Med kraje širom Češke, ki imajo svoje predstavnike v kateri izmed najnižjih (desetih) lig, bi Přepyche s približno 600 prebivalci lahko uvrstili med tiste večje. Tamkajšnji nogometni klub trenutno bije desetoligaške bitke v okrožju Rychnov nad Kněžnou. Čeprav je še ne tako davno nastopal celo v najvišji regijski ligi, danes tudi uradno imenovane peta liga. In to celih deset sezon. Pogoste spremembe v igralskem kadru, ne najboljša klima znotraj moštva ter še kateri (negativni) dejavnik so vplivali na strm padec, ki je dno z izpadom v najnižjo ligo dosegel v lanskem letu. Posledica negativnih rezultatov so prinesle spremembe tako v strokovnem štabu kot tudi v vodstvu kluba. Ključna mesta so zasedli nekdanji igralci, ki jim nikakor ni vseeno za usodo matičnega kluba. Kot denimo Josef Vostřez, ki je vse svoje sile usmeril v delo z mladimi. Rezultat njegove angažiranosti je mdr. viden ob pogledu na seznam prijavljenih moštev različnih starostnih kategorij v aktualni sezoni. Če je pri mnogih klubih na tem nivoju formiranje vsaj izmed ekip mlajše kategorije marsikdaj misija nemogoče, se v Přepychyh trenutno (poleg članskega moštva) lahko pohvalijo s kar štirimi selekcijami, ki zastopajo klub v prvenstvu znotraj okrožja.

Ob bok podpredsedniku kluba Vostřezu velja omeniti tudi Jiřija Jelena. Njegova pripadnost klubu se kaže predvsem v številnih objavah, vezanih na zgodovino kluba. Prispevke in zanimivosti iz skrbno hranjenega klubskega arhiva namreč pogosto deli tako na klubskem Facebook profilu kot tudi v občinskem glasilu. Njegova angažiranost ima tako neprecenljivo vrednost za sam klub. Žal je – predvsem na najnižjem nivoju – dan danes vse več klubov, kjer bi kakršne koli podatke o njihovi zgodovini iskali zaman. Bodisi je ta izgubljena bodisi novejše generacije o preteklosti svojih klubov ne vedo prav veliko. In to kljub temu, da pričetki nogometa v vaških sredinah segajo tudi stoletje in več v preteklost. Zgodovina je nedvomno eden (pomembnih) temeljev vsakega kluba. Njena urejenost znotraj vsake nogometne sredine odraža tudi odnos in spoštovanje do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino v določenem okolju. V današnjih nelahkih časih amaterskega nogometa gre nogometne delavce delno tudi razumeti oz. jim stopiti v bran. Ob vseh aktualnih težavah in zahtevah za delovanje kluba je skrb za klubski arhiv marsikdaj potisnjena v ozadje. Zato so ljudje, kot je Jelen v teh časih še toliko bolj cenjene.

Zahvaljujoč bogati in dolgi zgodovini nogometa v Přepychih Jiřimu Jelenu zagotovo še nekaj časa ne bo zmanjkalo zanimivega gradiva za objavljanje. Klub je namreč pred tremi leti praznoval 90-letnico od ustanovitve. In jo proslavil s celodnevnim programom, ki je vključeval tako najmlajše selekcije, nekdanje nogometaše, privržence kluba ter tudi foto razstavo. Hkrati je ob tej priložnosti luč ugledalo nekaj artiklov s klubskimi simboli.

Zanimivo, da se klub iz zahodnega dela okrožja Rychnov nad Kněžnou ob nogometu posveča tudi organizaciji bolšjih trgov. Njihovi začetki segajo v sredino 80-ih let prejšnjega stoletja. Idejo zanje je dobil eden izmed članov odbora kluba, Od leta 1985 klub organizira na svojem igrišču tržnico oz. borzo. Idejo zanjo je dobil eden izmed članov odbora kluba, ko je jeseni leta 1984 med čakanjem na postrežbo v restavraciji uzrl plakat, ki je vabil na avto moto borzo. O postopkih in organizaciji tovrstnega dogodka se je pozanimal pri vodji borze. Kljub nasprotovanju ostalih članov odbora kluba je bila na nogometnem igrišču v Přepychych kmalu organizirana prva avtomobilska borza. Dogodek je sprva obiskalo manjše število ljudi. A se je glas o dogodku kmalu razširil. Klub je leto zatem priredil štiri tovrstne borze. Leta 1988 je bila borza razširjena na menjavo zbirateljskih starin, razglednic, gramofonskih plošč itd. Dogodki so sčasoma postali zelo priljubljeni med prodajalci in obiskovalci. Prvi so si udeležbo na njih vse pogosteje zagotovljali z vnaprejšnjo rezervacijo mest. Tudi vietnamski prodajalci so se hitro orientirali na dogodek in se kljub odporu nekaterih domačih prodajalcev pričeli udeleževati borz.

Ker je dogodek sčasoma prerasel »vaške okvirje«, je na račun množičnih obiskov začelo trpeti nogometno igrišče. Zlasti ob slabem vremenu je bila po zaključenem dogodku igralna površina bolj podobna blatnemu polju. Upravni odbor kluba je zato predlagal prestavitev dogajanja za klubski objekt. Hkrati je bilo potrebno urediti tudi dostopne ceste, asfaltirati dovozne površine ter označiti prodajna mesta.

Vrhunec trgov sega v konec 80-ih in prvo polovico 90-ih let. Takrat so v kubu našteli tudi po tri tisoč obiskovalcev, ki so lahko kupovali ali si izmenjevali predmete na 220 stojnicah. S prihodom večjih trgovskih verig je zanimanje za trge upadlo. Obisk se je sčasoma zmanjšal na okrog 850 obiskovalcev med katerimi se najdejo tudi tujci.

