušnje z dolgoletnega nastopanja je nato usmeril v pomoč pri delovanju nogometnega subjekta. Ker v Třebouticah ni nogometnega igrišča, je bila ena glavnih nalog najti lokacijo, kjer bi klub igral svoje domače tekme. Z ustanovitvijo FK Třeboutic je občina Křešice (kamor spada tudi vas Třeboutice) dobila še tretji nogometni klub. Prvi prihaja iz Křešic in ima v tekmovanja poleg nekaj mlajših selekcij prijavljeni tudi dve članski moštvi od katerih nižjerangirano tekmuje v najnižji ligi. Prav tako v najnižji ligi nastopa drugi klub v občini – Sokol Zahořany. In ravno s sosednjimi Zahořany so Třeboutice sklenile dogovor o koriščenju njihovega igrišča. Prvo sezono so tako odigrale na igrišču svojega največjega rivala. S katerim se redno srečujejo vsako sezono. Kar ne velja za B ekipo iz Křešic, ki prav tako nastopa v najnižji ligi okrožja. A v zadnjih sezonah tekmuje v drugi (B) skupini.
Po krstni sezoni so odgovorni našli svoje novo zatočišče v malenkost oddaljenejšem mestu Terezin, kjer so nato gostili svoje tekmece naslednji dve sezoni. Z izjemo ene, ki so jo odigrali v kraju Libochovany. Sezono 2023/24 se znova vrnejo v Zahořane, kjer nastopajo vse do aprila letošnjega leta. Glavni razlog ponovne selitve je bila slabša igralna površina. Novo lokacijo je klub našel v kraju Česke Kopisty, kjer je odigral zaključek pretekle sezone. In kjer naj bi vse svoje tekmece gostil tudi v sezoni 2025/26.
Igranje tekem na okoliških igriščih je povezano tudi s stroški za uporabo nogometne površine. S tem jim znatno pomaga občina, ki klubu letno prispeva 38.000 čeških kron (približno 1.500€). Nekaj dodatnega
denarja v klubsko blagajno prispevajo tudi zasebni sponzorji. Trenutna lokacija igranja tekem odgovarja večini igralcev, ki prihajajo iz bližnjega središča okrožja – Litomeřic. Med njimi tudi del mlajše ekipe, ki se je Třebouticam pridružil v poletnem času. Kar je pripomoglo k večjemu optimizmu predvsem pri predsedniku Faustu. Nekaj članov starejše generacije je v preteklih sezonah zaključilo z aktivnim nastopanjem, kar je posledično krčilo igralski kader. S prihodom mladih moči je tudi pogled v prihodnost pri odgovornih v klubu povezan z večjim optimizmom.
Tekočo sezono Třeboutice rezultatsko niso pričele najbolje. Zgolj tri osvojene točke (za eno zmago) v petih tekmah jih trenutno uvršča na deseto mesto (med 12-imi klubi). Na enakem mestu so zaključile tudi zadnje prvenstvo. Čeprav igralci nimajo skupnih treningov, predsednik Faust ne skriva optimizma po boljšem nadaljevanju sezone.
Zgodovina in uspehi kluba
Čas pandemije covida je bilo eno najtežjih obdobij predvsem za amaterski nogomet. Klube iz najmanjših sredin je v že tako zahtevnih časih dodatno prizadela še dvakratna prekinitev ligaških prvenstev. Kar je nemalo igralcem vzelo voljo do nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. Posledično je njihovo prenehanje igranja nogometno krizo »vaških« klubov še dodatno poglobilo. Zaradi česar je marsikateri klub na najnižjem nivoju (kljub dolgi tradiciji) bil primoran zaključiti z delovanjem. Od preostalih klubov mnogi posledice tistega obdobja čutijo do danes.
Podpredsednik kluba Pavel Pukl je s svojim angažmajem ključen za delovanje kluba.
Kapetan Třeboutic Ladislav Krch kljub letom še vedno navdušuje s svojo hitrostjo.
Pravi mali čudež je, da se je v enem najtežjih obdobjih, kar jih je v novodobni zgodovini doživel amaterski šport, rodil nov nogometni klub. Za nameček še v vasi, kjer o najpomembnejši postranski stvari na svetu pred tem ni bilo ne duha ne sluha. Ključni figuri za ustanovitev kluba FK Třeboutice sta bila Milan Novotny ter aktualni predsednik Faust. Njuna ljubezen do nogometa je bila prevelika, da ne bi stvari vzela v svoje roke ter postavila vasico ob desnem bregu mogočne reke Labe na nogometni zemljevid.
Za ustanovitev kluba kajpak ne zadostuje zgolj veselje in želja po nogometnem angažmaju. Potrebno je tudi urediti vse birokratske detajle, ki jih tovrsten korak zahteva. Nemara najtežja naloga je privabiti zadostno število (zanesljivih) igralcev. Novotny in Faust tudi s tem nista imela težav, saj sta se vnaprej dogovorila s številnimi soigralci, s katerimi sta takrat oz. kdaj v preteklosti igrala v okoliških klubih.
Postavitev novega kluba tako pomeni eno redkih pozitivnih zgodb v svetu nogometa v začetku tega desetletja. FK Třeboutice so blagoslov okrožne nogometne zveze prejele 2. junija 2020 in nato v sezoni 2020/21 prvič nastopile v prvenstvu. Pred začetkom ligaškega dela so v klubu predstavili kombinacijo rumeno modre športne opreme in obelodanili svoj klubski grb. Ljubezen do konj ustanovitelja kluba
Najstarejši v moštvu 55-letni Petr Cuc je hkrati eden treh še aktivnih nogometašev, ki nosi dres Třeboutic vse od nastanka kluba.
Novotnyja je bila razlog, da se je kot glavna podoba na grbu znašla omenjena žival.
Zanimiv dogodek se je klubu pripetil v drugi sezoni nastopanja. Zaradi slabšega igrišča v vasi Zahořany, kjer so Třeboutice igrale svoje domače tekme prvo sezono, so za naslednjo odgovorni želeli najti novo lokacijo. Kot prva možnost so se ponujale sosednje Křešice. A do dogovora med kluboma naposled ni prišlo, Třeboutice pa so nato novo lokacijo našle v Terezinu. Morda je tudi to dogajanje dodatno pripomoglo k napetostim na prvenstveni tekmi pri B ekipi Křešic, ki jo je zaznamoval fizični obračun med igralci obeh moštev ter posledično nekaj izključitev. Ker je od omenjene tekme preteklo že nekaj vode, Faust ne izključuje možnosti, da bi morda že v bližnji prihodnosti znova poskusili najti skupni jezik s klubom iz Křešic ter občinskimi veljaki o koriščenju igrišča v omenjenem kraju.
Z izjemo sezone 2021/22 (ko so Třeboutice po predčasni prekinitvi prvenstva zaradi covida končale na petem mestu), je preostale štiri sezone klub vsakič zaključil ali na dnu lestvice ali v njenem spodnjem delu.
Infrastruktura
Klub brez lastne infrastrukture je v vse prej kot zavidljivem položaju. A se zdi, da se tudi s to oviro vodilni v Třebouticah zaenkrat uspešno spopadajo. Vsaj v tem pogledu jim gredo na roke številna nogometna igrišča v okoliških vaseh in mestih. Ter pripravljenost klubov in krajev jim priskočiti na pomoč. Po številu nogometnih klubov velja okrožje Litomeřice za enega najštevilčnejših na Češkem. A tudi njihova številčnost iz sezone v sezono niha. Za nameček pomanjkanje igralcev klube sili v iskanje rešitev za svoj nadaljnji obstoj. V takšni situaciji se je zašel tudi trenutni gostitelj Třeboutic – devetoligaš iz kraja Česke Kopisty. Po združitvi njihove članske ekipe z ekipo iz bližnjega kraja, sta se oba kluba dogovorila o enakomerni razdelitvi svojih domačih tekem. Manjše število domačih tekem kluba iz Čeških Kopist in posledično manjša obremenjenost njihovega sicer zelo dobro pripravljenega igrišča gre posledično v prid Třebouticam. Po besedah predsednika Fausta so v klubu s trenutno lokacijo svojih domačih tekem zelo zadovoljni. S tamkajšnjim klubom so dogovorjeni za koriščenje njihovega igrišča do konca aktualne sezone. Zaradi dobre izkušnje zato verjamejo, da bi tudi v prihodnjih sezonah (v kolikor se ne pokaže boljša možnost) svoje tekmece gostili v Čeških Kopistyh.
