Nogometni klub Sokol Maleč je svojo pot primoran tlakovati v konkurenci številnih (močnejših) sredin, ki jih najdemo v okoliških krajih. Čeprav spada med mlajše nogometne klube, je njegova nadaljnja usoda precej negotova. Še posebej po pretekli sezoni, ko so se igralci – kljub priigranemu obstanku v deveti ligi – prostovoljno odločili za nadaljevanje tekmovanja v najnižji ligi. Glavnino zaslug tako pri ustanovitvi kluba kot pri njegovem nadaljnjem delovanju ima Jaromir Pospišil, ki vodi Maleč vse od njegovih začetkov pred 28-imi leti.
Po številčnost nogometnih klubov lahko južneje ležečo regijo Vysočino prištevamo med zelo dobro zastopane. Tudi kar se tiče števila klubov v najnižji – deseti ligi. V aktualni sezoni namreč tekmovanje na najnižjem nivoju poteka v štirih od petih okrožij (v pretekli sezoni je bila slika še pestrejša, saj so nogometni navdušenci lahko spremljali boje za desetoligaške točke v vseh okrožjih). V najnižje rangiranem tekmovanju okrožja Havličkuv Brod tekočo sezono nastopa 16 moštev. Ta so razdeljena v dve skupini – A in B. Eden od osmih klubov v skupini A je Maleč, ki nastopa pod okriljem vaškega sokola.
Nogometno igrišče na obrobju Maleča za svojo dejavnost koristijo tudi vaški gasilci.
V pretekli sezoni je Maleč nastopal v (enotni) deveti ligi, kjer je končal prvenstvo na devetem mestu (v konkurenci 14-ih klubov). Kljub priborjenemu obstanku so se igralci sami odločili izstopiti iz predzadnje lige ter nadaljevati tekmovanje na najnižjem nivoju. K njihovi odločitvi je botroval predvsem ozek igralski kader. Odhodi nekaterih igralcev, ki jim ni dišalo nastopanje v deseti ligi, so se podpisali tudi na rezultatih v aktualni sezoni. V njej Maleč dva kroga pred koncem prvenstva v svoji skupini zaseda sedmo mesto z desetimi osvojenimi točkami za dve zmagi in štiri remije. Ob polnem plenu v zadnjih dveh tekmah ter ugodnem razpletu na tekmah glavnih konkurentov bi lahko prvenstvo končal na četrtem mestu. Roko na srce, glede na dosedanji potek je takšen razplet malo verjeten. Tudi zaradi izgubljenih točk proti zadnjeuvrščeni ekipi s katero so »sokoli« iz Maleča uspeli zgolj dvakrat remizirati. Zanimivo, da so edini zmagi uspeli doseči proti tretjeuvrščeni ekipi. In to obakrat z identičnim
rezultatom (2:1).
Maleč je svoj najvišji poraz (7:0) doživel takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno drugouvrščenem moštvu. Da je ena glavnih težav v klubu ozek igralski kader, priča tudi neodigrana tekma pri vodilni ekipi, ki jo je Maleč naknadno izgubil za zeleno mizo z rezultatom 3:0. Ob pogledu na lestvico še najbolj zbode v oči nizko število danih zadetkov (12). V tem je Maleč celo slabši od zadnjeuvrščenega moštva.
Bolj kot trenutna uvrstitev moštva je po besedah predsednika kluba Pospišila pomembnejša usoda nogometa v Maleču. Hočeš nočeš je ta še kako povezana s številnimi okoliškimi klubi, ki so zaradi svoje boljše organiziranosti in daljše tradicije privlačnejši za igralce. Eden takšnih klubov je Viska. Ta domuje v sosednji vasi in hkrati velja za glavnega rivala Maleča. Od pretekle sezone, ko sta kluba bila bitke med
Ob igrišču sta manjši rezervni klopi.
K boljši podobi igralne površine bi močno pripomogel namakalni sistem.
devetoligaši, bo po izstopu Maleča iz predzadnje lige do njunih naslednjih sosedskih dvobojev potrebno počakati še najmanj eno sezono.
Poleg gasilskega društva velja vaški sokol – čigar član je tudi nogometni klub – za edino aktivno združenje v Maleču. Z vidika družabnega življenja imajo zato nogometne tekme še toliko večjo težo za sam kraj. Česar se zavedajo tudi odgovorni na vaškem uradu. V klubu so namreč zadovoljni z odzivom lokalnih oblastnikov z županom na čelu, ki tako z zaposlenim (vzdrževalcem) kot tudi nabavo ustrezne opreme omogočajo vzdrževanje nogometne infrastrukture. Pri čemer velja pripomniti, da tako igralci kot ostali klubski delavci sami opravijo glavnino potrebnih del na in ob nogometnem igrišču.
Stanje v ekipi se odraža tudi v številu treningov oz. prisotnosti igralcev na njih. Če so
bili še v preteklosti ti redno na programu in udeležba na njih zadovoljiva, je danes slika precej bolj klavrna. Moštvo se dobi le tu in tam, a še takrat se na igrišču pojavi zgolj peščica igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Sokol Maleč prištevamo med mlajše nogometne klube. Zasluga za začetek nogometne dejavnosti v kraju gre aktivnim vaškim nogometašem, ki so bili ob koncu prejšnjega stoletja prisiljeni igrati v bližnjih klubih. Eden izmed njih je bil tudi sedanji predsednik Pospišil. Njihov entuziazem in želja po lastnem klubu je obrodila sadove leta 1998, ki tako velja za uradno letnico ustanovitve kluba. Ta je takoj z začetkom svojega delovanja prišel pod okrilje Sokola (najstarejše organizirano telovadno društvo na Češkem je v Maleču nastalo že davnega leta 1920).
Sodoben manjši klubski objekt za vrati vključuje garderobe ter gostinski prostor.
Večino sezon je Maleč odigral v deveti (nedavno še drugi okrožni) ligi. V njej je moštvo na sliki nastopalo tudi v sezoni 2013/14. Vir TJ Sokol Maleč
V začetnem obdobju so večino ekipe sestavljali domači igralci, medtem ko je približno tretjina moštva bila dopolnjena z igralci iz okoliških klubov. Kot se je že mnogokrat pokazalo, je bilo za postavitev uspešnih in trdnih (nogometnih) temeljev ključno domače jedro igralcev. Ti so utirali klubu pot na nogometni zemljevid ne le v rezultatskem smislu, temveč mu s svojo pripadnostjo zagotovili trdne temelje delovanja v prihodnosti. Predsednik Pospišil pri tem omeni hvaležnost takratni starejši generaciji igralcev za njihov doprinos pri izgradnji in utrditvi nogometnega igrišča. Še v sredini 80-ih let je bila na mestu današnjega igrišča površina prekrita z visoko travo. Urejanje terena se je pričelo ob koncu 80-ih let. Prvotni občinski načrt je predvideval igrišče primarno namenjeno za atletsko dejavnost. Kasneje je bil prvotni načrt opuščen oz. z ustanovitvijo nogometnega kluba spremenjen za potrebe novega vaškega
športnega kolektiva. Ob nogometno igrišče je bil postavljen objekt iz lesenih plošč v katerem so bile garderobe s tuši, s čimer je klub izpolnil osnovne (dasiravno skromne) pogoje za nastopanje v prvenstvenem tekmovanju. Z izgradnjo novega objekta pred desetletjem je Maleč dobil sodobne in času ustrezne prostore namenjene tako glavnim nogometnim akterjem kot tudi gostinski dejavnosti.
Zanimivo, da je večino sezon klub iz Maleča preigral v deveti ligi. Po začetnem obdobju se je generaciji igralcev, ki je s srcem zastopala in ponosom nosila dres kluba, v začetku novega tisočletja prvič uspelo uvrstiti ligo višje. Nastop v deveti ligi in dovoljšne število mlajših igralcev so klubu omogočile ustanoviti celo B ekipo, ki pa je v prvenstvu nastopala zgolj eno sezono. Izpostaviti velja sezono 2016/17 v kateri je Maleč kljub 26-im osvojenim točkam zasedel zadnje mesto in izpadel v najnižjo ligo. A je moštvo pokazalo karakter in se že naslednjo sezono znova prebilo v deveto ligo. S četrtim mestom v sezoni 2023/24 doseže Maleč svojo najboljšo uvrstitev v zgodovini kluba. Težave s številom igralcev, ki so se nakazovale tudi v prihodnje, so naposled botrovale k skupni odločitvi o izstopu iz devete lige po sezoni 2024/25 in nadaljevanju tekmovanja v najnižji ligi. Posledično je klub zapustilo nekaj boljših nogometašev, ki niso imeli želje nadaljevati svojih nogometnih poti v deseti ligi.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Maleču se nahaja na obrobju vzhodnega dela vasi. Od najbližjih bivanjskih objektov je oddaljen zadosti, da omogoča »mirno sožitje« med žogobrcarji in prebivalci, ki jim nogometne aktivnosti niso ravno po godu. Celoten športni park poleg nogometnega igrišča, ki ga za svoje dejavnosti pogosto uporabljajo tudi vaški gasilci, sestavlja še klubski objekt z gostinskim prostorom, ter nekaj napravami za fitnes na prostem in manjšim večnamenskim igriščem za njim.