Enako, kot pretekla leta, klub tudi letos načrtuje organizacijo trgov na večino sobot med začetkom marca in začetkom decembra. Boljšaki potekajo na travniku ob severni in zahodni strani igrišča. Vstopnina za obiskovalce znaša simboličnih 20 kron (približno 80 centov), medtem ko morajo ponudniki za prostor odšteti 150 (6€) oz. 500 čeških kron (20€) za stojnico s prehrano. Organizacija terja angažiranost večjega števila osebja (gre povečini za klubske delavce z nekaj študentske pomoči), ki pobira vstopnino na dveh vstopnih točkah, usmerja voznike na parkirišče, ki je urejeno na enem izmed dveh nekdanjih pomožnih igrišč ipd.

Klub v dogovoru z občino plačuje letno najemnino za uporabo prostora, a mu v zameno ostanejo pobrani prispevki. Organizacija trgov posledično predstavlja glavni vir prihodkov kluba. Ti predstavljajo pomemben temelj njegovega delovanja in hkrati omogočajo vzdrževanje oz. izboljšave klubske infrastrukture. Nekaj prispevkov prejme klub še od krovne nogometne zveze za delo z mlajšimi selekcijami oz. od zasebnikov v obliki raznih dobrin kot so pripomočki za vzdrževanje igrišča, označevanje igralne površine itd.

Medijsko daleč najodmevnejši trenutek je za klub prišel jeseni leta 2023. Takrat je Přepyche obiskala češka nacionalna televizija. V okviru popularizacije amaterskega nogometa je eno izmed takratnih rednih oddaj Naš nogomet (Naš fotbal) posvetila predstavitvi přepyškega kluba. Vrhunec oddaje je bil prenos (takrat devetoligaške) prvenstvene tekme. Naključje je hotelo, da je Přepychom nasproti stal klub iz bližnjega kraja Voděrady, ki ga je le nekaj mesecev pred tem doletela nesreča. Ker jim je požar v celoti uničil klubske prostore, so se v Přepychyh odločili izkupiček iz pobrane vstopnine nameniti svojim sosedom. Lepa gesta je zagotovo naletela na pozitiven odziv pri gledalcih pred malimi ekrani širom Češke. Simpatije s potezo kluba iz Přepychov ni skrivala niti televizijska ekipa, ki je prenos oddelala na najvišjem (profesionalnem) nivoju. Tekmo je namreč poleg športnega komentiral tudi strokovni sodelavec. Za številne zanimivosti je ves čas tekme z oglašanji z roba igrišča začinila še leteča ekipa. V prispevkih niso manjkale niti predstavitve nekdanjih nogometašev, klubskih delavcev in mlajših selekcij. Sam dogodek je ob igrišče pričakovano privabil lepo število gledalcev. Nemalo tistih pred malimi ekrani pa je ravno zaradi nogometa sploh prvič slišalo za Přepyche. Danes ob omembi nepozabnega dogodka tako za klub kot sam kraj vaščani malo za šalo malo za res pripomnijo, da tako velikega števila kamer v Přepychih še dolgo (če sploh še kdaj) ne bodo videli…

Laični ljubitelj nogometa bi pričakoval, da bo medijska pozornost na najvišjem nivoju amaterskemu klubu dodala pozitivnega vetra v jadra. Vsaj v primeru Přepychov je šla zgodba v obratno smer. Klub je z lanskim izpadom v najnižjo ligo dosegel eno najnižjih točk v vsej svoji zgodovini. S čimer so (vsaj za nekaj časa) prikrajšali svoje zveste pristaše za prestižne dvoboje proti (najbližjim) okoliškim klubom iz krajev Voděrady, Dobruška in Opočno. Vsi našteti klubi nastopajo v višjih ligah. Odgovorni v klubu verjamejo, da bo dobro in pošteno delo kmalu obrodilo sadove v obliki lepših časov přepyškega nogometa in da bodo njihovi največji tekmeci kmalu znova njihovi redni tekmeci na prvenstvenih tekmah. Ne le v članski kategoriji.

Ravno delo z mladimi je že v rani fazi delovanja kluba postalo eden od zaščitnih znakov Přepychov. Tako se lahko pohvalijo z nekaj znanimi imeni, ki so v svoji karieri dosegli profesionalno raven nogometa. Izpostaviti velja Tomaša Rejzka, ki je za Přepyche igral kot ciciban. Pri 16-ih letih se je nato vrnil v matični klub in s člansko ekipo takoj dosegel največji klubski uspeh. Iz vrst Přepychov prihajata tudi brata Mach. Starejši Ondřej se je v svoji igralski karieri posvetil predvsem vratarskemu poslu. Za črno – bele je nastopal v obeh selekcijah cicibanov (v obdobju 2005-08). Od leta 2011 je bil član moštva Hradec Kralove, kjer je kasneje branil za B moštvo v tretji češki ligi. Kljub temu, da danes šteje komaj 28 let, je moral zaradi poškodb svojo igralsko pot predčasno zaključiti. Po odhodu iz Hradca Kralove (leta 2023) je bil krajše obdobje kondicijski ter fitnes trener prvoligaškega kluba FK Pardubice. Njegov brat Martin je še kot član Přepychov leta 2015 dobil vabilo v reprezentanco Češke za igralce do 15. leta starosti. Po prestopu v praško Slavio je bil še petkrat nominiran v mladinsko reprezentanco do 18 let. Za velikana iz češke prestolnice je igral med letoma 2015-19. V članski konkurenci je nastopal za B moštvo. Svojo kariero je zaključil leta 2022 v tretjeligaškem klubu Loko Vltavin.