Kmalu po ustanovitvi kluba je župan Křešic celo nakazal možnost postavitve nogometnega igrišča v Třebouticah. A se je tovrsten korak kmalu izkazal za nerealnega. Tako z vidika financ kot tudi ustrezne lokacije v vasi. Kataster vasi namreč zajema obalni pas ob reki Labi, nakar se teren po nekaj deset metrih prične vzpenjati. Za nameček skozi vas poteka pomembna cestna komunikacija, ki jo z obeh strani obdajajo
Mednarodni priokus zasedbi Třeboutic daje 41-letni Mehičan Jose Luis Mortera Vazquez.
družinske hiše. Čeprav iz Čeških Kopist pogled seže tudi na Třeboutice na nasprotnem bregu Labe, je po najbližji poti iz enega v drug kraj potrebno prevoziti 10 kilometrov skozi mesto Litomeřice. Ker velika večina nogometašev prihaja ravno iz omenjenega središča okrožja, lokacija igranja tekem zanje v aktualni sezoni nima bistvenega vpliva (tako Češke Kopisty kot Třeboutice sta približno enako oddaljena od Litomeřic).
Igralski kader in vodstvo kluba
Igralski kader Třeboutic je sestavljen iz izkušenih nogometašev ter vse številčnejše mlajše garde. Od ustanovitve kluba je kar nekaj starejših igralcev že zaključilo svoje nogometne poti. Klub se je zato v preteklih sezonah zaradi manjšega števila nogometašev že nekajkrat znašel tudi pod vprašajem svojega nadaljnjega obstoja. Po besedah predsednika Fausta je ravno prihod mlajših igralcev pripomogel k dvigu morale v moštvu in posledično odločnost nadaljevati svojo sicer kratko nogometno zgodbo.
Ofenzivno usmerjen bratski dvojec Štěpan in Ondřej Fadler je Třeboutice okrepil pred aktualno sezono. Starejši Ondřej je trenutno najboljši strelec moštva.
Da gre med igralci za precejšen starostni razpon priča ravno razlika med najmlajšima članoma Třeboutic, 18-letnima Štěpanom Fadlerjem ter Kryštofom Tylom na eni ter 55-letnim Petrom Cucem na drugi strani. Slednji je eden od trojice še aktivnih, ki svoje nogometno znanje demonstrirajo vse od ustanovitve kluba. Ob njem sta to še 48-letni kapetan moštva Ladislav Krch (ki s svojo hitrostjo mnogokrat poskrbi za rdečico na obrazih veliko mlajših nasprotnih igralcih) ter predsednik kluba in še vedno aktivni Martin Faust. Ta je v svoji nogometni karieri mdr. Igral za regijska prvoligaša (po današnjem rangiranju petoligaša) Litomeřice in Lovosice. Ravno Faust je v aktualnem kadru ostal še edini, ki ima tudi svoje prebivališče v Třebouticah.
Za nekaj družinskega priokusa v moštvu skrbi bratska naveza Fadler. Ob že omenjenem Štěpanu dres Třeboutic nosi tudi napadalec Ondřej, trenutno s štirimi zadetki prvi strelec moštva. S svojo hitrostjo, obvladanjem žoge ter občutkom za
doseganje zadetkov je prihod Ondřeja Fadlerja pred sezono močno dvignil ofenzivni nivo igre Třeboutic. Omenjeni napadalec bi lahko bil v prihodnje eden izmed glavnih adutov v primeru višjih (rezultatskih) ciljev. Seveda ob pogoju, da bo svojo nogometno pot nadaljeval v Třebouticah.
Ob pogledu na spisek z imeni igralcev bi večini v oči padlo najdaljše med njimi. 41-letni Jose Luis Mortera Vazquez prihaja iz Mehike. Razlog za njegov prihod na Češko leži v ženi Čehinji, ki jo je spoznal v svoji domovini kot sodelavko v enem izmed mednarodnih podjetij. Z njo ima dva otroka. Družina se je pred leti preselila na Češko, Mortera pa si je kmalu zatem našel svoj nogometni klub za katerega uspešno nastopa na mestu defenzivnega igralca na sredini igrišča.
Mlajše kategorije
Bilo bi nerealno pričakovati, da bi Třeboutice pod svojim okriljem imele nogometni podmladek. Vsaj v aktualnih razmerah, ko je ena od prioritet vodilnih v klubu pred vsako sezono poiskati ustrezno lokacijo za igranje svojih domačih tekem. Ob omembi otrok podpredsednik kluba Pavel Pukl ne izključuje v prihodnosti tudi te možnosti. Takšen scenarij bi seveda terjal dolgoročnejše rešitve za klub (predvsem igrišča za igranje tekem in treniranje), ustrezen kader ter zadostno število mladih. Roko na srce, vse našteto se v tem trenutku zdi preveč oddaljeno.
Medijska pokritost in cilji kluba
Daljša odsotnost z igrišč predsednika Fausta zaradi zdravstvenih tegob je glavni razlog za »mrtvilo« na klubski Facebook strani. Ta je bila aktivna do junija 2022. Nekaj malega objav se je na njej našlo še v letih 2023 in 24, nakar je vse skupaj zamrlo. Po besedah predsednika kluba je cilj kluba v kratkem znova oživeti stran in s tem prispevati kamen v mozaik prepoznavnosti kluba.
Branilec Vladimir Dykast s svojimi zanimivimi videoposnetki med drugim prispeva tudi k prepoznavnosti kluba.
Edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski kluba iz Čeških Kopisty. Pred zadnjo prvenstveno tekmo je bil na njej še vedno obešen plakat s terminom že odigrane tekme.
Zaradi selitev bo klub verjetno tudi v prihodnje svoje tekme igral pred peščico gledalcev (nemalokrat ta ne doseže niti dvociferne številke). Kot »tujec« v kateri od okoliških vasi le stežka pritegneš na svojo tekmo večje število tamkajšnjih prebivalcev. Na drugi strani se tudi vaščani Třeboutic verjetno le stežka poistovetijo s klubom, ki svojih tekem nikdar ni igral v domačem kraju. Čemur pritrjujejo besede podpredsednika Pukla, ki ob tem omeni obdobja, ko so svoje domače tekme igrali v Zahořanyh. Kljub temu, da gre za sosednjo vas Třeboutic, je njihove tekme obiskovalo komaj kaj več gledalcev, kot jih trenutno v Čeških Kopistyh. Tudi zato ne čudi, da edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski pred vstopom na nogometni štadion v Čeških Kopistyh, kjer je domači klub na plakat z vabilom na prihajajočo tekmo dodal še termin igranja naslednje tekme Třeboutic.
Za zanimivo promocijo kluba je s svojimi prispevki na Youtube-u poskrbel igralec
Vladimir Dykast. Branilec Třeboutic, ki nastopa tudi za regijski hokejski klub, si je omislil svoj način video reportaž s tekem. S skupino štirih somišljenikov je s kamero in mikrofonom gledalcem pričaral svoj pogled na dogajanje pred in med tekmami. Kar je tudi starejši del ekipe sprejel z navdušenjem.
Prihod mlajših nogometašev je vodilne v klubu ne le razbremenila skrbi za prihodnost kluba. Njihova kvaliteta je hkrati dvignila tudi rezultatske cilje. Po Faustovih besedah tako v klubu v nadaljevanju večjo točkovno bero, medtem ko si želijo prvenstvo zaključiti v zgornji polovici lestvice. V bližnji prihodnosti ne skrivajo še višjih ambicij, povezanih z uvrstitvijo na prva štiri mesta.
Kljub vsem oteževalnim okoliščinam je odgovornim v klubu potrebno priznati uspešno krmarjenje v zahtevnih vodah amaterskega nogometa. V primeru, da jim bo tudi v prihodnje v svoje vrste uspelo privabljati mlade, zna biti pred klubom še dolga in lepa prihodnost.
FK Třeboutice v jesenskem delu sezone 2025/26.
Kot že nekaj zadnjih sezon so tudi v aktualni Litomeřice edino okrožje Usteške regije z organiziranim tekmovanjem na najnižjem nivoju češkega nogometa. Prvenstva desetoligašev se udeležuje 24 moštev, ki so enakomerno razdeljena v dve skupini. Član skupine A je tudi eden najmlajših nogometnih klubov v državi – FK Třeboutice. Klub s sedežem v vasi ob reki Labi je luč življenja ugledal pred dobrimi peti leti. V času enega najtežjih obdobij za amaterski nogomet, ki ga je povzročila pandemija covida in z njim povezani ukrepi.