Sprehod po nogometni površini razkriva, da le ta ni v najboljšem stanju. Zadostuje nekaj korakov, da se občuti trdoto igralne podlage ter opazi, da le-ta ni povsem ravna. Razlog za ne najboljše stanje leži tudi v prepustnosti tal. Posledično niti obilnejše padavine kaj prida ne pripomorejo k boljšemu stanju. V takšnih okoliščinah se sama od sebe ponuja vgradnja namakalnega sistema. Tovrstna investicija bi sicer znatno obremenila vaški proračun, a bi dolgoročno omogočila boljše pogoje za treniranje in igranje tekem. Za odobritev načrta bi občina od odgovornih v klubu želela imeti zagotovilo o nadaljnjem obstoju nogometne dejavnosti, česar klub v trenutnih okoliščinah ni zmožen zagotoviti.
V Maleču se bodo tako še nekaj časa trudili igralno površino vzdrževati z zalivanjem preko cevi, ki jim jih je priskrbela občina. S tem je omogočena rast zelenice, kar v seštevku prinaša povprečne (zadovoljive) pogoje za igranje tekem na tem nivoju. Zanimivo, da
Večji del klubskega objekta je namenjen gostinski dejavnosti. Obiskovalci imajo možnost posedeti tako v lepo urejeni notranjosti kot na terasi pred vhodom.
Nogometašem sta na voljo manjši, a lepo opremljeni garderobi.
bomo ob igrišču našli zgolj manjši rezervni klopi iz pleksi stekla z leseno podlago na katero bi se lahko stisnila največ peterica (ne premočnih) igralcev. Ljubitelji nogometa, ki želijo tekme v Maleču spremljati sede ob igrišču, jim ne preostane drugega, kot sesti na travnik.
V primeru slabšega vremena imajo gledalci možnost spremljati tekmo brez dežnikov v roki s terase izpred klubskega objekta, ki se nahaja za vrati na severni strani igrišča. Terasa je zastrešena, na njej pa je postavljenih šest miz s klopmi. Od igrišča jo sicer loči ožja asfaltirana pešpot. Terasa je zaščitena s ponjavo, ki jo v času tekem oz. toplejšega vremena dvignejo in s tem odprejo pogled proti igrišču. Preko nje vodi vhod v gostinski del klubskega objekta. Ta je lepo urejen in dovolj prostoren za večje število obiskovalcev. V kotu najdemo manjši točilni pult, medtem ko del ene izmed sten
krasi nekaj fotografij z nogometno vsebino.
Tako nogometaši kot sodniki imajo svoje prostore v zadnjem delu objekta. Za razliko od (prostornejšega) gostinskega dela sta garderobi precej manjši in terjata nekaj improvizacije s strani (predvsem številčnejših) ekip.
Vodstvo kluba in igralski kader
Jaromir Pospišil je eden izmed lokalnih nogometnih zanesenjakov, ki je velik del svojega življenja posvetil nogometu v Maleču. Skupaj s še nekaj vaškimi ljubitelji žogobrca je tlakoval pot nastanku nogometnega kluba. Kljub temu, da je prvih sedem sezon nosil dres kluba iz Maleča, je takoj ob ustanovitvi prevzel tudi njegovo vodenje. Pri svojih 45-ih letih se je odločil za igralsko upokojitev. Od leta 2005 se tako posveča zgolj še vodenju kluba. Pred šestimi leti je za svoje 25-letno udejstvovanje prejel priznanje okrožne nogometne zveze. Maleč se trenutno nahaja v najtežjem obdobju svojega obstoja. Glede na vse okoliščine in negotovo prihodnost bi marsikdo na mestu Pospišila že obupal. A aktualnemu predsedniku klubska pripadnost in srce ne dovolita prepustiti klub na milost in nemilost usodi. Ker zanimanje za nogomet v vasi ni ravno na visokem nivoju, bi klub posledično le stežka našel naslednika trenutnega predsednika, ki bi bil svoj prosti čas pripravljen namenjati v dobro kluba.
Slabše zanimanje za nogomet v Maleču se odraža v številčnosti igralskega kadra. In v dejstvu, da trenutno niti en igralec moštva ne prihaja iz kraja za katerega sicer nosi klubski dres. Kar povzroča še dodatno zaskrbljenost klubskih delavcev, ki jim ni vseeno za usodo njim ljubega kluba. Moštvo uradno nima svojega trenerja. Trenerske naloge tu in tam prevzame kateri od starejših igralcev. Kot denimo Ondřej Dušek, ki med aktivnimi igralci velja za enega z najdaljšim stažem v moštvu Maleča. Njemu ob bok velja omeniti še Aleša Ležaka, s 43-imi leti najstarejšega igralca. Povprečno starost moštva s svojimi 24-imi leti še najbolj znižuje Vojtěch Štindl, ki se je ekipi Maleča pridružil komaj pred dnevi.
Zaradi skromnega števila doseženih zadetkov trenutno za vodstvo na klubski lestvici strelcev zadostujejo tri zadetki. Te si delita Dušan Lojek in David Vaňek. Kot se za nemara vsako »vaško« ekipo spodobi, tudi v ekipi Maleča najdemo družinsko navezo, ki jo zastopata brata Jaroslav in Milan Hajšman.
Mlajše kategorije
Prisotnost osnovne šole in vrtca v vasi za mnoge manjše nogometne sredine pomeni dobro osnovo za delo z najmlajšimi. Četudi se v Maleču lahko pohvalijo z obema izobraževalnima ustanovama, se prisotnost otrok v vasi ne odraža pri zanimanju za najpomembnejšo postransko stvar. Vsaj kar se igranja za Maleč tiče. Zgolj enkrat v zgodovini je klubu uspelo formirati in prijaviti v tekmovanje katero izmed mlajših selekcij. Šlo je za ekipo mladincev in kadetov (v prvenstvu okrožja nastopa kot ena starostna kategorija), ki je na začetku tega tisočletja dve sezoni zastopala barve Maleča. Takratno zanimanje za nogomet je botrovalo tudi ustanovitvi članske B ekipe, ki je bila primarno namenjena igralcem po končanem mladinskem stažu.
Predsednik Jaromir Pospišil velja za enega od ustanoviteljev kluba. Prvih sedem let je bil v njem aktiven tudi kot nogometaš.
Gledano izključno z vidika privabljanja otrok ne gre klubu na roke niti prisotnost gasilcev v vasi. Za razliko od nogometa ima njihova dejavnost v Maleču znatno daljšo tradicijo. Ker se sicer redke vaške aktivnosti nemalokrat prenašajo iz roda v rod, je zato večja verjetnost, da bodo otroci po zgledu svojih staršev prej našli veselje v gasilski garaži kot na nogometnem igrišču.
Po besedah predsednika zato v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo v smeri poskusa aktivne nogometne vadbe za najmlajše. Konkurenca okoliških klubov je za malo nogometno sredino, kot je Maleč, prezahtevna. Najmlajši nogometni entuziasti bodo za svojo aktivnost tudi v prihodnje primorani najti klub v bližnji okolici.
Medijska pokritost in cilji kluba
Ne le slabša obiskanost domačih prvenstvenih tekem, tudi medijska podoba kluba potrjuje, da je nogomet v vasi postavljen na »stranski tir«. Nogometni klub pred imenom kraja ponosno nosi še naziv »Sokol«. Vaško sokolsko društvo ima sicer aktivno Facebook stran, a bi ljubitelji nogometa na njej zaman iskali novice o žogobrcarski dejavnosti v vasi.
Na internetu lahko še vedno najdemo spletno stran kluba. Ta je bila aktivna med letoma 2008 in 11, klub pa je na njej objavljal predvsem krajše opise tekem. Predsednika Pospišila gre pri svojih letih kajpak razumeti, da mu socialna omrežja niso ravno blizu. Za vidnejšo javno podobo na svetovnem spletu bi tako klub potreboval koga mlajšega, ki so mu socialna omrežja blizu. Tudi takšna malenkost, kot je aktivna komunikacija na medmrežju, bi znala klubu pomagati obdržati se na nogometnem zemljevidu.
Če gre zaradi navedenih dejstev delno razumeti pomanjkanje informacij o klubu na internetu, je precej manj opravičljiv pogled na vaške oglasne deske. Na njih bi prav tako zaman iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo prvenstveno tekmo.
Na vprašanje o ciljih kluba Pospišil ne skriva pesimizma. V klubu bodo veseli vsakega igralca, ki se jim bo pridružil in s tem pripomogel k obstoju nogometa v vasi. Hkrati bodo tudi v prihodnje upoštevali želje igralcev po odhodih v ambicioznejše sredine. Glavni in nemara edini cilj vseh, ki so kakor koli povezani z nogometom v Maleču, je obdržati nogometno aktivnost v vasi tudi v prihodnje. Ne glede na dogajanje v bližnji prihodnosti Pospišil verjame, da se bo našla rešitev v dobro nogometa. Nenazadnje, spomini na čas in trud, ki ga je zahtevala izgradnja igrišča, še niso povsem zbledeli.