Navkljub zahtevnemu obdobju, je iz ust vodilnih klubskih mož čutiti pozitiven trend. Ki je v veliki meri vezan na delo z mladimi. Čeravno se mnogi klubi odločajo za združevanje moštev mlajših kategorij z okoliškimi klubi bodisi zaradi pomanjkanja bodisi zaradi številčnosti otrok (v tem primeru gre za formiranje B in tudi C ekipe), so v Přepychyh po besedah tako Vostřeza kot Jelena odločni nadaljevati klubsko usmeritev in mladim igralcem vedno ponuditi igranje za matični klub (brez pomoči sosednjih klubov). Nekaj, kar je bilo – z eno izjemo – stalnica tudi v preteklosti.

Nemara največji delež k pozitivni podobi celotnega kluba bodo prispevali rezultati članskega moštva. Ta se trenutno v devetčlanski ligi okrožja Rychnov nad Kněžnou z 18-imi osvojenimi točkami nahaja na četrtem mestu z vsega točko zaostanka za drugouvrščenim moštvom. Če je prvo mesto praktično že oddano ambiciozni ekipi Slatine, si lokalni nogometni privrženci v spomladanskem delu prvenstva lahko obetajo zanimivo borbo za drugo pozicijo. Ki sicer ne zagotavlja napredovanja v deveto ligo, a ob določenih okoliščinah klubom pušča odprta vrata za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Česar se v Přepychyh zagotovo ne bi branili. Za končni uspeh bo moštvo potrebovalo izboljšati točkovno bero z gostovanj, kjer so v jesenskem delu prvenstva zabeležili zgolj eno zmago (ob štirih porazih). Vzrok za slabše rezultate gre iskati predvsem v skromnejši igralski udeležbi. Za razliko od domačih tekem, kjer jim je na šestih tekmah uspela točke odvzeti zgolj vodilna ekipa lige. Kljub skupno petim porazom je Přepychom na prav vsaki tekmi uspelo vsaj enkrat zatresti nasprotnikovo mrežo.

Članska ekipa v zimskem premoru ni doživela omembe vrednih sprememb. V sklopu priprav na spomladanski del sezone (ki so jih pričeli 1. februarja) je moštvo odigralo tudi dve prijateljski tekmi proti devetoligaškima ekipama (obe je dobilo). Po slabi udeležbi na treningih, so se igralci ter trenerski štab v zimskem premoru dogovorili, da njihovo število zmanjšajo iz dveh na enega tedensko. Kar (vsaj za zdaj) prispeva k občutno boljši udeležbi.

Zgodovina in uspehi kluba

Že omenjeni Jiři Jelen ni le oseba, ki skrbno ureja klubsko zgodovino. Gre za velikega nogometnega entuziasta, ki je z vsem srcem predan svojemu lokalnemu klubu. Pogovor z njim zgolj potrdi, da velja za živo enciklopedijo přepyškega nogometa. Zahvaljujoč njegovi dejavnosti ima klub skrbno shranjeno arhivsko gradivo. Tako mdr. iz najstarejših prispevkov izvemo, da  zametki nogometa v Přepychyh segajo že mnogo pred čas ustanovitve nogometnega kluba. Prva športna organizacija v kraju je bila namreč ustanovljena 1. novembra 1912. Imenovala se je “Sokol”, pod čigar zastavo je dolga leta igral tudi nogometni klub. O ustanovitvi “Sokola” v vasi ni več podatkov, njegovo delovanje pa je kmalu prekinila prva svetovna vojna.

Po potrditvi statuta s strani “okrožnega urada” in blagoslovu poslovnika Nogometnega okrožja severovzhodne Češke je 6. aprila 1933 dovoljenje za delovanje prejel klub SK Přepychy. Zanimivo, da je Jelen nedavno v svojem arhivu zasledil časopisni članek iz leta 1927 o tekmi med kluboma Přepychy in Dobruško. Kar bi potrjevalo obstoj nogometnega kluba še pred omenjenim letom 1933. Ker mu navedenega datuma (vsaj za zdaj) ni uspelo podkrepiti z dodatnim verodostojnim virom, ostajajo v klubu pri prvotni letnici (1933) nastanka.

Kraj je določil lokacijo igrišča približno kilometer južneje (nad) Přepychy, ki se je imenovala “U hrušky” (Pri hruški). Zemljišče je bilo zaseženo občinskemu policistu, čigar sinova sta bila velika nogometna navdušenca. Da je imela površina vsaj približno podobo nogometnega igrišča, je bilo potrebnega nemalo dela. Travnik si je naziv igrišča pridobil po postavitvi lesenih vratnih konstrukcij. Klubska kronika navaja tudi način pridobitve lesa za izdelavo golov. Ker je bila klubska blagajna takrat prazna, so se nogometaši odločili najti rešitev v bližnjem gozdu. Med svojim obhodom so ugledali od vetra polomljene borovce po katere so se podali sredi noči.

Že na prvi aktivni dan je nezadovoljstvo nad zabavo in gnanjem za okroglim usnjem izrazil domači župnik. A se je kmalu zatem pomiril, ko so lokalni nogometni zanesenjaki obljubili prispevati del izkupička njihove dejavnosti lokalni župniji.