Poleg vodenja kluba je Martin Faust še vedno aktiven tudi na zelenici.
Gonilni sili kluba sta predsednik in eden dveh ustanoviteljev Martin Faust ter njegov namestnik Pavel Pukl. Medtem ko prvi še vedno nastopa v dresu Třeboutic, je Pukl zaključil z aktivnim igranjem nogometa v času nastajanja novega kluba. Svoje pridobljene izkušnje z dolgoletnega nastopanja je nato usmeril v pomoč pri delovanju nogometnega subjekta. Ker v Třebouticah ni nogometnega igrišča, je bila ena glavnih nalog najti lokacijo, kjer bi klub igral svoje domače tekme. Z ustanovitvijo FK Třeboutic je občina Křešice (kamor spada tudi vas Třeboutice) dobila še tretji nogometni klub. Prvi prihaja iz Křešic in ima v tekmovanja poleg nekaj mlajših selekcij prijavljeni tudi dve članski moštvi od katerih nižjerangirano tekmuje v najnižji ligi. Prav tako v najnižji ligi nastopa drugi klub v občini – Sokol Zahořany. In ravno s sosednjimi Zahořany so Třeboutice sklenile dogovor o koriščenju njihovega igrišča. Prvo sezono so tako odigrale na igrišču svojega največjega rivala. S katerim se redno srečujejo vsako sezono. Kar ne velja za B ekipo iz Křešic, ki prav tako nastopa v najnižji ligi okrožja. A v zadnjih sezonah tekmuje v drugi (B) skupini.
Po krstni sezoni so odgovorni našli svoje novo zatočišče v malenkost oddaljenejšem mestu Terezin, kjer so nato gostili svoje tekmece naslednji dve sezoni. Z izjemo ene, ki so jo odigrali v kraju Libochovany. Sezono 2023/24 se znova vrnejo v Zahořane, kjer nastopajo vse do aprila letošnjega leta. Glavni razlog ponovne selitve je bila slabša igralna površina. Novo lokacijo je klub našel v kraju Česke Kopisty, kjer je odigral zaključek pretekle sezone. In kjer naj bi vse svoje tekmece gostil tudi v sezoni 2025/26.
Podpredsednik kluba Pavel Pukl je s svojim angažmajem ključen za delovanje kluba.
Igranje tekem na okoliških igriščih je povezano tudi s stroški za uporabo nogometne površine. S tem jim znatno pomaga občina, ki klubu letno prispeva 38.000 čeških kron (približno 1.500€). Nekaj dodatnega denarja v klubsko blagajno prispevajo tudi zasebni sponzorji. Trenutna lokacija igranja tekem odgovarja večini igralcev, ki prihajajo iz bližnjega središča okrožja – Litomeřic. Med njimi tudi del mlajše ekipe, ki se je Třebouticam pridružil v poletnem času. Kar je pripomoglo k večjemu optimizmu predvsem pri predsedniku Faustu. Nekaj članov starejše generacije je v preteklih sezonah zaključilo z aktivnim nastopanjem, kar je posledično krčilo igralski kader. S prihodom mladih moči je tudi pogled v prihodnost pri odgovornih v klubu povezan z večjim optimizmom.
Tekočo sezono Třeboutice rezultatsko niso pričele najbolje. Zgolj tri osvojene točke (za eno zmago) v petih tekmah jih trenutno uvršča na deseto mesto (med 12-imi klubi). Na enakem mestu so zaključile tudi zadnje prvenstvo. Čeprav igralci nimajo skupnih treningov, predsednik Faust ne skriva optimizma po boljšem nadaljevanju sezone.
Zgodovina in uspehi kluba
Čas pandemije covida je bilo eno najtežjih obdobij predvsem za amaterski nogomet. Klube iz najmanjših sredin je v že tako zahtevnih časih dodatno prizadela še dvakratna prekinitev ligaških prvenstev. Kar je nemalo igralcem vzelo voljo do nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. Posledično je njihovo prenehanje igranja nogometno krizo »vaških« klubov še dodatno poglobilo. Zaradi česar je marsikateri klub na najnižjem nivoju (kljub dolgi tradiciji) bil primoran zaključiti z delovanjem. Od preostalih klubov mnogi posledice tistega obdobja čutijo do danes.
Kapetan Třeboutic Ladislav Krch kljub letom še vedno navdušuje s svojo hitrostjo.
Pravi mali čudež je, da se je v enem najtežjih obdobjih, kar jih je v novodobni zgodovini doživel amaterski šport, rodil nov nogometni klub. Za nameček še v vasi, kjer o najpomembnejši postranski stvari na svetu pred tem ni bilo ne duha ne sluha. Ključni figuri za ustanovitev kluba FK Třeboutice sta bila Milan Novotny ter aktualni predsednik Faust. Njuna ljubezen do nogometa je bila prevelika, da ne bi stvari vzela v svoje roke ter postavila vasico ob desnem bregu mogočne reke Labe na nogometni zemljevid.
Za ustanovitev kluba kajpak ne zadostuje zgolj veselje in želja po nogometnem angažmaju. Potrebno je tudi urediti vse birokratske detajle, ki jih tovrsten korak zahteva. Nemara najtežja naloga je privabiti zadostno število (zanesljivih) igralcev. Novotny in Faust tudi s tem nista imela težav, saj sta se vnaprej dogovorila s številnimi soigralci, s katerimi sta takrat oz. kdaj v preteklosti igrala v okoliških klubih.
Najstarejši v moštvu 55-letni Petr Cuc je hkrati eden treh še aktivnih nogometašev, ki nosi dres Třeboutic vse od nastanka kluba.
Postavitev novega kluba tako pomeni eno redkih pozitivnih zgodb v svetu nogometa v začetku tega desetletja. FK Třeboutice so blagoslov okrožne nogometne zveze prejele 2. junija 2020 in nato v sezoni 2020/21 prvič nastopile v prvenstvu. Pred začetkom ligaškega dela so v klubu predstavili kombinacijo rumeno modre športne opreme in obelodanili svoj klubski grb. Ljubezen do konj ustanovitelja kluba Novotnyja je bila razlog, da se je kot glavna podoba na grbu znašla omenjena žival.
Zanimiv dogodek se je klubu pripetil v drugi sezoni nastopanja. Zaradi slabšega igrišča v vasi Zahořany, kjer so Třeboutice igrale svoje domače tekme prvo sezono, so za naslednjo odgovorni želeli najti novo lokacijo. Kot prva možnost so se ponujale sosednje Křešice. A do dogovora med kluboma naposled ni prišlo, Třeboutice pa so nato novo lokacijo našle v Terezinu. Morda je tudi to dogajanje dodatno pripomoglo k napetostim na prvenstveni tekmi pri B ekipi Křešic, ki jo je zaznamoval fizični obračun med igralci obeh moštev ter posledično nekaj izključitev. Ker je od omenjene tekme preteklo že nekaj vode, Faust ne izključuje možnosti, da bi morda že v bližnji prihodnosti znova poskusili najti skupni jezik s klubom iz Křešic ter občinskimi veljaki o koriščenju igrišča v omenjenem kraju.
Z izjemo sezone 2021/22 (ko so Třeboutice po predčasni prekinitvi prvenstva zaradi covida končale na petem mestu), je preostale štiri sezone klub vsakič zaključil ali na dnu lestvice ali v njenem spodnjem delu.
Infrastruktura
Klub brez lastne infrastrukture je v vse prej kot zavidljivem položaju. A se zdi, da se tudi s to oviro vodilni v Třebouticah zaenkrat uspešno spopadajo. Vsaj v tem pogledu jim gredo na roke številna nogometna igrišča v okoliških vaseh in mestih. Ter pripravljenost klubov in krajev jim priskočiti na pomoč. Po številu nogometnih klubov velja okrožje Litomeřice za enega najštevilčnejših na Češkem. A tudi njihova številčnost iz sezone v sezono niha. Za nameček pomanjkanje igralcev klube sili v iskanje rešitev za svoj nadaljnji obstoj. V takšni situaciji se je zašel tudi trenutni gostitelj Třeboutic – devetoligaš iz kraja Česke Kopisty. Po združitvi njihove članske ekipe z ekipo iz bližnjega kraja, sta se oba kluba dogovorila o enakomerni razdelitvi svojih domačih tekem. Manjše število domačih tekem kluba iz Čeških Kopist in posledično manjša obremenjenost njihovega sicer zelo dobro pripravljenega igrišča gre posledično v prid Třebouticam. Po besedah predsednika Fausta so v klubu s trenutno lokacijo svojih domačih tekem zelo zadovoljni. S tamkajšnjim klubom so dogovorjeni za koriščenje njihovega igrišča do konca aktualne sezone. Zaradi dobre izkušnje zato verjamejo, da bi tudi v prihodnjih sezonah (v kolikor se ne pokaže boljša možnost) svoje tekmece gostili v Čeških Kopistyh.