TJ Sokol Maleč v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Po številčnost nogometnih klubov lahko južneje ležečo regijo Vysočino prištevamo med zelo dobro zastopane. Tudi kar se tiče števila klubov v najnižji – deseti ligi. V aktualni sezoni namreč tekmovanje na najnižjem nivoju poteka v štirih od petih okrožij (v pretekli sezoni je bila slika še pestrejša, saj so nogometni navdušenci lahko spremljali boje za desetoligaške točke v vseh okrožjih). V najnižje rangiranem tekmovanju okrožja Havličkuv Brod tekočo sezono nastopa 16 moštev. Ta so razdeljena v dve skupini – A in B. Eden od osmih klubov v skupini A je Maleč, ki nastopa pod okriljem vaškega sokola.
Nogometno igrišče na obrobju Maleča za svojo dejavnost koristijo tudi vaški gasilci.
V pretekli sezoni je Maleč nastopal v (enotni) deveti ligi, kjer je končal prvenstvo na devetem mestu (v konkurenci 14-ih klubov). Kljub priborjenemu obstanku so se igralci sami odločili izstopiti iz predzadnje lige ter nadaljevati tekmovanje na najnižjem nivoju. K njihovi odločitvi je botroval predvsem ozek igralski kader. Odhodi nekaterih igralcev, ki jim ni dišalo nastopanje v deseti ligi, so se podpisali tudi na rezultatih v aktualni sezoni. V njej Maleč dva kroga pred koncem prvenstva v svoji skupini zaseda sedmo mesto z desetimi osvojenimi točkami za dve zmagi in štiri remije. Ob polnem plenu v zadnjih dveh tekmah ter ugodnem razpletu na tekmah glavnih konkurentov bi lahko prvenstvo končal na četrtem mestu. Roko na srce, glede na dosedanji potek je takšen razplet malo verjeten. Tudi zaradi izgubljenih točk proti zadnjeuvrščeni ekipi s katero so »sokoli« iz Maleča uspeli zgolj dvakrat remizirati. Zanimivo, da so edini zmagi uspeli doseči proti tretjeuvrščeni ekipi. In to obakrat z identičnim rezultatom (2:1).
Maleč je svoj najvišji poraz (7:0) doživel takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno drugouvrščenem moštvu. Da je ena glavnih težav v klubu ozek igralski kader, priča tudi neodigrana tekma pri vodilni ekipi, ki jo je Maleč naknadno izgubil za zeleno mizo z rezultatom 3:0. Ob pogledu na lestvico še najbolj zbode v oči nizko število danih zadetkov (12). V tem je Maleč celo slabši od zadnjeuvrščenega moštva.
Ob igrišču sta manjši rezervni klopi.
Bolj kot trenutna uvrstitev moštva je po besedah predsednika kluba Pospišila pomembnejša usoda nogometa v Maleču. Hočeš nočeš je ta še kako povezana s številnimi okoliškimi klubi, ki so zaradi svoje boljše organiziranosti in daljše tradicije privlačnejši za igralce. Eden takšnih klubov je Viska. Ta domuje v sosednji vasi in hkrati velja za glavnega rivala Maleča. Od pretekle sezone, ko sta kluba bila bitke med devetoligaši, bo po izstopu Maleča iz predzadnje lige do njunih naslednjih sosedskih dvobojev potrebno počakati še najmanj eno sezono.
Poleg gasilskega društva velja vaški sokol – čigar član je tudi nogometni klub – za edino aktivno združenje v Maleču. Z vidika družabnega življenja imajo zato nogometne tekme še toliko večjo težo za sam kraj. Česar se zavedajo tudi odgovorni na vaškem uradu. V klubu so namreč zadovoljni z odzivom lokalnih oblastnikov z županom na čelu, ki tako z zaposlenim (vzdrževalcem) kot tudi nabavo ustrezne opreme omogočajo vzdrževanje nogometne infrastrukture. Pri čemer velja pripomniti, da tako igralci kot ostali klubski delavci sami opravijo glavnino potrebnih del na in ob nogometnem igrišču.
K boljši podobi igralne površine bi močno pripomogel namakalni sistem.
Stanje v ekipi se odraža tudi v številu treningov oz. prisotnosti igralcev na njih. Če so bili še v preteklosti ti redno na programu in udeležba na njih zadovoljiva, je danes slika precej bolj klavrna. Moštvo se dobi le tu in tam, a še takrat se na igrišču pojavi zgolj peščica igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Sokol Maleč prištevamo med mlajše nogometne klube. Zasluga za začetek nogometne dejavnosti v kraju gre aktivnim vaškim nogometašem, ki so bili ob koncu prejšnjega stoletja prisiljeni igrati v bližnjih klubih. Eden izmed njih je bil tudi sedanji predsednik Pospišil. Njihov entuziazem in želja po lastnem klubu je obrodila sadove leta 1998, ki tako velja za uradno letnico ustanovitve kluba. Ta je takoj z začetkom svojega delovanja prišel pod okrilje Sokola (najstarejše organizirano telovadno društvo na Češkem je v Maleču nastalo že davnega leta 1920).
V začetnem obdobju so večino ekipe sestavljali domači igralci, medtem ko je približno tretjina moštva bila dopolnjena z igralci iz okoliških klubov. Kot se je že mnogokrat pokazalo, je bilo za postavitev uspešnih in trdnih (nogometnih) temeljev ključno domače jedro igralcev. Ti so utirali klubu pot na nogometni zemljevid ne le v rezultatskem smislu, temveč mu s svojo pripadnostjo zagotovili trdne temelje delovanja v prihodnosti. Predsednik Pospišil pri tem omeni hvaležnost takratni starejši generaciji igralcev za njihov doprinos pri izgradnji in utrditvi nogometnega igrišča. Še v sredini 80-ih let je bila na mestu današnjega igrišča površina prekrita z visoko travo. Urejanje terena se je pričelo ob koncu 80-ih let. Prvotni občinski načrt je predvideval igrišče primarno namenjeno za atletsko dejavnost. Kasneje je bil prvotni načrt opuščen oz. z ustanovitvijo nogometnega kluba spremenjen za potrebe novega vaškega športnega kolektiva. Ob nogometno igrišče je bil postavljen objekt iz lesenih plošč v katerem so bile garderobe s tuši, s čimer je klub izpolnil osnovne (dasiravno skromne) pogoje za nastopanje v prvenstvenem tekmovanju. Z izgradnjo novega objekta pred desetletjem je Maleč dobil sodobne in času ustrezne prostore namenjene tako glavnim nogometnim akterjem kot tudi gostinski dejavnosti.
Večino sezon je Maleč odigral v deveti (nedavno še drugi okrožni) ligi. V njej je moštvo na sliki nastopalo tudi v sezoni 2013/14. Vir TJ Sokol Maleč
Zanimivo, da je večino sezon klub iz Maleča preigral v deveti ligi. Po začetnem obdobju se je generaciji igralcev, ki je s srcem zastopala in ponosom nosila dres kluba, v začetku novega tisočletja prvič uspelo uvrstiti ligo višje. Nastop v deveti ligi in dovoljšne število mlajših igralcev so klubu omogočile ustanoviti celo B ekipo, ki pa je v prvenstvu nastopala zgolj eno sezono. Izpostaviti velja sezono 2016/17 v kateri je Maleč kljub 26-im osvojenim točkam zasedel zadnje mesto in izpadel v najnižjo ligo. A je moštvo pokazalo karakter in se že naslednjo sezono znova prebilo v deveto ligo. S četrtim mestom v sezoni 2023/24 doseže Maleč svojo najboljšo uvrstitev v zgodovini kluba. Težave s številom igralcev, ki so se nakazovale tudi v prihodnje, so naposled botrovale k skupni odločitvi o izstopu iz devete lige po sezoni 2024/25 in nadaljevanju tekmovanja v najnižji ligi. Posledično je klub zapustilo nekaj boljših nogometašev, ki niso imeli želje nadaljevati svojih nogometnih poti v deseti ligi.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Maleču se nahaja na obrobju vzhodnega dela vasi. Od najbližjih bivanjskih objektov je oddaljen zadosti, da omogoča »mirno sožitje« med žogobrcarji in prebivalci, ki jim nogometne aktivnosti niso ravno po godu. Celoten športni park poleg nogometnega igrišča, ki ga za svoje dejavnosti pogosto uporabljajo tudi vaški gasilci, sestavlja še klubski objekt z gostinskim prostorom, ter nekaj napravami za fitnes na prostem in manjšim večnamenskim igriščem za njim.
Sodoben manjši klubski objekt za vrati vključuje garderobe ter gostinski prostor.
Sprehod po nogometni površini razkriva, da le ta ni v najboljšem stanju. Zadostuje nekaj korakov, da se občuti trdoto igralne podlage ter opazi, da le-ta ni povsem ravna. Razlog za ne najboljše stanje leži tudi v prepustnosti tal. Posledično niti obilnejše padavine kaj prida ne pripomorejo k boljšemu stanju. V takšnih okoliščinah se sama od sebe ponuja vgradnja namakalnega sistema. Tovrstna investicija bi sicer znatno obremenila vaški proračun, a bi dolgoročno omogočila boljše pogoje za treniranje in igranje tekem. Za odobritev načrta bi občina od odgovornih v klubu želela imeti zagotovilo o nadaljnjem obstoju nogometne dejavnosti, česar klub v trenutnih okoliščinah ni zmožen zagotoviti.