Ker ob igrišču ni bilo objekta z garderobami, so igralci za preoblačenje uporabljali prostor v najbližjem gostišču. Ki pa je bilo od igrišča oddaljeno cel kilometer. Omenjeno gostišče sčasoma postane glavna klubska baza. Točno po osmih letih od ustanovitve kluba se moštvo ponovno sestavi. Kljub vojni in nacistični okupaciji je leta 1943 potekalo prvenstvo, ki se ga prvič udeležijo tudi Přepychy. Po vojni klub nadaljuje z igranjem v takrat najnižji (okrožni) ligi. Sezona 1947/48 je bila za dolgo časa zadnja, ko so vaščani lahko spremljali tekme svojih nogometnih ljubljencev. Razlogi za prenehanje delovanjakluba naj bi se skrivali v težki ekonomski situaciji, tragičnem dogodku na tekmi, ki je botroval smrti enega izmed igralcev, ter tudi takratni politični situaciji, ko so si po nasilnem komunističnem prevratu novi oblastniki zadali mdr. podreditev vseh športnih društev, kar je pri mnogih športnikih in klubih naletelo na odpor.

Posledično leta 1949 prvotno igrišče ne služi več svoji funkciji. Travnata površina se preorje in nameni kmetijski dejavnosti. Takratni sokolski odbor zato prične razmišljati o izgradnji novega igrišča. Dve leti zatem pade odločitev o izgradnji igrišča na polju za Dvorskym ribnikom. Številni prostovoljci so kmalu zatem zavihali rokave ter s krampi in lopatami pričeli spreminjati polje na nogometno površino.

Po daljši prekinitvi nogometne dejavnosti je bila leta 1953 kot prva formirana ekipa dečkov. Ker novo nastajajoče igrišče v Přepychyh še ni bilo dokončano, so morali nadobudni nogometaši svoje tekme igrati na igriščih nasprotnikov. Tri leta kasneje klub iz igralcev, ki so do tedaj igrali za mladinsko ekipo, sestavi še člansko moštvo. A je trajalo še kar nekaj let (v tem obdobju so Přepychy igrali zgolj prijateljske tekme), dokler klub – po dolgih 14-ih letih – v ligaško tekmovanje znova prijavi tudi svojo člansko ekipo. Přepychy so bili takrat prisiljeni nastopati pod imenom »Sokol« (ki je bil v tem obdobju že podrejen komunistični oblasti). Svoje prvotno ime S(portovni) k(lub) Přepychy si znova nadenejo v začetku 90. let. Zanimanje otrok za nogomet je narekovalo formiranje določenih starostnih skupin kluba v različnih obdobjih. Ker veljajo Přepychy za manjše nogometno okolje, nikakor ni bilo samoumevno, da bo klub imel zadostno število igralcev za nastopanje iste starostne kategorije več sezon zapored. Večja je bila verjetnost, da bo številčnejša generacija istega letnika nosila dres kluba vse od najmlajše kategorije pa tja do mladinske ekipe. Ti so kasneje nemalokrat tvorili jedro članskega moštva in prispevali levji delež k njihovim uspehom.

Leta 1960 klub v tekmovanje ponovno prijavi ekipo dečkov pod vodstvom že pokojnega Jiřija Sejkore, nekdanjega igralca kluba in avtorja knjige 70 let nogometa v Přepychih, ki je izšla leta 2003. Dve leti kasneje ista generacija poskrbi tudi za prvenstveni krst v kategoriji mladincev (enako, kot danes, je tudi tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom potekalo v eni starostni kategoriji).

Sezona 1970/71 s prebojem v najvišjo ligo okrožja prinese prvi vidnejši uspeh za přepyški nogomet. Zlato obdobje združene ekipe kadetov in mladincev nastopi v sezoni 1977/78, ko se jim iz okrožja uspe prebiti na regijski nivo tekmovanja, kjer so nastopali pet sezon. Da bi njihov preskok v člansko tekmovanje ne bil prehud zalogaj, so v klubu v tekmovanje prijavili še svojo člansko B ekipo. Ta je primarno služila doma vzgojenim igralcev, ki so takrat nastopali za mladinsko vrsto. Drugo moštvo Přepychov ni prav dolgo tekmovalo v članski konkurenci. Že naslednjo sezono 1980/81 zaradi pomanjkanja igralcev moštvo med zimskim premorom izstopi iz tekmovanja.

Leta 1981 za nov mejnik kluba poskrbi člansko moštvo, ki se mu prvič v zgodovini uspe uvrstiti v regijsko tekmovanje (današnjo sedmo ligo), v kateri nastopa dve sezoni, nakar ponovno izpade v najvišjo ligo okrožja.

Ob koncu 80-ih let doseže viden uspeh združeno moštvo kadetov in mladincev, ki osvoji prvo mesto v okrožju. Glavnina doma vzgojenih nogometašev te generacije je kasneje predstavljala okostje članske B ekipe, ki je nastopala celo v prvi okrožni (na državnem nivoju osmi) ligi. Dobro klubsko delo z mladimi so dopolnili še dečki, ki v sezoni 1988/89 zmagajo v eni od treh skupin prvenstva okrožja. Ista kategorija dopolni uspeh še tri leta zatem, ko postane prvak okrožja. Ker so odgovorni v klubu želeli njihov uspeh nadgraditi z nastopom na višjem – regijskem – nivoju, so se prvič (in do sedaj edinkrat) s klubom iz 5 km oddaljenega kraja Češke Meziřiči dogovorili za formiranje skupne ekipe, ki so jo nato prijavili v regijsko tekmovanje.

V sezoni 1994/95 uspe ponovni preboj iz okrožja tudi članski ekipi s čimer so bili postavljeni temelji zlatega obdobja nogometa v Přepychyh. Vzpon članske ekipe je bil zavidanja vreden. Po sezonah nastopanja v tretji, se jim uspe uvrstiti v drugo regionalno ligo ter v sezoni 2000/01 celo v elitno (prvo) regijsko ligo. V njej so nastopali deset zaporednih sezon. V njihovi prvi sezoni je tekmovanje nosilo naziv Východočeský přebor in je združevalo klube tako iz Pardubiške kot Kralovehraške regije. Krstno sezono v njem Přepychy zaključijo na osmem mestu. V nadaljevanju je tekmovanje potekalo ločeno v vsaki od obeh omenjenih regij na način, kot ga poznamo danes. Najvidnejša uvrstitev v današnji peti ligi uspe igralcem v sezoni 2004/05, ko prvenstvo končajo na četrtem mestu.