Kmalu po ustanovitvi kluba je župan Křešic celo nakazal možnost postavitve nogometnega igrišča v Třebouticah. A se je tovrsten korak kmalu izkazal za nerealnega. Tako z vidika financ kot tudi ustrezne lokacije v vasi. Kataster vasi namreč zajema obalni pas ob reki Labi, nakar se teren po nekaj deset metrih prične vzpenjati. Za nameček skozi vas poteka pomembna cestna komunikacija, ki jo z obeh strani obdajajo družinske hiše. Čeprav iz Čeških Kopist pogled seže tudi na Třeboutice na nasprotnem bregu Labe, je po najbližji poti iz enega v drug kraj potrebno prevoziti 10 kilometrov skozi mesto Litomeřice. Ker velika večina nogometašev prihaja ravno iz omenjenega središča okrožja, lokacija igranja tekem zanje v aktualni sezoni nima bistvenega vpliva (tako Češke Kopisty kot Třeboutice sta približno enako oddaljena od Litomeřic).
Igralski kader in vodstvo kluba
Igralski kader Třeboutic je sestavljen iz izkušenih nogometašev ter vse številčnejše mlajše garde. Od ustanovitve kluba je kar nekaj starejših igralcev že zaključilo svoje nogometne poti. Klub se je zato v preteklih sezonah zaradi manjšega števila nogometašev že nekajkrat znašel tudi pod vprašajem svojega nadaljnjega obstoja. Po besedah predsednika Fausta je ravno prihod mlajših igralcev pripomogel k dvigu morale v moštvu in posledično odločnost nadaljevati svojo sicer kratko nogometno zgodbo.
Ofenzivno usmerjen bratski dvojec Štěpan in Ondřej Fadler je Třeboutice okrepil pred aktualno sezono. Starejši Ondřej je trenutno najboljši strelec moštva.
Da gre med igralci za precejšen starostni razpon priča ravno razlika med najmlajšima članoma Třeboutic, 18-letnima Štěpanom Fadlerjem ter Kryštofom Tylom na eni ter 55-letnim Petrom Cucem na drugi strani. Slednji je eden od trojice še aktivnih, ki svoje nogometno znanje demonstrirajo vse od ustanovitve kluba. Ob njem sta to še 48-letni kapetan moštva Ladislav Krch (ki s svojo hitrostjo mnogokrat poskrbi za rdečico na obrazih veliko mlajših nasprotnih igralcih) ter predsednik kluba in še vedno aktivni Martin Faust. Ta je v svoji nogometni karieri mdr. Igral za regijska prvoligaša (po današnjem rangiranju petoligaša) Litomeřice in Lovosice. Ravno Faust je v aktualnem kadru ostal še edini, ki ima tudi svoje prebivališče v Třebouticah.
Za nekaj družinskega priokusa v moštvu skrbi bratska naveza Fadler. Ob že omenjenem Štěpanu dres Třeboutic nosi tudi napadalec Ondřej, trenutno s štirimi zadetki prvi strelec moštva. S svojo hitrostjo, obvladanjem žoge ter občutkom za doseganje zadetkov je prihod Ondřeja Fadlerja pred sezono močno dvignil ofenzivni nivo igre Třeboutic. Omenjeni napadalec bi lahko bil v prihodnje eden izmed glavnih adutov v primeru višjih (rezultatskih) ciljev. Seveda ob pogoju, da bo svojo nogometno pot nadaljeval v Třebouticah.
Ob pogledu na spisek z imeni igralcev bi večini v oči padlo najdaljše med njimi. 41-letni Jose Luis Mortera Vazquez prihaja iz Mehike. Razlog za njegov prihod na Češko leži v ženi Čehinji, ki jo je spoznal v svoji domovini kot sodelavko v enem izmed mednarodnih podjetij. Z njo ima dva otroka. Družina se je pred leti preselila na Češko, Mortera pa si je kmalu zatem našel svoj nogometni klub za katerega uspešno nastopa na mestu defenzivnega igralca na sredini igrišča.
Mednarodni priokus zasedbi Třeboutic daje 41-letni Mehičan Jose Luis Mortera Vazquez.
Branilec Vladimir Dykast s svojimi zanimivimi videoposnetki med drugim prispeva tudi k prepoznavnosti kluba.
Mlajše kategorije
Bilo bi nerealno pričakovati, da bi Třeboutice pod svojim okriljem imele nogometni podmladek. Vsaj v aktualnih razmerah, ko je ena od prioritet vodilnih v klubu pred vsako sezono poiskati ustrezno lokacijo za igranje svojih domačih tekem. Ob omembi otrok podpredsednik kluba Pavel Pukl ne izključuje v prihodnosti tudi te možnosti. Takšen scenarij bi seveda terjal dolgoročnejše rešitve za klub (predvsem igrišča za igranje tekem in treniranje), ustrezen kader ter zadostno število mladih. Roko na srce, vse našteto se v tem trenutku zdi preveč oddaljeno.
Medijska pokritost in cilji kluba
Daljša odsotnost z igrišč predsednika Fausta zaradi zdravstvenih tegob je glavni razlog za »mrtvilo« na klubski Facebook strani. Ta je bila aktivna do junija 2022. Nekaj malega objav se je na njej našlo še v letih 2023 in 24, nakar je vse skupaj zamrlo. Po besedah predsednika kluba je cilj kluba v kratkem znova oživeti stran in s tem prispevati kamen v mozaik prepoznavnosti kluba.
Edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski kluba iz Čeških Kopisty. Pred zadnjo prvenstveno tekmo je bil na njej še vedno obešen plakat s terminom že odigrane tekme.
Zaradi selitev bo klub verjetno tudi v prihodnje svoje tekme igral pred peščico gledalcev (nemalokrat ta ne doseže niti dvociferne številke). Kot »tujec« v kateri od okoliških vasi le stežka pritegneš na svojo tekmo večje število tamkajšnjih prebivalcev. Na drugi strani se tudi vaščani Třeboutic verjetno le stežka poistovetijo s klubom, ki svojih tekem nikdar ni igral v domačem kraju. Čemur pritrjujejo besede podpredsednika Pukla, ki ob tem omeni obdobja, ko so svoje domače tekme igrali v Zahořanyh. Kljub temu, da gre za sosednjo vas Třeboutic, je njihove tekme obiskovalo komaj kaj več gledalcev, kot jih trenutno v Čeških Kopistyh. Tudi zato ne čudi, da edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski pred vstopom na nogometni štadion v Čeških Kopistyh, kjer je domači klub na plakat z vabilom na prihajajočo tekmo dodal še termin igranja naslednje tekme Třeboutic.
Za zanimivo promocijo kluba je s svojimi prispevki na Youtube-u poskrbel igralec Vladimir Dykast. Branilec Třeboutic, ki nastopa tudi za regijski hokejski klub, si je omislil svoj način video reportaž s tekem. S skupino štirih somišljenikov je s kamero in mikrofonom gledalcem pričaral svoj pogled na dogajanje pred in med tekmami. Kar je tudi starejši del ekipe sprejel z navdušenjem.
Prihod mlajših nogometašev je vodilne v klubu ne le razbremenila skrbi za prihodnost kluba. Njihova kvaliteta je hkrati dvignila tudi rezultatske cilje. Po Faustovih besedah tako v klubu v nadaljevanju večjo točkovno bero, medtem ko si želijo prvenstvo zaključiti v zgornji polovici lestvice. V bližnji prihodnosti ne skrivajo še višjih ambicij, povezanih z uvrstitvijo na prva štiri mesta.
Kljub vsem oteževalnim okoliščinam je odgovornim v klubu potrebno priznati uspešno krmarjenje v zahtevnih vodah amaterskega nogometa. V primeru, da jim bo tudi v prihodnje v svoje vrste uspelo privabljati mlade, zna biti pred klubom še dolga in lepa prihodnost.
FK Třeboutice v jesenskem delu sezone 2025/26.