V Maleču se bodo tako še nekaj časa trudili igralno površino vzdrževati z zalivanjem preko cevi, ki jim jih je priskrbela občina. S tem je omogočena rast zelenice, kar v seštevku prinaša povprečne (zadovoljive) pogoje za igranje tekem na tem nivoju. Zanimivo, da bomo ob igrišču našli zgolj manjši rezervni klopi iz pleksi stekla z leseno podlago na katero bi se lahko stisnila največ peterica (ne premočnih) igralcev. Ljubitelji nogometa, ki želijo tekme v Maleču spremljati sede ob igrišču, jim ne preostane drugega, kot sesti na travnik.
Večji del klubskega objekta je namenjen gostinski dejavnosti. Obiskovalci imajo možnost posedeti tako v lepo urejeni notranjosti kot na terasi pred vhodom.
V primeru slabšega vremena imajo gledalci možnost spremljati tekmo brez dežnikov v roki s terase izpred klubskega objekta, ki se nahaja za vrati na severni strani igrišča. Terasa je zastrešena, na njej pa je postavljenih šest miz s klopmi. Od igrišča jo sicer loči ožja asfaltirana pešpot. Terasa je zaščitena s ponjavo, ki jo v času tekem oz. toplejšega vremena dvignejo in s tem odprejo pogled proti igrišču. Preko nje vodi vhod v gostinski del klubskega objekta. Ta je lepo urejen in dovolj prostoren za večje število obiskovalcev. V kotu najdemo manjši točilni pult, medtem ko del ene izmed sten krasi nekaj fotografij z nogometno vsebino.
Tako nogometaši kot sodniki imajo svoje prostore v zadnjem delu objekta. Za razliko od (prostornejšega) gostinskega dela sta garderobi precej manjši in terjata nekaj improvizacije s strani (predvsem številčnejših) ekip.
Nogometašem sta na voljo manjši, a lepo opremljeni garderobi.
Vodstvo kluba in igralski kader
Jaromir Pospišil je eden izmed lokalnih nogometnih zanesenjakov, ki je velik del svojega življenja posvetil nogometu v Maleču. Skupaj s še nekaj vaškimi ljubitelji žogobrca je tlakoval pot nastanku nogometnega kluba. Kljub temu, da je prvih sedem sezon nosil dres kluba iz Maleča, je takoj ob ustanovitvi prevzel tudi njegovo vodenje. Pri svojih 45-ih letih se je odločil za igralsko upokojitev. Od leta 2005 se tako posveča zgolj še vodenju kluba. Pred šestimi leti je za svoje 25-letno udejstvovanje prejel priznanje okrožne nogometne zveze. Maleč se trenutno nahaja v najtežjem obdobju svojega obstoja. Glede na vse okoliščine in negotovo prihodnost bi marsikdo na mestu Pospišila že obupal. A aktualnemu predsedniku klubska pripadnost in srce ne dovolita prepustiti klub na milost in nemilost usodi. Ker zanimanje za nogomet v vasi ni ravno na visokem nivoju, bi klub posledično le stežka našel naslednika trenutnega predsednika, ki bi bil svoj prosti čas pripravljen namenjati v dobro kluba.
Slabše zanimanje za nogomet v Maleču se odraža v številčnosti igralskega kadra. In v dejstvu, da trenutno niti en igralec moštva ne prihaja iz kraja za katerega sicer nosi klubski dres. Kar povzroča še dodatno zaskrbljenost klubskih delavcev, ki jim ni vseeno za usodo njim ljubega kluba. Moštvo uradno nima svojega trenerja. Trenerske naloge tu in tam prevzame kateri od starejših igralcev. Kot denimo Ondřej Dušek, ki med aktivnimi igralci velja za enega z najdaljšim stažem v moštvu Maleča. Njemu ob bok velja omeniti še Aleša Ležaka, s 43-imi leti najstarejšega igralca. Povprečno starost moštva s svojimi 24-imi leti še najbolj znižuje Vojtěch Štindl, ki se je ekipi Maleča pridružil komaj pred dnevi.
Predsednik Jaromir Pospišil velja za enega od ustanoviteljev kluba. Prvih sedem let je bil v njem aktiven tudi kot nogometaš.
Zaradi skromnega števila doseženih zadetkov trenutno za vodstvo na klubski lestvici strelcev zadostujejo tri zadetki. Te si delita Dušan Lojek in David Vaňek. Kot se za nemara vsako »vaško« ekipo spodobi, tudi v ekipi Maleča najdemo družinsko navezo, ki jo zastopata brata Jaroslav in Milan Hajšman.
Mlajše kategorije
Prisotnost osnovne šole in vrtca v vasi za mnoge manjše nogometne sredine pomeni dobro osnovo za delo z najmlajšimi. Četudi se v Maleču lahko pohvalijo z obema izobraževalnima ustanovama, se prisotnost otrok v vasi ne odraža pri zanimanju za najpomembnejšo postransko stvar. Vsaj kar se igranja za Maleč tiče. Zgolj enkrat v zgodovini je klubu uspelo formirati in prijaviti v tekmovanje katero izmed mlajših selekcij. Šlo je za ekipo mladincev in kadetov (v prvenstvu okrožja nastopa kot ena starostna kategorija), ki je na začetku tega tisočletja dve sezoni zastopala barve Maleča. Takratno zanimanje za nogomet je botrovalo tudi ustanovitvi članske B ekipe, ki je bila primarno namenjena igralcem po končanem mladinskem stažu.
Gledano izključno z vidika privabljanja otrok ne gre klubu na roke niti prisotnost gasilcev v vasi. Za razliko od nogometa ima njihova dejavnost v Maleču znatno daljšo tradicijo. Ker se sicer redke vaške aktivnosti nemalokrat prenašajo iz roda v rod, je zato večja verjetnost, da bodo otroci po zgledu svojih staršev prej našli veselje v gasilski garaži kot na nogometnem igrišču.
Po besedah predsednika zato v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo v smeri poskusa aktivne nogometne vadbe za najmlajše. Konkurenca okoliških klubov je za malo nogometno sredino, kot je Maleč, prezahtevna. Najmlajši nogometni entuziasti bodo za svojo aktivnost tudi v prihodnje primorani najti klub v bližnji okolici.
Medijska pokritost in cilji kluba
Ne le slabša obiskanost domačih prvenstvenih tekem, tudi medijska podoba kluba potrjuje, da je nogomet v vasi postavljen na »stranski tir«. Nogometni klub pred imenom kraja ponosno nosi še naziv »Sokol«. Vaško sokolsko društvo ima sicer aktivno Facebook stran, a bi ljubitelji nogometa na njej zaman iskali novice o žogobrcarski dejavnosti v vasi.
Na internetu lahko še vedno najdemo spletno stran kluba. Ta je bila aktivna med letoma 2008 in 11, klub pa je na njej objavljal predvsem krajše opise tekem. Predsednika Pospišila gre pri svojih letih kajpak razumeti, da mu socialna omrežja niso ravno blizu. Za vidnejšo javno podobo na svetovnem spletu bi tako klub potreboval koga mlajšega, ki so mu socialna omrežja blizu. Tudi takšna malenkost, kot je aktivna komunikacija na medmrežju, bi znala klubu pomagati obdržati se na nogometnem zemljevidu.
Če gre zaradi navedenih dejstev delno razumeti pomanjkanje informacij o klubu na internetu, je precej manj opravičljiv pogled na vaške oglasne deske. Na njih bi prav tako zaman iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo prvenstveno tekmo.
Na vprašanje o ciljih kluba Pospišil ne skriva pesimizma. V klubu bodo veseli vsakega igralca, ki se jim bo pridružil in s tem pripomogel k obstoju nogometa v vasi. Hkrati bodo tudi v prihodnje upoštevali želje igralcev po odhodih v ambicioznejše sredine. Glavni in nemara edini cilj vseh, ki so kakor koli povezani z nogometom v Maleču, je obdržati nogometno aktivnost v vasi tudi v prihodnje. Ne glede na dogajanje v bližnji prihodnosti Pospišil verjame, da se bo našla rešitev v dobro nogometa. Nenazadnje, spomini na čas in trud, ki ga je zahtevala izgradnja igrišča, še niso povsem zbledeli.
TJ Sokol Maleč v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Po visokem gostujočem porazu je ekipo Sokola Maleč zadnjo soboto na domačem igrišču čakala nova zahtevna naloga. V kolikor so želeli prvenstvo zaključiti višje od predzadnjega mesta, jim ni preostalo drugega, kot zagreniti dan drugouvrščeni ekipi, ki je pred tekmo veljala za izrazitega favorita. Nekaj več optimizma je v domačem taboru tokrat poskrbela malenkost številčnejša igralska zasedba, ki je igralcem omogočala pogostejše menjave v času tekme.
Za otvoritev sobotnega nogometnega dogajanja je poskrbela dvojica domačih nogometašev, ki se je dobro uro in pol pred pričetkom srečanja »spopadla« s pripravo igralne površine. Dodobra zbledelo apno, s katerim v Maleču označujejo črte na igrišču, je nogometašema povzročalo kar nekaj preglavic pri ponovni označitvi igralne površine.
Kar 18 točk razlike je pred tokratnim obračunom sicer predzadnjega kroga skupine A okrožja Havličkuv Brod v regiji Vysočina ločilo Maleč ter njihovega nasprotnika – B ekipo iz približno 30 km južneje ležečega kraja Přibyslav. Da gre za še kako zahtevnega nasprotnika priča tudi rezultat v jesenskem delu prvenstva, ko je Maleč pri svojem tokratnem nasprotniku doživel pravi debakel (7:0) za najvišji poraz v sezoni. Kar bi za marsikatero ekipo pred naslednjim medsebojnim srečanjem predstavljalo dodaten motiv za revanšo.