Spomini na sorazmerno dolgo obdobje uspehov tako pri klubskih delavcih (večina njih je v preteklosti nosila črno beli dres), starejših še aktivnih igralcih ter njihovih privržencih srednje in starejše generacije so danes še kako živi. Časi, ko so klubi iz mnogo večjih okoliških krajev gledali malemu klubu iz Přepychov v hrbet, se danes zdijo kot pravljica iz sanj. Ki je lahko tudi motivacija vsem, ki se trudijo obrniti klubsko krivuljo v pozitivno smer in se v prihodnosti zopet približati uspehom iz preteklosti.

Ne le manjših, tudi značilnost veliko večjih nogometnih sredin, so rezultatski vzponi in padci. Slednji niso prizanesli niti Přepychom. Slabši rezultati ter izpadi sprva znotraj regionalnih lig ter zatem še na nivo okrožnega tekmovanja, so imeli za posledico tudi upad zanimanja za nogomet pri otrocih oz. najstnikih. Posledično velja obdobje med letoma 2015 in 2018 za eno najbolj črnih period v klubski zgodovini. Glasovi najstnikov in njihovih mlajših naslednikov, ki so bili pred tem ves čas sestavni del nogometnega dogajanja v Přepychyh, so za cele tri sezone izginili z vaške zelenice.

Po izpadu iz regijske lige članskemu moštvu sicer uspe zabeležiti še nekaj vidnejših uspehov, kot so osvojitev naslova pokalnega prvaka v sezoni 2015/16 ter ponovno napredovanje iz prve okrožne v tretjo regijsko ligo (2017/18). Iz nje bi verjetno izpadli po dveh sezonah, če tekmovanja takrat ne bi prekinila epidemija covida. Podobna usoda je tekmovanje doletela v sezoni 2020/21. A so se takrat igralci v soglasju s predsednikom kluba odločili nastopati naslednjo sezono na nižjem nivoju. Prepričanje, da bo moštvo v prvi okrožni ligi dosegalo boljše rezultate, se je izkazalo za zmotno. Přepychy so namreč v sezoni 2021/22 osvojili zadnje mesto ter iz prve izpadi v drugo ligo okrožja. Naslednje tri sezone v drugi najnižji ligi je zaznamovala slaba klima v moštvu, nedisciplina ter tudi odhodi igralcev. Pred štirimi leti je bil zaradi pomanjkanja igralcev pod vprašajem celo prijava članske ekipe v tekmovanje. Přepyche naposled reši najhujšega nekaj veteranov iz bližnjega kluba Dobruška, ki so zapolnili manjko igralcev. Niti njihova pomoč v pretekli sezoni moštvu ni pomagala uiti zadnjemu mestu in izpadu v najnižjo ligo.

Žarek upanja na lepšo klubsko prihodnost je posijal v sezoni 2018/19, ko po triletni suši přepyškemu nogometnemu travniku doda »vsebino« generacija mlajših dečkov. V naslednjih sezonah sta med mlajšimi kategorijami klub najpogosteje zastopali obe generaciji cicibanov. Njim so kmalu priključili tudi najmlajšo generacijo, t.i. mini cicibane (otroci do šestega leta starosti), ki od sezone 2021/22 redno trenirajo in nastopajo za Přepyche.

Močnejše generacije mlajših nogometašev in nastopanje članske ekipe na višjem nivoju, sta leta 2021 pripomogla k odločitvi o ponovni ustanovitvi B ekipe, ki je vse do pretekle sezone nastopala v najnižji ligi in v njej sezone zaključevala v spodnji polovici lestvice.

Po izgradnji novega igrišča Přepychy od leta 1953 igrajo na skrajnem severozahodnem robu vasi. Neuradno ime objekta je Hujer arena, imenovana po nekdanjem gostincu, ki je imel v najemu gostinski del nogometnega objekta. Ravno v omenjen delu (takrat še lesene) stavbe je bila prva klubska garderoba. Objekt se nato v 80-ih letih razširi s čimer klub pridobi tudi nove garderobe. Vse do let 2011 so igrišče obdajali topoli, ko jih zaradi rekonstrukcije (vgradnje namakalnega sistema) odstranijo. V obdobju največjih uspehov in nastopov v regijskih ligah, je bil na nasprotni strani malo prometne lokalne ceste urejeno tudi pomožno nogometno igrišče. Kot zanimivost velja omeniti še garažo ob igrišču v kateri je bil parkiran avtobus s katerim je ekipa potovala na gostovanja širom regije.

S ponovnim formiranjem B ekipe je tudi ta leta 2021 dobila svoje prostore v leseni baraki ob glavnem objektu. Zadnje večje investicije v obliki prenove garderob je bila klubska infrastruktura deležna leta 2022.

Infrastruktura

Naravnost idealna lokacija igrišča v Přepychyh omogoča klubu osnovne pogoje za nemoteno organizacijo treningov in tekem. Nogometna površina se namreč nahaja na skrajnem zahodnem robu kraja. Od najbližjih bivalnih enot je dovolj oddaljena, da proces treningov ter napeti trenutki prvenstvenih tekem ne morejo motiti nobenega od bližnjih prebivalcev. Za nameček jim okolica omogoča dovolj prostora za morebitne izboljšave (obnove oz. povečave) klubske infrastrukture.