14. oktobra, 2025
FK Třeboutice – Sokol Medvědice
Sobotni prvenstveni krog skupine A okrožja Litomeřice v Usteški regiji je na uvod ponudil dvoboj Třeboutic proti sokolom iz Medvědic. Domača ekipa je bila odločna, da po zgolj treh osvojenih točkah v uvodnem delu prvenstva svoj izkupiček podvoji in s tem napove naskok na zgornjo polovico lestvice. Medtem ko so gostje na tekmo prispeli zgolj z enajsterico, so Třeboutice svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi.
Od aprila letošnjega leta ekipa Třeboutic gosti svoje tekmece v kraju Česke Kopisty. Kar je nehote skrajšalo pot na tekmo gostujočemu moštvu na 24 kilometrov. Za dodaten dvig motivacije pred sobotnim dvobojem je v domačem taboru zagotovo prispevala tudi misel na oba poraza proti istemu nasprotniku v pretekli sezoni (2:6 in 5:3). Po obeh rezultatih sodeč so si maloštevilni ljubitelji nogometa lahko obetali večje število zadetkov.
Igralce Třeboutic je pred tekmo pričakala že pripravljena (označena) igralna površina. Kar je očitno še dodatno vplivalo na kasnejši prihod večine igralcev. Z izjemo trojice iz mlajše garde, ki se je ob igrišču pojavila približno uro in četrt pred pričetkom srečanja ter nemudoma pričela preizkušati svoje
»nastavitve« s streli proti vratom.
Morda je tudi nenavadno zgodnja ura pričetka srečanja (ob 11:30) vplivala na ležerne prihode domačih bojevnikov. Kljub dogovorjenemu zboru uro pred prvim sodniškim žvižgom je večina igralcev Třeboutic prispela ob igrišče konkretno kasneje. Zadnji šele v prvih minutah srečanja. Za razliko od gostov, ki so na tekmo prispeli zgolj z enajsterico igralcev (med katerimi ni bilo vratarja), je širši igralski kader Třeboutic domačine vendarle postavljal v pozicijo rahlih favoritov.
Če so igralci pod oblačnim nebom (ter v zmerno hladnem vetru) počasi »curljali« na kraj dvoboja, gledalcev na drugi strani ni bilo od nikoder. Kar je v primeru Třeboutic bolj ali manj pravilo. Igranje domačih tekem v okoliških krajih terja svoj davek. Eden teh je ravno manjši obisk, kot bi ga imeli v primeru, če bi imeli možnost igrati tekme v svoji vasi. Je pa igralce zato pričakalo odlično pripravljeno igrišče domačega devetoligaša.
Večina igralcev Třeboutic je med ogrevanjem občutno štedila svoje moči.
Sodnik je počakal na traktor, da je le-ta zaključil svojo vožnjo ob igrišču, nakar je dal znak za pričetek srečanja.
Prvi polčas
Zanimivo, da se je srečanje pričelo brez standardnega pozdrava obeh moštev. Je pa bilo zato prvič slišati sodniško piščalko točno ob napovedani uro (kar je na tekmah najnižjih lig prej izjema kot pravilo). Po uvodnem pisku so iniciativo na igrišču prevzeli gostje. Po njihovem prvem poskusu s slabih 25-ih metrov je žoga poletela preko domačih vat. Prvih deset minut je igra potekala predvsem na domači polovici. A si gostje kljub temu niso pripravili omembe vredne priložnosti. Tudi zaradi dobro postavljenih domačih igralcev. In ko so Třeboutice prvič konkretno zapretile, se je žoga že znašla za hrbtom gostujočega nadomestnega vratarja. Hitro akcijo je na svoji igralni polovici pričel Mehičan Jose Luiz Mortera Vazquez, ki je žogo podal do Ladislava Krcha na sredini igrišča. Ta jo je hitro podaljšal do vtekajočega Ondřeja Fadlerja, ki je bil prehiter za gostujočo obrambo. Svoj prodor
je že v gostujočem kazenskem prostoru delno s strani zaključil z natančnim strelom po tleh.
Eden izmed stebrov domače obrambe je izkušeni Jiři Bursa.
Dve minuti po domačem vodstvu so gostje zapretili po levi strani obrambe Třeboutic, a je bil njihov zaključek nenatančen. Že minuto zatem so domači ponovili akcijo v režiji hitronogega Ondřeja Fadlerja, ki pa tokrat iz oči v oči iz desetih metrov ni uspel ukaniti nasprotnega čuvaja mreže. Kljub temu je višji od bratov Fadler prišel do odbitka, žoga je nato s strani podal v sredino kazenskega prostora, kjer je do nje prišel Jakub Rittich, ki je oviran streljal preslabo, da bi ogrozil gostujoča vrata.
V 16. minuti so nevarno zapretili gostje. Daljšo akcijo
globoko na domači polovici so zaključili z močnim strelom z 20-ih metrov, po katerem se je izkazal domači vratar Adam Pizak. Redki gledalci so v prvi polovici prvega dela srečanja že dodobra spoznali obrise igre Třeboutic, ki so jo nato bolj ali manj prezentirale do konca srečanja. Ton njihovi igri je dajala dobro organizirana obramba sestavljena iz izkušenj (Jiři Bursa, Petr Cuc) in mladosti (Denis Dvořak, Tomaš Novotny) ter trdna in igriva sredina (na čelu z izkušenima Jakubom Koňařikom in Martinom Faustom), ki je v ogenj pošiljala hitre napadalce. Slednji so bili težko rešljiva uganka za počasnejše obrambne igralce gostujočega moštva.
Domači vratar Adam Plzak se je v uvodnem delu srečanja izkazal z nekaj posredovanji.
Tomaš Novotny je velik del srečanja odigral na mestu osrednjega branilca.
V igri Třeboutic velja izpostaviti njihovo potrpežljivo igro z veliko kratkimi podajami in brez nepotrebnega zadrževanja žoge. Takoj, ko se je ponudila luknja v gostujoči defenzivi, je sledila bodisi podaja na katerega od vtekajočih napadalcev bodisi se je za prodor odločil kateri izmed veznih igralcev na sredini igrišča. Nemalokrat so se v zaključku napadalnih akcij znašli tudi branilci. Da se je pobuda po prvem zadetku prevesila krepko na domačo stran,
Glavni adut v napadu Třeboutic je hitronogi Ondřej Fadler.
gre zahvala tudi zelo dobri tehniki in obvladanju žoge večine igralcev v rumeno modri opremi. V seštevku je njihova igra imela rep in glavo v kateri so se uspešno prepletale izkušnje z mladostjo. Kar je za ta nivo tekmovanja prej izjema kot pravilo.
Jakub Koňařik se je pogosto vključeval v napadalne akcije.
Hitro napadalno akcijo so Třeboutice izvedle znova v 29. minuti, ko je izkušena naveza Cuc – Martin Faust pripravila lepo priložnost mlademu Ondřeju Fadlerju, ki je tokrat s 17-ih metrov in delno s strani meril preko nasprotnih vrat. Kar nekajkrat se je v napadalni akciji znašel tudi osrednji vezist Mortera. Prvič se je za strel odločil v 31.minuti, ko je s približno 25-ih metrov meril visoko preko vrat. Minuto kasneje so domači s tremi hitrimi podajami izigrali gostujočo obrambo. Pred vrati se je sam znašel Vladimir Dykast, ki je namesto povišanja vodstva žogo poslal mimo vratnice. Pet minut kasneje je bil Dykast udeležen v novi napadalni akciji – tokrat kot podajalec Štěpanu Fadlerju, ki je s strelom po tleh z desne strani ciljal daljši vratarjev kot, a je tudi tokrat žoga končala v gol avtu.
V 42. minuti je z mojstrsko solo akcijo povišal rezultat Ladislav Krch.
18-letni Štěpan Fadler v napadalni akciji.
Da v domačem taboru le niso preveč žalovali za zapravljenimi priložnostmi, je v 42. minuti z mojstrsko solo akcijo
poskrbel kapetan Ladislav Krch. Domači veteran je pokazal vso svojo veličino s prodorom, ki ga je pričel že na svoji polovici. Mimo številnih gostujočih igralcev se je uspel prebiti v nasprotni kazenski prostor, kjer je žogo rutinirano poslal za hrbet gostujočega vratarja. Poteza, s katero je 48-letnik pokazala ne le odlično obvladovanje žoge temveč za svoja leta neverjetno hitrost, ki se je ne bi sramovali za generacijo mlajši nogometaši.
Gostujoči vratar je bil za korak hitrejši od Štěpana Fadlerja.
Domači nogometaši so na odmor odšli z lepo prednostjo.
Tudi Novotny je s svojo hitrostjo žogo večkrat uspešno popeljal iz obrambe na sredino igrišča.