Dušan Lojek je bil eden od dvojice domačih nogometašev, ki je bil zadolžen za pripravo igrišča.Prihod soigralcev je olajšal (in pospešil) pripravo vseh detajlov na tekmo.
Še preden sta s prihodom soigralcev dobila pomoč, so za zanimiv detajl poskrbeli tako lokalni gasilci, ki so v svojem avtomobilu s sireno in utripajočimi lučmi dali jasno vedeti kdo je (še vedno) glavni na vasi ter prihod avtobusa ob igrišče, ki je na tekmo pripeljal večji del gostujoče ekipe. Gre za redko viden prizor v najnižjih ligah, saj se nogometaši skoraj vedno na svoja gostovanja odpravijo z lastnimi avtomobili.
Domači igralci so med ogrevanjem štedili moči za tekmo.
Še preden sta s prihodom soigralcev dobila pomoč, so za zanimiv detajl poskrbeli tako lokalni gasilci, ki so v svojem avtomobilu s sireno in utripajočimi lučmi dali jasno vedeti kdo je (še vedno) glavni na vasi ter prihod avtobusa ob igrišče, ki je na tekmo pripeljal večji del gostujoče ekipe. Gre za redko viden prizor v najnižjih ligah, saj se nogometaši skoraj vedno na svoja gostovanja odpravijo z lastnimi avtomobili.
Tudi nadaljnje dogajanje pred tekmo je simbolično kazalo veliko razliko med organiziranostjo obeh klubov. Medtem ko so gostje prispeli v Maleč slabo uro pred prvim sodniškim žvižgom in deset minut zatem že na polno pričeli z ogrevanjem na svoji polovici igrišča, se je na drugi strani peščica domačih igralcev ob pozdravih prihajajočih
soigralcev še naprej posvečala pripravi igralne površine.
Redki domači privrženci so naposled vendarle pričakali tudi svoje ljubljence v nogometni opremi, ki so na igrišče pricurljali dobre četrt ure pred tekmo (ta se je pričela ob 16.30). Pripravo na tekmo so nato nadaljevali bolj ali manj po individualnem programu, ki pri nobenem od njih ni vključeval napornejših vaj. Nogometaše je v Maleču pričakalo jasno vreme in za razliko od večjega dela Češke znosnejša temperatura (23°C). Malenkost trša in delno neravna igralna površina sta od glavnih akterjev zahtevala nekaj prilagoditve. Ob predpostavki, da gre za tekmo najnižje lige, so bili pogoji za igranje tekme vendarle na solidnem nivoju.
Sodnik Radek Vojtišek je po prihodu na zelenico dokaj hitro postrojil nogometaše obeh moštev ter oznanil pričetek tekme tri minute predčasno. Na kar je ves čas prvega polčasa nakazoval tudi manjši prenosni digitalni semafor, ki se je sprožil točno ob pol petih.
Zadnji medsebojni posvet domačih sokolov, ki so na tekmi nastopili v rumeno-črno-modri opremi.
Po predpisih je uvodni ritual pred pričetkom tekme pripadel kapetanoma obeh moštev ter glavnemu sodniku Radku Vojtišku. Standardni kapetan pri ekipi Maleča je Marek Čermak.
Prvi strel v okvir domačih vrat so gostje sprožili v 11. minuti je za domačega vratarja Adama Buršika predstavljal bolj ogrevanje kot resno grožnjo. Nekaj več aktivnosti je domača ekipa kazala na svoji desni strani, kjer je nase večkrat opozoril Dušan Lojek. Prvi vtis Maleča je bil zelo soliden. Predvsem izkušnje so botrovale k njihovi odločni igri v defenzivi. Hkrati je ekipa kazala tudi željo po aktivni igri proti
Prvi polčas
Začetek tekme je nakazal odločnost nogometašev Maleča drago prodati svojo kožo proti favoriziranemu nasprotniku. Tako so začetne minute ponudile precej nepovezanega nogometa, ko je bila žoga velik del igralnega časa v zraku. Kot bi se moštvi odločili za uvodno otipavanje preden razkrijeta vse svoje adute. Na prvo polpriložnost je bilo potrebno počakati do devete minute, ko je po kotu z leve Miroslav Tuček poslal žogo po tleh na rob kazenskega prostora do Jana Lažinskega, ki je takoj sprožil, a je njegov strel blokiral nasprotni igralec po katerem žoga je še enkrat končala v kotu.
Večino avtov in kotov na levi strani je izvajal kapetan Čermak, ki ga s pogledom spremlja Miroslav Tuček.S svojo aktivno igro je nase večkrat opozoril Jan Lažinsky.
Prvi strel domačih (Lažinsky) ni resneje ogrozil gostujočih vrat.
nasprotnemu golu. Ta se jim je prvič obrestovala v 17. minuti. Domači čuvaj mreže, ki je kar nekajkrat v času tekme prevzel tudi vlogo branilca, je na domači obrambni polovici igrišča izvedel prosti strel. Njegova dolga in visoka žoga je poletela v gostujoči kazenski prostor, kjer jo je z glavo spretno v nasprotno mrežo potisnil Vojtěch Štindl. Prvo resno priložnost na tekmi so domači nemudoma pretvorili v vodstvo in s tem potrdili videno s predhodnih minut.
Najmlajši v domačem moštvu Štindl se je ekipi pridružil komaj pred tekmo in že v svojem uvodnem nastopu nakazal, da zna biti velika okrepitev za Maleč v kolikor bo tudi v prihodnje nastopal v rumenem dresu. Gre sicer za defenzivnega igralca, ki je skozi tekmo z odliko opravil svoje obrambne naloge. Hkrati je s potezami nakazal, da mu niso tuje niti napadalne akcije. Zlasti ob prekinitvah po gostujočih prekrških se je redno selil v
nasprotni kazenski prostor, kjer se očitno znajde enako dobro, kot na nasprotni strani igrišča.
Doseženi zadetek je igralcem Maleča vlil še dodatne motivacije. Angažiranost domačih se je kazala predvsem v pokrivanju nasprotnika in zelo uspešnem preprečevanju njihovih napadalnih akcij. Niti nekajminutni pritisk gostov po zadetku, ko so bili igralci Maleča stisnjeni na svoji polovici igrišča, ni prinesel vidnejše priložnosti z izjemo nevarnega strela v 23. minuti s skoraj 30-ih metrov, ko se Buršik ni dal presenetiti.
Za redko viden prizor je poskrbel desni bočni branilec Jan Vampola, ki je tekmo odigral z očali.Kljub temu, da temperatura ni bila ekstremno visoka, se je sodnik na sredini polčasa odločil za minuto odmora.
Maleč je povedel v 17. minuti z zadetkom Vojtěcha Štindla, ki mu je prvi v objem pritekel Lojek.
Po nekaj minutah je domačim sokolom le uspelo vzpostaviti večje ravnovesje na igrišču. V 26. minuti je – po daljšem času – sledila akcija z zaključkom, a poskus Petra Novotnyja z roba kazenskega prostora ni resneje ogrozil gostujočega vratarja. Maleč je tudi v
nadaljevanju igral taktično zelo zrelo. Resda bi igralcem le stežka pripisali kdo ve kako širok repertoar tehničnega znanja. Zato pa so njihove linije še naprej odlično funkcionirale pri preprečevanju gostujočih napadov. Te so nemalokrat prekinjali tudi s prekrški. V seštevku so gostje delovali precej nemočno. Le stežka se jim je uspelo prebiti do roba domačega kazenskega prostora kaj šele zaključiti napad s strelom proti vratom. Zavoljo polne angažiranosti vseh igralcev v polju je bil domači vratar Buršik praktično brez dela.
Po strelu Petra Novotnyja (#4) v 26. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Samo srečanje se je še dodatno nagnilo na stran domačih, ko jim je v 33. minuti svojo prednost uspelo povišati. Malenkost daljšo napadalno akcijo na desni strani so zaključili s podajo na sredino igrišča, kjer je žogo s prve udaril vtekajoči Novotny in jo z 20-ih metrov z ne preveč močnim a natančnim strelom po tleh poslal v levi kot gostujočih vrat. Skoraj zagotovo ga ni bilo junaka ob igrišču, ki bi si pred tekmo upal napovedati takšen potek srečanja. V nasprotju z dosedanjim delom prvenstva je domačim že po tretjini odigranega dvoboja
uspelo doseči dva zadetka. In to iz dveh priložnosti.
Očitno je lepa prednost vsaj delno vplivala na koncentracijo v domačem moštvu. Zgolj dve minuti po drugem zadetku je namreč sodnik Vojtišek po (dokaj nepotrebnem) prekršku Lojeka nad gostujočim igralcem (po tem, ko je ta z žogo s sredine tekel proti desnem robu kazenskega prostora) pokazal na najstrožjo kazen. Gostje so zanesljivo izvedli strel z bele točke.
24-letni Štindl je v svojem prvem nastopu za Maleč opozoril nase tako v obrambnih kot napadalnih akcijah. Svoji zelo dobri predstavi je dodal še zadetek v uvodu srečanja.
Domači vratar Adam Buršik se je nekajkrat izkazal tudi kot branilec.