Prvi stik z objektom obiskovalec dobi ob vhodu na igrišče. Aktualni cenik na njem priča, da se prostor še vedno uporablja tako v času sobotnih bolšjih trgov kot prvenstvenih nogometnih tekem. Vstopnina za ogled članske tekme znaša 20 čeških kron (približno 80 centov), obiskovalci pa kot potrditev plačila dobijo uradno iztisnjen račun iz davčne blagajne. To je bil klub primoran nabaviti zaradi organizacije že omenjenih trgov in izdaje računov tako ponudnikom kot obiskovalcem. Klubi v najnižjih nogometnih ligah le redko pobirajo vstopnino (malenkost pogosteje se poslužujejo pobiranja prostovoljnega prispevka). In še takrat, ko se za to potezo odločijo, običajno obiskovalci ob plačilu prejmejo kak manjši papir ki služi kot potrdilo oz. vstopnica na tekmo. V družbi desetoligaških klubov so Přepychy skoraj zagotovo edini klub, ki na tovrsten (pregleden) način izdaja račune za plačano vstopnino.

Na severni strani se igrišča skoraj dobesedno drži klubski objekt. Ta ima dva ločena vhoda. Eden vodi v gostinski objekt s točilnim pultom v katerem je nekaj miz in klopi. Gre za preprost manjši prostor s prijetnim ambientom, ki ga klub oddaja v najem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je največjega obiska deležen v času bolšjih trgov in prvenstvenih tekem. Svoja vrata ima sicer odprta tudi večino ostalih dni v tednu, običajno ob popoldnevih in večerih. Da je dogajanje na tekmah popestreno tudi s pripravo klobas, priča pogled na zunanji prostor ob objektu, kjer je je postavljen kotel, za njim pa je možno uzreti polno nasekanih drv, ki služijo pripravi klobas v njem. Del objekta (gre sicer za najstarejši klubski prostor) z gostinskim prostorom je – za razliko od glavnine preostalega dela stavbe – pomaknjen stran od igrišča. Kar je omogočilo postavitev tako nizkih kot tudi visokih miz s klopmi oz. sedeži ob njih. Ta del je (neuradno) namenjen zvestim (dolgoletnim) domačim privržencem, ki imajo tako kljuko vrat do točilne mize na dosegu rok. Celoten prostor pred vhodom je tudi zastrešen ter v smeri proti igrišču zaščiten z mrežo. Razlog za njeno namestitev so tekme cicibanov, ki se igrajo po širini glavnega igrišča. Posledično je marsikatera žoga po strelu proti golu končala med gledalci, ki so posledično znali biti prikrajšani tudi za tekočo vsebino v kozarcih…

Večji del objekta pripada klubskim prostorom, ki jih z vhodom povezuje daljši hodnik. Njegovi steni v celoti krasijo oglasne deske, na katerih se lahko prepričamo o bogati klubski zgodovini. Podroben ogled celotne vsebine zahteva kar nekaj časa. Na oglasnih deskah lahko občudujemo arhivske fotografije s tekem, časopisne prispevke, lestvice, ekipne slike. Vsebina na njih je urejena do potankosti tako kronološko kot po posameznih starostnih kategorijah, kar še enkrat več potrjuje skrben in hvalevreden odnos kluba do lastne zgodovine oz. do vseh, ki so s svojim udejstvovanjem prispevali k obstoju in uspehom nogometa v Přepychyh. V tem pogledu bi klub z rychnovskega okrožja lahko postavili za zgled številnim ostalim (tudi višjeligaškim) klubom.

Ob trenutni situaciji, ko ima klub v tekmovanja prijavljenih pet starostnih kategorij, se zdi, da bi še kako prav prišel dodaten prostor, ki bi razbremenil tako domačo kot gostujočo garderobo. Ti sta sicer preprosti in dovolj udobni za eno moštvo igralcev. Pred leti so v klubu za svojo B ekipo preuredili eno od manjših lesenih barak (ki sicer bolj spominja na kontejner) ob klubski stavbi. A je vprašanje koliko je njena notranjost danes še primerna za tovrstno funkcijo. Za klubskim objektom vzdolž igrišča sta še dve podobni »baraki«. Pogled nanje in predmete okoli njih vsaj delno kazi sicer pozitivno podobo celotne nogometne infrastrukture. Celoten nogometni objekt s treh strani obdaja bodisi zid bodisi visoka ograja, predvsem z namenom ločitve površin ob objektu, ki večino sobot služijo organizaciji bolšjih trgov.

Igralno površino obdaja nizka kovinska ograja. Gledalci imajo možnost tekmo spremljati sede vzdolž avt linije na obeh straneh igrišča. Klopi so namreč nameščene tako ob severni kot južni strani igrišča. Tudi pogled na udobni rezervni klopi z 12-imi sedeži zna marsikaterega lokalnega nogometnega privrženca odpeljati v čase tekem na regijskem nivoju.

Rezultat vgrajenega namakalnega sistema se odraža ob pogledu na igralno površino. Klub za zalivanje igrišča uporablja vodo iz bližnjega ribnika. Posledično so igralcem omogočeni zelo dobri pogoji za treniranje in igranje tekem. Če je zelenica v odličnem stanju, bi za popolno sliko igralne površine morda veljalo vsaj delno utrditi še podlago. Vseeno přepyško igrišče v seštevku  ponuja (za ta nivo tekmovanja) nadpovprečno kvaliteto.