Ker si moštvi do konca prvega polčasa nista več pripravili priložnosti, so nogometaši Třeboutic na odmor odšli z lepo prednostjo dveh zadetkov. Ki bi z nekaj več koncentracije v zaključku akcij lahko bila še višja. Brez dvoma so redki
gledalci (njihovo število se je v času tekme gibalo med pet in osem) lahko uživali v zanimivi in na trenutke tudi atraktivni predstavi. Kljub skromnemu obisku je v času tekme svoja vrata odprl klubski bife, kar so nekateri igralci izkoristili za okrepčilo.
Po napotkih in izmenjavi mnenj v garderobi ter ob igrišču sta se obe enajsterici kaj kmalu znašli znova na zelenici. Tudi zato je glavni sodnik po zgolj osmih minutah premora oznanil nadaljevanje dvoboja s spodnjega dela razpredelnice.
Martin Faust (na sliki levo) ter Petr Cuc sta odmor izkoristila tudi za pogovor s sodnikom.
Plzak v vratih Třeboutic ni imel pretiranega dela.
Tribuna ter klopi ob igrišču so v času tekme bolj ali manj samevale.
Drugi polčas
Za razliko od uvoda v srečanje je začetek drugega polčasa pripadel Třebouticam. Nagrada za njihovo aktivno igro je bil tretji zadetek v 49. minuti. Začetnik napadalne akcije je bil Štěpan Fadler, ki je z leve
strani podal na sredino igrišča vtekajočemu Koňařiku. Podobno, kot kapetan, je bil tudi on prehiter za gostujočo obrambo in svoj prodor rutinirano zaključil z uspešnim strelom po tleh. Minuto kasneje je z roba kazenskega prostora nevarno poskusil Mortera, a je gostujoči vratar žogo uspel odbiti v kot. Kot z desne strani je izvedel Cuc. Po nizkem predložku na prvo vratnico je bil prvi pri žogi Ondřej Fadler, ki jo je v slogu hladnokrvnih napadalcev z nogo iz bližine poslal v gostujočo mrežo. Zgolj šest minut igre v drugem polčasu so potrebovali igralci Třeboutic, da so svojo prednost iz prvega polčasa podvojili.
Novotnyja pri izgradnji napadalne akcije v ozadju spremlja Koňařik.
Ležernejša igra Třeboutic je v 65. minuti botrovala drugemu gostujočemu zadetku.
Pogled na domačo klop. Širši kader so domači izkoristili za pogoste menjave.
Gostje so delovali precej nemočno. Praktično jim ni uspelo preiti na domačo polovico. Na drugi strani so domači še naprej delovali razigrano. Visok nivo igre so uspeli ohranjati tudi na račun pogostih menjav (česar nasprotnik zaradi prazne rezervne klopi ni imel možnosti). Svoj prvi poskus strela prosti domačim vratom v drugem polčasu so gostje izvedli v 56. minuti, a je žoga zletela mimo desne vratnice. Pogumnejša in aktivnejša igra se je gostom obrestovala v 59. minuti. Individualno akcijo na levi strani domače obrambe je s strelom precej s strani zaključil gostujoči napadalec. Žoga je v visokem letu preletela visoko postavljenega vratarja Plzaka in na presenečenje vseh prisotnih na koncu končala za njegovim hrbtom.
Izkušeni sodnik Anton Andrle je tekmo odsodil brez napak. Zahvaljujoč korektni igri obeh moštev je na tekmi zgolj enkrat posegel po rumene kartonu.
Bile so to minute, ko je igra domačih nekoliko padla. Tu in tam so si privoščili tudi pred tem ne videne napake. Kot denimo Dvořak, ki je v 62. minuti s slabo povratno podajo svojemu vratarju uspel povzročiti nekaj sivih las svojim soigralcem. Če takrat gostje darila še niso realizirali, jim je tri minute zatem uspelo rezultat znižati na 4:2. Po prekršku in prostem strelu je sledil predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil prvi na žogi gostujoči napadalec, ki je žogo z bližine z glavo poslal za hrbet nemočnega Plzaka.
Obdobje ležernejše igre Třeboutic so gostje izkoristili v popolnosti. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. V teh trenutkih je končno tudi nekaj sončnih žarkov uspelo prodreti skozi oblačno nebo. Kar je očitno pripomoglo domačim, da so po daljšem času zopet zapretili. Skozi celotno srečanje aktivni Mortera je na sredini igrišča lepo našel vtekajočega Krcha na levi strani. Domači kapetan je še enkrat večkrat prezentiral svojo hitrost. Ki pa je tokrat ni vnovčil na podoben način, kot ob koncu prvega polčasa. Žoga je po njegovem strelu končala ob gostujoči vratnici v gol avtu.
Kakršne koli upe gostov po preobratu je v 74. minuti s svojim tretjim (in sedmim v sezoni) zadetkom zapečatil Ondřej Fadler. Celotna akcija gre
Koňařik je svojo aktivno igro skozi celo srečanje kronal z zadetkom v 49. minuti.
na rovaš trojice mladeničev, ki jo je globoko na svoji polovici na levem boku pričel Dvořak. Po podaji je napad na levi strani nadaljeval hitri Rittich. Njegova podaja po tleh je v gostujočem kazenskem prostoru našla Ondřeja Fadlerja. Kljub temu, da je bil najnevarnejši domači napadalec pokrit in po prejemu žoge s hrbtom obrnjem proti vratom, mu je po obratu in strelu uspelo še enkrat več zatresti gostujočo mrežo.
Kljub dvema prejetima zadetkoma sta Novotny in Plzak opravila svoje delo s pozitivno oceno.
V zaključku tekme je s strelom poskusil Štěpan Fadler.
Jakub Rittich je nase opozoril z nekaj hitrimi prodori po desnem krilu.
Le minuto kasneje bi lahko Třeboutice povišale prednost. Po prekršku je s prostega strela sledil nizek in oster predložek Cuca v vratarjev kazenski prostor. Žogo se je pred vratarjem uspel dotakniti Koňařik, a premalo, da bi spremenil njeno smer. Že v naslednji akciji je domačim uspelo rezultat povišati.
48-letni kapetan Ladislav Krch se s svojo hitrostjo še vedno brez težav kosa z veliko mlajšimi igralci. Kar je z nekaj hitrimi prodori demonstriral tudi na sobotnem srečanju.
Ondřej Fadler je bil prvo ime sobotne tekme. Hitronogi mladi napadalec je kazal aktivno igro skozi celotno srečanje. Izstopal je predvsem s svojo hitrostjo, s katero je večkrat v obup spravljal gostujoče obrambne igralce, ter občutkom za zadetke. Gre za modernega napadalca, ki se odlično znajde tako na sredini igrišča kot na krilu. S prvim zadetkom je načel gostujočo mrežo, svojo odlično predstavo pa kasneje kronal s hattrickom.
Za močan strel po tleh s 25-ih metrov se je nenadoma odločil Kryštof Tyl. Natančno merjena žoga se je naposled od vratnice odkotalila za golovo črto. Omenjeni igralec je v 84. minuti (tokrat bolj po naključju) še enkrat stopil v ospredje. Po dobljeni žogi na sredini igrišča je na levi strani videl aktivnega Ondřeja Fadlerja. A je bila njegova podaja preostra. Medtem ko se je Tyl opravičeval soigralcu za nenatančno podajo, je žoga nadaljevala pot proti gostujočemu vratarju. A je njegova nespretnost pri ustavljanju žoge (ki mu je ušla preko kopačke) pomenila še sedmi zadetek v gostujoči mreži.
Igralci Třeboutic so z visoko zmago napovedali naskok na zgornjo polovico lestvice.
Starejši del ekipe se je po tekmi v dobrem razpoloženju zadržal ob igrišču.
Po zadnjem zadetku je sodnik predčasno zaključil srečanje s čimer je goste odrešil nadaljnjih muk. Visoka zmaga Třeboutic s 7:2 je povsem zaslužena in odraža realno sliko prikazanega na igrišču. Ob podobnem nadaljevanju prvenstva je zgolj vprašanje časa kdaj se bo moštvo znašlo v zgornji polovici lestvice. Kombinacija izkušenj in mladosti se v primeru Třeboutic kaže za zadetek v polno. Po videnem sodeč so tudi igralna mesta zelo dobro pokrita. V kolikor bi odgovornim v klub uspelo privabiti še kakšnega mladeniča podobnih kvalitet, bi se morda lahko nadejali celo najvišjih mest. Škoda edino, ker njihovih domačih tekem ne spremlja večje število gledalcev. Glede na napadalno in na trenutke tudi atraktivno igro bi si igralci Třeboutic nedvomno zaslužili številčnejšo podporo ob igrišču.