Tudi dosežen gostujoči zadetek ni kaj prida vplival na podobo obeh moštev na igrišču. V zaključku prvega polčasa zato velja omeniti le še dve situaciji iz katerih bi lahko sledila sprememba rezultata. V 39. minuti je na levi strani zelo aktivni domači kapetan Marek Čermak izvedel avt. Dolga žoga v gostujoči kazenski prostor je povzročila kar nekaj panike v obrambi.
Večji del tekme je bil za levo stran obrambe zadolžen David Aubus.
Kljub temu nikomur v rumenem dresu ni uspelo izkoristiti nastale situacije in gostje so naposled z izbijanjem rešili za njih kočljivo situacijo. Dve minuti zatem je
domačim privržencem za hip zastalo srce. Gostje so izvajali prosti strel z desne strani igrišča. Podaja po tleh pred domača vrata je bila namenjena vtekajočemu gostujočemu napadalcu na prvi vratnici, ki pa je bil za las prekratek.
Novotny s številko 4 je takole prejel čestitke soigralcev za doseženi zadetek.
Čermak med predložkom v gostujoči kazenski prostor.
Pametni prekrški domačih in nemoč gostov so stopnjevali nervozo na igrišču. Kljub temu je bilo dogajanje v mejah fair playa za kar je s
Skozi celotno srečanje so se domači nogometaši glasno vzpodbujali. Na sliki rezervna klop Maleča z Ondřejem Duškom v ospredju, ki pred in med tekmo večkrat prevzame trenerske naloge.
svojimi izkušnjami in odločnostjo skrbel tudi sodnik Vojtišek, čeravno je bil večkrat deležen pripomb igralcev enega in drugega moštva. Z namenom, da se tekma v drugem delu ne bi zaostrila, je po koncu prvega polčasa ob odhodu z igrišča na krajši pogovor poklical kapetana obeh moštev.
Tudi skromen obisk tekme odraža ne ravno veliko zanimanje za nogomet v Maleču. Da se je ob igrišču zbralo vsega dvajset gledalcev, gre delno pripisati tudi tekmi svetovnega prvenstva v hokeju med velikima rivaloma Slovaško in Češko, ki se je igrala istočasno z nogometno tekmo in ki je verjetno vsaj kakšnega potencialnega gledalca prikovala pred mali ekran. Čeravno si je bilo hokejsko tekmo moč ogledati tudi v notranjosti lepo urejenega klubskega gostinskega prostora. V njem so lahko obiskovalci ob pestri ponudbi pijač potešili žejo. Ob klubskem okencu je bilo možno kupiti tudi nekaj prigrizkov. Za piko na i je manjkala zgolj klobasa, ki je običajno vedno v ponudbi. Da je kotel za pripravo tovrstnih mesnih dobrot tokrat ostal zaprt, je bržkone kriva odsotnost predsednika kluba Pospišila, ki je zadolžen za njihovo pripravo.
Večina sicer maloštevilnih gledalcev je tekmo spremljala s terase ob vhodu v gostinski del klubskega objekta.Zgolj par nogometnih navdušencev si je tekmo ogledal s travnika ob igrišču.
Bržkone zaradi stopnjevanja nervoze je glavni sodnik ob odhodu z igrišča k sebi poklical oba kapetana.
Verjetno je bila glavna tema pogovora Ondřeja Duška (ki je tudi tokrat poleg igralskih prevzel še trenerske naloge) s soigralci med premorom v garderobi kako zelo dobro in zrelo igro prenesti v nadaljevanje srečanja. Verjetno tudi zato so v domačem taboru časovno dodobra izkoristili premor in se iz garderobe vrnili tik preden je glavni delilec pravice označil začetek drugega polčasa.
Drugi polčas
Po pričakovanju so v uvodu nadaljevanja tekme pobudo prevzeli gostje. Vseeno jim ni uspelo skupaj spraviti kaj več od strela s 25-ih metrov, ko je po poskusu delno z desne strani žoga zletela mimo oddaljenejše vratnice. Za nekaj vznemirjenja med domačimi privrženci je minuto kasneje poskrbel sprva Tomaš Hruška, ki je potegnil po desni strani, ter vtekajoči Lažinsky, ki je bil po dolgi visoki podaji v kazenskem prostoru z glavo za malo prekratek.
Četverica obiskovalcev je dala prednost ogledu hokejske tekme, ki jo je bilo sočasno možno spremljati v notranjem delu klubskega prostora.Po prihodu iz garderobe si je nekaj domačih “sokolov” našlo nekaj čas za kratek pogovor s svojimi privrženci.
Domači so imeli vzpodbudo tudi s strani vaškega gasilskega podmladka.
Niti drugi polčas ni ponudil bistveno drugačne slike od prvega dela tekme. Timska igra domačih je še naprej temeljila na požrtvovalnosti in medsebojni vzpodbudi nemara vseh igralcev v rumenem tako na kot ob igrišču. Gostujoče poti do domačih vrat so bile
Kljub uvodni iniciativi so gostje po nekaj minutah znova izgledali dokaj nebogljeno. Šele v 53. minuti jim je uspelo izpeljati nevarnejšo akcijo po levi strani domače obrambe, kjer kapetan Čermak ni uspel zaustaviti gostujočega krilnega napadalca. Sledila je podaja v domači kazenski prostor, kjer je bil nasprotni igralec dovolj oviran, da je žogo po obratu poslal visoko preko domačih vrat.
Tomaš Hruška in Patrik Valeč (#3) nista dovolila veliko prostora nasprotnemu igralcu.Lažinsky se je pogosto znašel pod prekrškom gostujočih igralcev.
praktično zaprte. Verjetno tudi zato so gostje v 62. minuti izkoristili prosti strel blizu sredine igrišča za visok predložek v domači kazenski prostor. Tokrat je žoga našla nasprotnega napadalca, ki pa je z glavo meril mimo desne vratnice domačega gola.
Blokiran poskus strela Hruške v 59. minuti po katerem je domača obramba uspešno zaustavila gostujoči protinapad.
Tudi v drugem polčasu je bil hitronogi Lažinsky med najaktivnejšimi na igrišču.
Branilec Hruška pri organizaciji domačega napada.
Nemoč in negativni rezultat sta bržkone vplivala na vse večjo nervozo v gostujočem moštvu. Prekrški in tu in tam verbalne provokacije s strani igralcev Maleča so še dodatno stopnjevale napetost na igrišču. Tudi zato je vse pogosteje v ospredje stopal mož v črnem, ki je glede na zahtevnost tekme svoje delo opravljal zelo dobro. K temu so mu nedvomno pomagale tudi izkušnje.
Glavnina zaslug pri akciji za tretji domači zadetek pripada Lažinskemu.
67. minuta je poskrbela za novo veselje v domačem taboru. Glavnina zaslug za tretji zadetek pripada borbenemu Lažinskemu, ki je s pritiskom na zadnjo obrambno linijo gostov poskrbel za odvzem žoge levemu branilcu. Ker je bila zadnja obrambna linija gostov v tistem trenutku postavljena zelo visoko (skoraj na sredini igrišča), je po pridobljeni žogi sledil hiter prodor po desni strani vse do petmetrskega prostora, kjer sta domačega napadalca ujela dva nasprotna igralca. Sledila je podaja na levo stran do osamljenega Tučka, ki mu z bližine ni bilo težko poslati okroglo usnje v nebranjen gostujoči gol. Sledilo je iskreno veselje domačega moštva iz katerega je bilo čutiti njihovo veliko željo po uspehu.
Če so gostje ob minimalnem zaostanku še upali na vsaj točko, je tretji prejeti zadetek dodobra vplival na njihovo že tako načeto samozavest. Kar se je odrazilo v 70. minuti, ko je njihov strel iz obrata zletel visoko preko domačih vrat.
Tri minute kasneje je sledila še ena lepa priložnost Maleča. Novotny je z uspešno akcijo na svoji polovici preprečil zaključek gostujočega protinapada. Po odvzeti žogi je na desni strani našel Lažinskega, ki je s svojo hitrostjo še enkrat več po krilu pobegnil gostujoči obrambi. Na robu petmetrskega prostora je nato s podajo našel vtekajočega Tučka, ki je tokrat z bližine meril visoko preko vrat. Pri tem je treba dodati, da mu je eden gostujočih branilcev požrtvovalnostjo v zadnjem hipu preprečil čisti strel. Akcija domačih je bila praktično identična predhodni, le da istima akterjema tokrat ni uspelo dodati pike na i.
Po uspešni prekinitvi gostujočega protinapada je v 73. minuti sledila še ena lepa priložnost za Maleč, ki je ostala nerealizirana.
Slika lepo ponazarja polno angažiranost domačega moštva. Medtem ko Novotny ovira nasprotnega igralca sta za njim v pripravljenosti še Štindl (#12) ter Lažinsky (#10).
Veselje strelca Tučka (levo) ter asistenta Lažinskega po tretjem zadetku Maleča.
V 76. minuti so gostje izvajali kot z desne strani. Po njem je žoga prišla do gostujočega napadalca na oddaljenejši vratnici. Ta je kmalu po sprejemu močno sprožil, a je žoga še enkrat več konkretno zgrešila željeni cilj.