Porast zanimanja za nogometno udejstvovanje pri najmlajših odgovorne v klubu vse pogosteje sili, da svoje poglede preusmerjajo na nasprotno stran lokalne ceste, kjer se nahajata dve pomožni igrišči. Površina prvega je bila nekdaj prekrita z žlindro in je služila treningom v najhladnejšem delu leta. To igrišče (oz. kar je od njega ostalo) je že nekaj časa namenjeno parkiranju jeklenih konjičkov v času bolšjih trgov in je danes za kakršne koli nogometne aktivnosti neuporabno. Nasprotno velja za sosednjo površino, ki bi po šestih letih neuporabe z nekaj korekcijami lahko omogočala solidno alternativo za treninge in s tem posledično razbremenitev glavnega igrišča.

Igralski kader, vodstvo kluba in trenerski štab      

Dovolj širok igralski kader članskega moštva ter približno 50 igralcev v mlajših selekcijah v tem trenutku klubu zagotavlja mirno plovbo. Strah, da bi se ponovila zgodba izpred nekaj let, ko so v Přepychyh do zadnjega trepetali, če jim bo sploh uspelo sestaviti člansko ekipo, se zdijo preteklost. Zasluge za obrat k boljšim časom gre iskati v spremembah tako v vodstvu kluba kot tudi na strokovnih pozicijah. Jiři Jelen svoj optimizem vidi predvsem v dejstvu, da so funkcije v klubu prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače bili (oz. so še vedno) povezani s klubom. Njihova pripadnost Přepychom naj bi dolgoročno pripomogla k lepši prihodnosti kluba.

Decembra 2024 je mesto predsednika kluba prevzel Jiři Štěpanek. Gre za nekdanjega nogometaša Přepychov, ki je črno beli dres prvič oblekel pri svojih devetih letih. Kot igralec je na svoji koži občutil tudi obdobje največje slave kluba. Bil je namreč kapetan zlate generacije, ki se ji je uspelo uvrstiti v najvišje rangirano regijsko tekmovanje. V njem je za prvo ekipo nastopal tri sezone, nakar je vse do svojega 46. leta nadaljeval z igranjem za B ekipo. Je eden izmed sedmih igralcev v črno belem dresu, ki se jim je uspelo prebiti iz prve okrožne lige (danes 8. liga) vse do najvišje regionalne lige (5.liga). Kapetanski trak je nosil deset sezon. Štěpanek velja za preprostega človeka, ki je svoje življenje posvetil kmetovanju. Navkljub redkim prostim trenutkom, je-le te vedno namenil svojemu klubu – v preteklosti kot igralec, danes kot funkcionar, ki klubu bolj kot v pisarni pomaga fizično na in ob igrišču.

Dolga desetletja je s přepyškim nogometom tesno povezano tudi ime Vostřez. Aktualni podpredsednik Josef Vostřez je svojo pripadnost lokalnemu klubu podedoval po očetu. Josef Vostřez starejši je za Přepyche nastopal kot igralec. Po končani igralski karieri je v klubu še dolgo obdobje treniral različne starostne kategorije. Za družinsko zastopanost se ni za bati niti v prihodnosti. Vsi trije sinovi sedanjega podpredsednika Josefa Vostřeza namreč nabirajo nogometno sredino v mlajših klubskih selekcijah. Starejša dva – Kryštof in Josef – trenutno nastopata za kadetsko ekipo (katere eden od dveh trenerjev je ravno njun oče), medtem ko mlajši sin Vojtěch brani barve perspektivne generacije mlajših cicibanov.

Josef Vostřez kajpak ne izpusti nobene tekme mlajših klubskih kategorij. Nenazadnje je njegova glavna naloga usmerjena ravno v delovanje mladinskega pogona kluba. Da svoje delo opravlja več kot uspešno, priča porast zanimanja otrok za treninge nogometa v Přepychyh.

Za pozitivno zunanjo podobo kluba s svojimi rednimi aktualnimi prispevki ter zanimivostmi iz preteklosti skrbi Jiři Jelen. Uradno opravlja funkcijo vodje kluba. Poleg urejanja klubskega arhiva njegove zadolžitve obsegajo tudi organizacijo prvenstvenih tekem, skrb za urejenost klubskih prostorov ter ostale »malenkosti«, ki jih bežni ljubitelji nogometa morda ne opazijo, a brez katerih bi klub le stežka deloval.

Pred začetkom aktualne sezone je prišlo do spremembe tudi na trenerskem stolčku članske ekipe. Vodenje ekipe je prevzela dvojica pod vodstvom Vaclava Kincla ter njegove desne roke Romana Lukeša. Podobno kot v predhodnih odstavkih omenjeni je tudi slednji že od svojih malih nog povezan s črno belo barvo přepyškega kluba. Zanj je namreč nastopal že pri svojih šestih letih. Po besedah odgovornih v klubu je sprememba v strokovnem vodstvu prinesla nov (pozitiven) veter v moštvo.

Trenutno so v sicer širokem kadru članskega moštva štirje igralci s prebivališčem prav v Přepychyh. Če ne upoštevamo sicer še kadeta Adama Šerede, ki je v jesenskem delu nastopil tudi za člansko moštvo (takrat bolj zaradi majhnega števila igralcev), je eden izmed domačinov tudi najmlajši član prve enajsterice, perspektivni Matyaš Piskora. 18-letnemu bočnemu branilcu največjo oporo na igrišču predstavlja legenda přepiškega nogometa Milan Michl. Dolgoletni kapetan moštva namreč igra na poziciji centralnega branilca. Čeprav je od vseh igralcev v polju večino časa najdlje od nasprotnikovih vrat, mu to ne predstavlja ovire, da s sedmimi doseženimi zadetki v jesenskem delu ne bi zasedal vrha klubske lestvice strelcev. Tudi Michl nastopa za Přepyche od šestega leta. Posledično je v svojem matičnem klubu okusil tako najlepše trenutke kot tudi globok padec. Njegove bogate izkušnje ter odlična telesna pripravljenost mu omogočata, da se na zelenici brez težav kosa tudi z generacijo mlajšimi nasprotniki. Poleg igralskega udejstvovanja Michl svoje znanje prenaša tudi na mladi rod nogometašev. V Přepychyh namreč trenira tudi ekipo mlajših dečkov.