Od aprila letošnjega leta ekipa Třeboutic gosti svoje tekmece v kraju Česke Kopisty. Kar je nehote skrajšalo pot na tekmo gostujočemu moštvu na 24 kilometrov. Za dodaten dvig motivacije pred sobotnim dvobojem je v domačem taboru zagotovo prispevala tudi misel na oba poraza proti istemu nasprotniku v pretekli sezoni (2:6 in 5:3). Po obeh rezultatih sodeč so si maloštevilni ljubitelji nogometa lahko obetali večje število zadetkov.
Igralce Třeboutic je pred tekmo pričakala že pripravljena (označena) igralna površina. Kar je očitno še dodatno vplivalo na kasnejši prihod večine igralcev. Z izjemo trojice iz mlajše garde, ki se je ob igrišču pojavila približno uro in četrt pred pričetkom srečanja ter nemudoma pričela preizkušati svoje »nastavitve« s streli proti vratom.
Večina igralcev Třeboutic je med ogrevanjem občutno štedila svoje moči.
Morda je tudi nenavadno zgodnja ura pričetka srečanja (ob 11:30) vplivala na ležerne prihode domačih bojevnikov. Kljub dogovorjenemu zboru uro pred prvim sodniškim žvižgom je večina igralcev Třeboutic prispela ob igrišče konkretno kasneje. Zadnji šele v prvih minutah srečanja. Za razliko od gostov, ki so na tekmo prispeli zgolj z enajsterico igralcev (med katerimi ni bilo vratarja), je širši igralski kader Třeboutic domačine vendarle postavljal v pozicijo rahlih favoritov.
Če so igralci pod oblačnim nebom (ter v zmerno hladnem vetru) počasi »curljali« na kraj dvoboja, gledalcev na drugi strani ni bilo od nikoder. Kar je v primeru Třeboutic bolj ali manj pravilo. Igranje domačih tekem v okoliških krajih terja svoj davek. Eden teh je ravno manjši obisk, kot bi ga imeli v primeru, če bi imeli možnost igrati tekme v svoji vasi. Je pa igralce zato pričakalo odlično pripravljeno igrišče domačega devetoligaša.
Sodnik je počakal na traktor, da je le-ta zaključil svojo vožnjo ob igrišču, nakar je dal znak za pričetek srečanja.
Prvi polčas
Zanimivo, da se je srečanje pričelo brez standardnega pozdrava obeh moštev. Je pa bilo zato prvič slišati sodniško piščalko točno ob napovedani uro (kar je na tekmah najnižjih lig prej izjema kot pravilo). Po uvodnem pisku so iniciativo na igrišču prevzeli gostje. Po njihovem prvem poskusu s slabih 25-ih metrov je žoga poletela preko domačih vat. Prvih deset minut je igra potekala predvsem na domači polovici. A si gostje kljub temu niso pripravili omembe vredne priložnosti. Tudi zaradi dobro postavljenih domačih igralcev. In ko so Třeboutice prvič konkretno zapretile, se je žoga že znašla za hrbtom gostujočega nadomestnega vratarja. Hitro akcijo je na svoji igralni polovici pričel Mehičan Jose Luiz Mortera Vazquez, ki je žogo podal do Ladislava Krcha na sredini igrišča. Ta jo je hitro podaljšal do vtekajočega Ondřeja Fadlerja, ki je bil prehiter za gostujočo obrambo. Svoj prodor je že v gostujočem kazenskem prostoru delno s strani zaključil z natančnim strelom po tleh.
Eden izmed stebrov domače obrambe je izkušeni Jiři Bursa.
Dve minuti po domačem vodstvu so gostje zapretili po levi strani obrambe Třeboutic, a je bil njihov zaključek nenatančen. Že minuto zatem so domači ponovili akcijo v režiji hitronogega Ondřeja Fadlerja, ki pa tokrat iz oči v oči iz desetih metrov ni uspel ukaniti nasprotnega čuvaja mreže. Kljub temu je višji od bratov Fadler prišel do odbitka, žoga je nato s strani podal v sredino kazenskega prostora, kjer je do nje prišel Jakub Rittich, ki je oviran streljal preslabo, da bi ogrozil gostujoča vrata.
Tomaš Novotny je velik del srečanja odigral na mestu osrednjega branilca.
V 16. minuti so nevarno zapretili gostje. Daljšo akcijo globoko na domači polovici so zaključili z močnim strelom z 20-ih metrov, po katerem se je izkazal domači vratar Adam Pizak. Redki gledalci so v prvi polovici prvega dela srečanja že dodobra spoznali obrise igre Třeboutic, ki so jo nato bolj ali manj prezentirale do konca srečanja. Ton njihovi igri je dajala dobro organizirana obramba sestavljena iz izkušenj (Jiři Bursa, Petr Cuc) in mladosti (Denis Dvořak, Tomaš Novotny) ter trdna in igriva sredina (na čelu z izkušenima Jakubom Koňařikom in Martinom Faustom), ki je v ogenj pošiljala hitre napadalce. Slednji so bili težko rešljiva uganka za počasnejše obrambne igralce gostujočega moštva.
Glavni adut v napadu Třeboutic je hitronogi Ondřej Fadler.
Jakub Koňařik se je pogosto vključeval v napadalne akcije.
V igri Třeboutic velja izpostaviti njihovo potrpežljivo igro z veliko kratkimi podajami in brez nepotrebnega zadrževanja žoge. Takoj, ko se je ponudila luknja v gostujoči defenzivi, je sledila bodisi podaja na katerega od vtekajočih napadalcev bodisi se je za prodor odločil kateri izmed veznih igralcev na sredini igrišča. Nemalokrat so se v zaključku napadalnih akcij znašli tudi branilci. Da se je pobuda po prvem zadetku prevesila krepko na domačo stran, gre zahvala tudi zelo dobri tehniki in obvladanju žoge večine igralcev v rumeno modri opremi. V seštevku je njihova igra imela rep in glavo v kateri so se uspešno prepletale izkušnje z mladostjo. Kar je za ta nivo tekmovanja prej izjema kot pravilo.
Domači vratar Adam Plzak se je v uvodnem delu srečanja izkazal z nekaj posredovanji.
Tudi Novotny je s svojo hitrostjo žogo večkrat uspešno popeljal iz obrambe na sredino igrišča.
Hitro napadalno akcijo so Třeboutice izvedle znova v 29. minuti, ko je izkušena naveza Cuc – Martin Faust pripravila lepo priložnost mlademu Ondřeju Fadlerju, ki je tokrat s 17-ih metrov in delno s strani meril preko nasprotnih vrat. Kar nekajkrat se je v napadalni akciji znašel tudi osrednji vezist Mortera. Prvič se je za strel odločil v 31.minuti, ko je s približno 25-ih metrov meril visoko preko vrat. Minuto kasneje so domači s tremi hitrimi podajami izigrali gostujočo obrambo. Pred vrati se je sam znašel Vladimir Dykast, ki je namesto povišanja vodstva žogo poslal mimo vratnice. Pet minut kasneje je bil Dykast udeležen v novi napadalni akciji – tokrat kot podajalec Štěpanu Fadlerju, ki je s strelom po tleh z desne strani ciljal daljši vratarjev kot, a je tudi tokrat žoga končala v gol avtu.
V 42. minuti je z mojstrsko solo akcijo povišal rezultat Ladislav Krch.
Da v domačem taboru le niso preveč žalovali za zapravljenimi priložnostmi, je v 42. minuti z mojstrsko solo akcijo poskrbel kapetan Ladislav Krch. Domači veteran je pokazal vso svojo veličino s prodorom, ki ga je pričel že na svoji polovici. Mimo številnih gostujočih igralcev se je uspel prebiti v nasprotni kazenski prostor, kjer je žogo rutinirano poslal za hrbet gostujočega vratarja. Poteza, s katero je 48-letnik pokazala ne le odlično obvladovanje žoge temveč za svoja leta neverjetno hitrost, ki se je ne bi sramovali za generacijo mlajši nogometaši.
Gostujoči vratar je bil za korak hitrejši od Štěpanaa Fadlerja.
Domači nogometaši so na odmor odšli z lepo prednostjo.