Nervoza na zelenici se je stopnjevala. Tu in tam je
po prekršku sledil verbalni dvoboj med igralci obeh moštev. Sodnik je bil tako primoran večkrat pomirjati razgrete strasti. Vseeno je potrebno pripomniti, da je tekma minila v okvirih fair playa.
Čeprav je bil nekajkrat deležen kritik igralcev, je sodnik Vojtišek svoje delo opravil dobro. Zaradi nervoze, ki se je skozi tekmo stopnjevala, je imel kar nekaj dela. Trikrat je bil primoran seči tudi po rumenem kartonu (vsakokrat zaradi grobih prekrškov).
Nemara edino večjo napako je domača defenziva dovolila v 80. minuti. Preveliko pasivnost domače obrambe je izkoristil eden izmed gostujočih igralcev, ki se je dobesedno sprehodil skozi sredino. Svoj prodor v domači kazenski prostor je zaključil s strelom z bližine, ko se je z odlično obrambo izkazal Buršik.
Zanimiv trenutek je prišel v 86. minuti, ko je igra potekala v domačem kazenskem prostoru. Po veliki gneči sta na tleh obležala dva igralca obeh moštev. Sodnik je dvoboj ocenil kot prekršek domačega igralca zaradi igre s podplatom zaradi česar je sledila enajstmetrovka za goste. Sodnik Vojtišek je svojo odločitev jasno in glasno obrazložil vsem akterjem na igrišču. Njegove besede je bilo slišati tudi ob igrišče. Z izjemo nekaj vzklikov nezadovoljnih domačih privržencev, so igralci Maleča sprejeli sodniško odločitev brez protestov.
Gostom je v zaključku tekme iz najstrožje kazni uspelo znižati zaostanek.
Podobno zanesljivo, kot prvi strel z bele točke, so gostje izvedli tudi drugo enajstmetrovko. A kdor je zaradi minimalne prednosti Maleča pričakoval napeto končnico, se je uštel. Domači sokoli so – podobno kot ves čas tekme pred tem – goste v finišu še enkrat več povsem ohromili in
srečanje uspešno pripeljali do zmagovitega konca.
Gostje so po zadnjem sodniškem žvižgu čestitali domačim bojevnikom za zasluženo zmago.
Tretjič v sezoni so igralci Maleča zmago proslavili z glasnim (zmagovitim) napevom.
Čeprav se je Maleč izkazal za čvrsto in homogeno ekipo v kateri so vsi igralci prispevali svoj delež h končnemu uspehu, gre vendarle izpostaviti napadalca Lažinskega. Predvsem zaradi njegove angažiranosti skozi celotno srečanje. Številnim pridobljenim žogam je domači ofenzivni igralec dodal nekaj hitrih prodorov ter hkrati prispeval pomemben delež pri dveh zadetkih.
Presenetljiva zmaga Maleča je več kot zaslužena. Sploh prvič v prvenstvu so uspeli doseči tri zadetke ter k dvema skalpoma nad tretjeuvrščeno ekipo dodali še prestižno zmago nad drugim najboljšim moštvom v skupini. Še bolj kot visoka učinkovitost (iz štirih
pravih priložnosti so uspeli trikrat zatresti mrežo nasprotnika) je k zmagi botrovala njihova velika želja ter angažiranost celotnega moštva. S taktično odlično predstavo in ekipnim duhom so povsem onesposobili goste. V fazi obrambe je vsak izmed domačih igralcev prispeval pomemben delež h končnemu uspehu. S sobotno zmago je moštvo dokazalo, da se lahko kosa z vsakim nasprotnikom v skupini. Zakaj temu ni vedno tako, bodo morali igralci razčistiti predvsem pri sebi.
Kljub trem osvojenim točkam Maleč ostaja na predzadnjem mestu na lestvici. Vendar z lepo možnostjo, da sezono zaključi mesto višje. V zadnjem prvenstvenem krogu ga čaka še ena tekma na svojem igrišču, kjer bo gostil neposrednega konkurenta z lestvice. Ob podobni angažiranosti igralcev ne bi smel izostati še en rezultatski uspeh.
Čeprav ena lastovka (še) ne prinese pomladi, gre vseeno upati, da bo zadnji rezultatski uspeh vsaj malo prispeval k lepši prihodnosti kluba. Če je že zanimanje za nogomet v Maleču skromno, sta podoba moštva ter ekipni duh vsekakor dobra podlaga na kateri bi se dalo graditi nogometno prihodnost.
Kar 18 točk razlike je pred tokratnim obračunom sicer predzadnjega kroga skupine A okrožja Havličkuv Brod v regiji Vysočina ločilo Maleč ter njihovega nasprotnika – B ekipo iz približno 30 km južneje ležečega kraja Přibyslav. Da gre za še kako zahtevnega nasprotnika priča tudi rezultat v jesenskem delu prvenstva, ko je Maleč pri svojem tokratnem nasprotniku doživel pravi debakel (7:0) za najvišji poraz v sezoni. Kar bi za marsikatero ekipo pred naslednjim medsebojnim srečanjem predstavljalo dodaten motiv za revanšo.
Dušan Lojek je bil eden od dvojice domačih nogometašev, ki je bil zadolžen za pripravo igrišča.
Za otvoritev sobotnega nogometnega dogajanja je poskrbela dvojica domačih nogometašev, ki se je dobro uro in pol pred pričetkom srečanja »spopadla« s pripravo igralne površine. Dodobra zbledelo apno, s katerim v Maleču označujejo črte na igrišču, je nogometašema povzročalo kar nekaj preglavic pri ponovni označitvi igralne površine.
Prihod soigralcev je olajšal (in pospešil) pripravo vseh detajlov na tekmo.Domači igralci so med ogrevanjem štedili moči za tekmo.
Še preden sta s prihodom soigralcev dobila pomoč, so za zanimiv detajl poskrbeli tako lokalni gasilci, ki so v svojem avtomobilu s sireno in utripajočimi lučmi dali jasno vedeti kdo je (še vedno) glavni na vasi ter prihod avtobusa ob igrišče, ki je na tekmo pripeljal večji del gostujoče ekipe. Gre za redko viden prizor v najnižjih ligah, saj se nogometaši skoraj vedno na svoja gostovanja odpravijo z lastnimi avtomobili.
Tudi nadaljnje dogajanje pred tekmo je simbolično kazalo veliko razliko med organiziranostjo obeh klubov. Medtem ko so gostje prispeli v Maleč slabo uro pred prvim sodniškim žvižgom in deset minut zatem že na polno pričeli z ogrevanjem na svoji polovici igrišča, se je na drugi strani peščica domačih igralcev ob pozdravih prihajajočih soigralcev še naprej posvečala pripravi igralne površine.
Zadnji medsebojni posvet domačih sokolov, ki so na tekmi nastopili v rumeno-črno-modri opremi.
Redki domači privrženci so naposled vendarle pričakali tudi svoje ljubljence v nogometni opremi, ki so na igrišče pricurljali dobre četrt ure pred tekmo (ta se je pričela ob 16.30). Pripravo na tekmo so nato nadaljevali bolj ali manj po individualnem programu, ki pri nobenem od njih ni vključeval napornejših vaj. Nogometaše je v Maleču pričakalo jasno vreme in za razliko od večjega dela Češke znosnejša temperatura (23°C). Malenkost trša in delno neravna igralna površina sta od glavnih akterjev zahtevala nekaj prilagoditve. Ob predpostavki, da gre za tekmo najnižje lige, so bili pogoji za igranje tekme vendarle na solidnem nivoju.
Sodnik Radek Vojtišek je po prihodu na zelenico dokaj hitro postrojil nogometaše obeh moštev ter oznanil pričetek tekme tri minute predčasno. Na kar je ves čas prvega polčasa nakazoval tudi manjši prenosni digitalni semafor, ki se je sprožil točno ob pol petih.
Po predpisih je uvodni ritual pred pričetkom tekme pripadel kapetanoma obeh moštev ter glavnemu sodniku Radku Vojtišku. Standardni kapetan pri ekipi Maleča je Marek Čermak.
Prvi polčas
Začetek tekme je nakazal odločnost nogometašev Maleča drago prodati svojo kožo proti favoriziranemu nasprotniku. Tako so začetne minute ponudile precej nepovezanega nogometa, ko je bila žoga velik del igralnega časa v zraku. Kot bi se moštvi odločili za uvodno otipavanje preden razkrijeta vse svoje adute. Na prvo polpriložnost je bilo potrebno počakati do devete minute, ko je po kotu z leve Miroslav Tuček poslal žogo po tleh na rob kazenskega prostora do Jana Lažinskega, ki je takoj sprožil, a je njegov strel blokiral nasprotni igralec po katerem žoga je še enkrat končala v kotu.
Večino avtov in kotov na levi strani je izvajal kapetan Čermak, ki ga s pogledom spremlja Miroslav Tuček.S svojo aktivno igro je večkrat opozoril Jan Lažinsky.