Kljub 40-letni aktivni karieri Michl ne velja za najstarejšega nogometaša. Ta (prestižni) naziv pripada 46-letnemu Martinu Kliki, prav tako članu prve enajsterice. Njen nepogrešljivi člen sestavlja tudi bratska naveza Robert in Josef Hoffinger. Slednji je s šestimi zadetki drugi najproduktivnejši igralec přepyške zasedbe. Oba napadalno usmerjena igralca predstavljata eno glavnih orožij v boju z nasprotnikovo obrambo.

Mlajše kategorije     

V splošnem velja, da so klubi, ki jim navkljub trudu in času v svoje vrste zaradi takšnih in drugačnih okoliščin ne uspe zvabiti dovoljšne število otrok za resno (organizirano) vadbo oz. prijavo v tekmovanje. In so klubi, kjer odgovornim veljakom v njih takšne in drugačne okoliščine pridejo prav kot izgovor za nedelo z mladimi. Za Přepyche se zdi, da ne spadajo v nobeno od obeh kategorij. Sledijo svoji filozofiji dela z otroki in mladimi. V svoje vrste z veseljem sprejmejo vsakega nogometa željnega dečka ali deklico ter zanj/o najdejo ustrezno starostno skupino znotraj kluba. Njihova usmeritev se kaže kot uspešna. Nenazadnje se v aktualni sezoni lahko pohvalijo s kar štirimi različnimi starostnimi kategorijami, ki ob članski ekipi zastopajo klub iz Přepychov. Kar jih v kategoriji desetoligaških klubov širom Češke uvršča v sam vrh dela z mladimi.

Lahko bi dodali, da imajo ljubitelji nogometa v Přepychyh pravi mali privilegij, ki jim ga zavidajo tudi znatno večji kraji. Tekom pomladi in jeseni lahko v vasi vsak konec tedna v povprečju spremljajo dve do tri prvenstvene tekme svojih ljubljencev.

V aktualni sezoni je najštevilčnejša zasedba kadetov, ki so jo je klubu uspelo prijaviti v tekmovanje po dolgih 14-ih letih. Vodita jo že omenjeni Josef Vostřez in Vaclav Kansky. Širok izbor igralcev premore tudi ekipa mlajših dečkov pod vodstvom Michla in Josefa Martineca. Za trenutno najperspektivnejšo velja kategorija mlajših cicibanov, ki se lahko pohvali z naslovom zimskega okrožnega prvaka. Otroci pod taktirko Jaroslava Prata so pretekli mesec na dvoranskih turnirjih poskrbeli za veliko presenečenje in v Přepyche prinesli pokal. Po vseh tegobah, ki so klub spremljale v zadnjem obdobju, je omenjeni uspeh za klubske delavce neprecenljivega pomena in hkrati potrditev njihove pravilne usmeritve.

K pestri klubski paleti moštev prispeva še skupina otrok do sedmega leta starosti. Za njihovo spoznavanje s prvimi nogometnimi koraki je zadolžen Tomaš Hejzlar.

Vse kategorije imajo na urniku dva treninga tedensko. Da nogomet ni zgolj v moški (fantovski domeni) dokazuje kar nekaj deklet v treh najmlajših aktivnih kategorijah kluba.

Medijska pokritost in cilji kluba

Ena od velikih rezerv Přepychov se nedvomno skriva v premalo izkoriščeni zunanji podobi kluba. Glede na uspehov polno in bogato zgodovino kluba, številne mlade nadobudne nogometaše ter tudi prihodnje ambicije kluba, bi morda pričakovali kaj več od »zgolj« aktivne Facebook strani. Ta si sicer za redno in pogosto dodajanje prispevkov zasluži vse pohvale. Obiskovalci lahko na njej -poleg aktualnega dogajanja vseh klubskih selekcij z napovedmi prihajajočih ter opisi že odigranih srečanj, ki so pogosto obogatena tudi s fotografijami – prebirajo številne prispevke iz zgodovine kluba, o klubskih legendah, njihovih jubilejih in igralskih karierah. Ne manjka niti »dodatkov« o ostalih klubih iz bližnje okolice ter zanimivostih posredno povezanih z nogometom. Kot je denimo zgodba o nekdanjem vozniku klubskega avtobusa. V seštevku gre za pester doprinos informacij z bogato dodano vrednostjo.

Ravno zaradi prispevkov iz bogatega klubskega arhiva, ki se na Facebook-u izmenjujejo z novicami o aktualnem klubskem dogajanju, se samo od sebe ponuja razmislek o postavitvi klubske spletne strani. Ta bi omogočila arhivsko gradivo popredalčkati na eno mesto, ga s tem narediti preglednejšega in tudi lažje dostopnejšega. Še posebej ob dejstvu, da velika večina klubov na tem nivoju premore bore malo informacij (včasih niti to ne) o svojih koreninah. Trud in čas, ki ga Jiři Jelen vlaga v raziskovanje, urejanje in objavljanje klubske zgodovine, si zasluži globok priklon. Njegov doprinos klubu je v mnogočem lahko zgled tudi ostalim klubom, ki še premorejo klubski arhiv, a odgovorni klubski delavci ne najdejo časa in volje za njegovo urejanje.