Ker si moštvi do konca prvega polčasa nista več pripravili priložnosti, so nogometaši Třeboutic na odmor odšli z lepo prednostjo dveh zadetkov. Ki bi z nekaj več koncentracije v zaključku akcij lahko bila še višja. Brez dvoma so redki gledalci (njihovo število se je v času tekme gibalo med pet in osem) lahko uživali v zanimivi in na trenutke tudi atraktivni predstavi. Kljub skromnemu obisku je v času tekme svoja vrata odprl klubski bife, kar so nekateri igralci izkoristili za okrepčilo.
Tribuna ter klopi ob igrišču so v času tekme bolj ali manj samevale.
Po napotkih in izmenjavi mnenj v garderobi ter ob igrišču sta se obe enajsterici kaj kmalu znašli znova na zelenici. Tudi zato je glavni sodnik po zgolj osmih minutah premora oznanil nadaljevanje dvoboja s spodnjega dela razpredelnice.
Martin Faust ter Petr Cuc sta odmor izkoristila tudi za pogovor s sodnikom srečanja.
Plzak v vratih Třeboutic ni imel pretiranega dela.
Drugi polčas
Za razliko od uvoda v srečanje je začetek drugega polčasa pripadel Třebouticam. Nagrada za njihovo aktivno igro je bil tretji zadetek v 49. minuti. Začetnik napadalne akcije je bil Štěpan Fadler, ki je z leve strani podal na sredino igrišča vtekajočemu Koňařiku. Podobno, kot kapetan, je bil tudi on prehiter za gostujočo obrambo in svoj prodor rutinirano zaključil z uspešnim strelom po tleh. Minuto kasneje je z roba kazenskega prostora nevarno poskusil Mortera, a je gostujoči vratar žogo uspel odbiti v kot. Kot z desne strani je izvedel Cuc. Po nizkem predložku na prvo vratnico je bil prvi pri žogi Ondřej Fadler, ki jo je v slogu hladnokrvnih napadalcev z nogo iz bližine poslal v gostujočo mrežo. Zgolj šest minut igre v drugem polčasu so potrebovali igralci Třeboutic, da so svojo prednost iz prvega polčasa podvojili.
Novotnyja pri izgradnji napadalne akcije v ozadju spremlja Koňařik.
18-letni Štěpan Fadler v napadalni akciji.
Gostje so delovali precej nemočno. Praktično jim ni uspelo preiti na domačo polovico. Na drugi strani so domači še naprej delovali razigrano. Visok nivo igre so uspeli ohranjati tudi na račun pogostih menjav (česar nasprotnik zaradi prazne rezervne klopi ni imel možnosti). Svoj prvi poskus strela prosti domačim vratom v drugem polčasu so gostje izvedli v 56. minuti, a je žoga zletela mimo desne vratnice. Pogumnejša in aktivnejša igra se je gostom obrestovala v 59. minuti. Individualno akcijo na levi strani domače obrambe je s strelom precej s strani zaključil gostujoči napadalec. Žoga je v visokem letu preletela visoko postavljenega vratarja Plzaka in na presenečenje vseh prisotnih na koncu končala za njegovim hrbtom.
Ležernejša igra Třeboutic je v 65. minuti botrovala drugemu gostujočemu zadetku.
Kljub dvema prejetima zadetkoma sta Novotny in Plzak opravila svoje delo s pozitivno oceno.
Bile so to minute, ko je igra domačih nekoliko padla. Tu in tam so si privoščili tudi pred tem ne videne napake. Kot denimo Dvořak, ki je v 62. minuti s slabo povratno podajo svojemu vratarju uspel povzročiti nekaj sivih las svojim soigralcem. Če takrat gostje darila še niso realizirali, jim je tri minute zatem uspelo rezultat znižati na 4:2. Po prekršku in prostem strelu je sledil predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil prvi na žogi gostujoči napadalec, ki je žogo z bližine z glavo poslal za hrbet nemočnega Plzaka.
Pogled na domačo klop. Širši kader so domači izkoristili za pogoste menjave.
Obdobje ležernejše igre Třeboutic so gostje izkoristili v popolnosti. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. V teh trenutkih je končno tudi nekaj sončnih žarkov uspelo prodreti skozi oblačno nebo. Kar je očitno pripomoglo domačim, da so po daljšem času zopet zapretili. Skozi celotno srečanje aktivni Mortera je na sredini igrišča lepo našel vtekajočega Krcha na levi strani. Domači kapetan je še enkrat večkrat prezentiral svojo hitrost. Ki pa je tokrat ni vnovčil na podoben način, kot ob koncu prvega polčasa. Žoga je po njegovem strelu končala ob gostujoči vratnici v gol avtu.
Izkušeni sodnik Anton Andrle je tekmo odsodil brez napak. Zahvaljujoč korektni igri obeh moštev je na tekmi zgolj enkrat posegel po rumene kartonu.
Koňařik je svojo aktivno igro skozi celo srečanje kronal z zadetkom v 49. minuti.
Kakršne koli upe gostov po preobratu je v 74. minuti s svojim tretjim (in sedmim v sezoni) zadetkom zapečatil Ondřej Fadler. Celotna akcija gre na rovaš trojice mladeničev, ki jo je globoko na svoji polovici na levem boku pričel Dvořak. Po podaji je napad na levi strani nadaljeval hitri Rittich. Njegova podaja po tleh je v gostujočem kazenskem prostoru našla Ondřeja Fadlerja. Kljub temu, da je bil najnevarnejši domači napadalec pokrit in po prejemu žoge s hrbtom obrnjem proti vratom, mu je po obratu in strelu uspelo še enkrat več zatresti gostujočo mrežo.
V zaključku tekme je s strelom poskusil Štěpan Fadler.
Jakub Rittich je nase opozoril z nekaj hitrimi prodori po desnem krilu.
48-letni kapetan Ladislav Krch se s svojo hitrostjo še vedno brez težav kosa z veliko mlajšimi igralci. Kar je z nekaj hitrimi prodori demonstriral tudi na sobotnem srečanju.
Le minuto kasneje bi lahko Třeboutice povišale prednost. Po prekršku je s prostega strela sledil nizek in oster predložek Cuca v vratarjev kazenski prostor. Žogo se je pred vratarjem uspel dotakniti Koňařik, a premalo, da bi spremenil njeno smer. Že v naslednji akciji je domačim uspelo rezultat povišati. Za močan strel po tleh s 25-ih metrov se je nenadoma odločil Kryštof Tyl. Natančno merjena žoga se je naposled od vratnice odkotalila za golovo črto. Omenjeni igralec je v 84. minuti (tokrat bolj po naključju) še enkrat stopil v ospredje. Po dobljeni žogi na sredini igrišča je na levi strani videl aktivnega Ondřeja Fadlerja. A je bila njegova podaja preostra. Medtem ko se je Tyl opravičeval soigralcu za nenatančno podajo, je žoga nadaljevala pot proti gostujočemu vratarju. A je njegova nespretnost pri ustavljanju žoge (ki mu je ušla preko kopačke) pomenila še sedmi zadetek v gostujoči mreži.
Igralci Třeboutic so z visoko zmago napovedali naskok na zgornjo polovico lestvice.
Starejši del ekipe je po tekmi takole proslavil visoko zmago.
Ondřej Fadler je bil prvo ime sobotne tekme. Hitronogi mladi napadalec je kazal aktivno igro skozi celotno srečanje. Izstopal je predvsem s svojo hitrostjo, s katero je večkrat v obup spravljal gostujoče obrambne igralce, ter občutkom za zadetke. Gre za modernega napadalca, ki se odlično znajde tako na sredini igrišča kot na krilu. S prvim zadetkom je načel gostujočo mrežo, svojo odlično predstavo pa kasneje kronal s hattrickom.
Po zadnjem zadetku je sodnik predčasno zaključil srečanje s čimer je goste odrešil nadaljnjih muk. Visoka zmaga Třeboutic s 7:2 je povsem zaslužena in odraža realno sliko prikazanega na igrišču. Ob podobnem nadaljevanju prvenstva je zgolj vprašanje časa kdaj se bo moštvo znašlo v zgornji polovici lestvice. Kombinacija izkušenj in mladosti se v primeru Třeboutic kaže za zadetek v polno. Po videnem sodeč so tudi igralna mesta zelo dobro pokrita. V kolikor bi odgovornim v klub uspelo privabiti še kakšnega mladeniča podobnih kvalitet, bi se morda lahko nadejali celo najvišjih mest. Škoda edino, ker njihovih domačih tekem ne spremlja večje število gledalcev. Glede na napadalno in na trenutke tudi atraktivno igro bi si igralci Třeboutic nedvomno zaslužili številčnejšo podporo ob igrišču.
14. oktobra, 2025