Prvi strel v okvir domačih vrat so gostje sprožili v 11. minuti je za domačega vratarja Adama Buršika predstavljal bolj ogrevanje kot resno grožnjo. Nekaj več aktivnosti je domača ekipa kazala na svoji desni strani, kjer je nase večkrat opozoril Dušan Lojek. Prvi vtis Maleča je bil zelo soliden. Predvsem izkušnje so botrovale k njihovi odločni igri v defenzivi. Hkrati je ekipa kazala tudi željo po aktivni igri proti nasprotnemu golu. Ta se jim je prvič obrestovala v 17. minuti. Domači čuvaj mreže, ki je kar nekajkrat v času tekme prevzel tudi vlogo branilca, je na domači obrambni polovici igrišča izvedel prosti strel. Njegova dolga in visoka žoga je poletela v gostujoči kazenski prostor, kjer jo je z glavo spretno v nasprotno mrežo potisnil Vojtěch Štindl. Prvo resno priložnost na tekmi so domači nemudoma pretvorili v vodstvo in s tem potrdili videno s predhodnih minut.
Prvi strel domačih (Lažinsky) ni resneje ogrozil gostujočih vrat. (video)Za redko viden prizor je poskrbel desni bočni branilec Jan Vampola, ki je tekmo odigral z očali.
Najmlajši v domačem moštvu Štindl se je ekipi pridružil komaj pred tekmo in že v svojem uvodnem nastopu nakazal, da zna biti velika okrepitev za Maleč v kolikor bo tudi v prihodnje nastopal v rumenem dresu. Gre sicer za defenzivnega igralca, ki je skozi tekmo z odliko opravil svoje obrambne naloge. Hkrati je s potezami nakazal, da mu niso tuje niti napadalne akcije. Zlasti ob prekinitvah po gostujočih prekrških se je redno selil v nasprotni kazenski prostor, kjer se očitno znajde enako dobro, kot na nasprotni strani igrišča.
Maleč je povedel v 17. minuti z zadetkom Vojtěcha Štindla, ki mu je prvi v objem pritekel Lojek.
Doseženi zadetek je igralcem Maleča vlil še dodatne motivacije. Angažiranost domačih se je kazala predvsem v pokrivanju nasprotnika in zelo uspešnem preprečevanju njihovih napadalnih akcij. Niti nekajminutni pritisk gostov po zadetku, ko so bili igralci Maleča stisnjeni na svoji polovici igrišča, ni prinesel vidnejše priložnosti z izjemo nevarnega strela v 23. minuti s skoraj 30-ih metrov, ko se Buršik ni dal presenetiti.
24-letni Štindl je v svojem prvem nastopu za Maleč opozoril nase tako v obrambnih kot napadalnih akcijah. Svoji zelo dobri predstavi je dodal še zadetek v uvodu srečanja.
Po nekaj minutah je domačim sokolom le uspelo vzpostaviti večje ravnovesje na igrišču. V 26. minuti je – po daljšem času – sledila akcija z zaključkom, a poskus Petra Novotnyja z roba kazenskega prostora ni resneje ogrozil gostujočega vratarja. Maleč je tudi v nadaljevanju igral taktično zelo zrelo. Resda bi igralcem le stežka pripisali kdo ve kako širok repertoar tehničnega znanja. Zato pa so njihove linije še naprej odlično funkcionirale pri preprečevanju gostujočih napadov. Te so nemalokrat prekinjali tudi s prekrški. V seštevku so gostje delovali precej nemočno. Le stežka se jim je uspelo prebiti do roba domačega kazenskega prostora kaj šele zaključiti napad s strelom proti vratom. Zavoljo polne angažiranosti vseh igralcev v polju je bil domači vratar Buršik praktično brez dela.
Kljub temu, da temperatira ni bila ekstremno visoka, se je sodnik na sredini polčasa odločil za minuto odmora.Po strelu Petra Novotnyja (#4) v 26. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.
Samo srečanje se je še dodatno nagnilo na stran domačih, ko jim je v 33. minuti svojo prednost uspelo povišati. Malenkost daljšo napadalno akcijo na desni strani so zaključili s podajo na sredino igrišča, kjer je žogo s prve udaril vtekajoči Novotny in jo z 20-ih metrov z ne preveč močnim a natančnim strelom po tleh poslal v levi kot gostujočih vrat. Skoraj zagotovo ga ni bilo junaka ob igrišču, ki bi si pred tekmo upal napovedati takšen potek srečanja. V nasprotju z dosedanjim delom prvenstva je domačim že po tretjini odigranega dvoboja uspelo doseči dva zadetka. In to iz dveh priložnosti.
Domači vratar Adam Buršik se je nekajkrat izkazal tudi kot branilec.
Očitno je lepa prednost vsaj delno vplivala na koncentracijo v domačem moštvu. Zgolj dve minuti po drugem zadetku je namreč sodnik Vojtišek po (dokaj nepotrebnem) prekršku Lojeka nad gostujočim igralcem (po tem, ko je ta z žogo s sredine tekel proti desnem robu kazenskega prostora) pokazal na najstrožjo kazen. Gostje so zanesljivo izvedli strel z bele točke.
Tudi dosežen gostujoči zadetek ni kaj prida vplival na podobo obeh moštev na igrišču. V zaključku prvega polčasa zato velja omeniti le še dve situaciji iz katerih bi lahko sledila sprememba rezultata. V 39. minuti je na levi strani zelo aktivni domači kapetan Marek Čermak izvedel avt. Dolga žoga v gostujoči kazenski prostor je povzročila kar nekaj panike v obrambi.
Večji del tekme je bil za levo stran obrambe zadolžen David Aubus.Čermak med predložkom v gostujoči kazenski prostor.
Kljub temu nikomur v rumenem dresu ni uspelo izkoristiti nastale situacije in gostje so naposled z izbijanjem rešili za njih kočljivo situacijo. Dve minuti zatem je domačim privržencem za hip zastalo srce. Gostje so izvajali prosti strel z desne strani igrišča. Podaja po tleh pred domača vrata je bila namenjena vtekajočemu gostujočemu napadalcu na prvi vratnici, ki pa je bil za las prekratek.
Novotny s številko 4 je takole prejel čestitke soigralcev za doseženi zadetek.Skozi celotno srečanje so se domači nogometaši glasno vzpodbujali. Na sliki rezervna klop Maleča z Ondřejem Duškom v ospredju, ki pred in med tekmo večkrat prevzame trenerske naloge.
Pametni prekrški domačih in nemoč gostov so stopnjevali nervozo na igrišču. Kljub temu je bilo dogajanje v mejah fair playa za kar je s svojimi izkušnjami in odločnostjo skrbel tudi sodnik Vojtišek, čeravno je bil večkrat deležen pripomb igralcev enega in drugega moštva. Z namenom, da se tekma v drugem delu ne bi zaostrila, je po koncu prvega polčasa ob odhodu z igrišča na krajši pogovor poklical kapetana obeh moštev.
Bržkone zaradi stopnjevanja nervoze je glavni sodnik ob odhodu z igrišča k sebi poklical oba kapetana.
Tudi skromen obisk tekme odraža ne ravno veliko zanimanje za nogomet v Maleču. Da se je ob igrišču zbralo vsega dvajset gledalcev, gre delno pripisati tudi tekmi svetovnega prvenstva v hokeju med velikima rivaloma Slovaško in Češko, ki se je igrala istočasno z nogometno tekmo in ki je verjetno vsaj kakšnega potencialnega gledalca prikovala pred mali ekran. Čeravno si je bilo hokejsko tekmo moč ogledati tudi v notranjosti lepo urejenega klubskega gostinskega prostora. V njem so lahko obiskovalci ob pestri ponudbi pijač potešili žejo. Ob klubskem okencu je bilo možno kupiti tudi nekaj prigrizkov. Za piko na i je manjkala zgolj klobasa, ki je običajno vedno v ponudbi. Da je kotel za pripravo tovrstnih mesnih dobrot tokrat ostal zaprt, je bržkone kriva odsotnost predsednika kluba Pospišila, ki je zadolžen za njihovo pripravo.
Večina sicer maloštevilnih gledalcev je tekmo spremljala s terase ob vhodu v gostinski del klubskega objekta.Zgolj par nogometnih navdušencev si je tekmo ogledal s travnika ob igrišču.
Verjetno je bila glavna tema pogovora Ondřeja Duška (ki je tudi tokrat poleg igralskih prevzel še trenerske naloge) s soigralci med premorom v garderobi kako zelo dobro in zrelo igro prenesti v nadaljevanje srečanja. Verjetno tudi zato so v domačem taboru časovno dodobra izkoristili premor in se iz garderobe vrnili tik preden je glavni delilec pravice označil začetek drugega polčasa.
Četverica obiskovalcev je dala prednost ogledu hokejske tekme, ki jo je bilo sočasno možno spremljati v notranjem delu klubskega prostora.Po prihodu iz garderobe si je nekaj domačih “sokolov” našlo nekaj čas za kratek pogovor s svojimi privrženci.
Drugi polčas
Po pričakovanju so v uvodu nadaljevanja tekme pobudo prevzeli gostje. Vseeno jim ni uspelo skupaj spraviti kaj več od strela s 25-ih metrov, ko je po poskusu delno z desne strani žoga zletela mimo oddaljenejše vratnice. Za nekaj vznemirjenja med domačimi privrženci je minuto kasneje poskrbel sprva Tomaš Hruška, ki je potegnil po desni strani, ter vtekajoči Lažinsky, ki je bil po dolgi visoki podaji v kazenskem prostoru z glavo za malo prekratek.
Domači so imeli vzpodbudo tudi s strani vaškega gasilskega podmladka.
Kljub uvodni iniciativi so gostje po nekaj minutah znova izgledali dokaj nebogljeno. Šele v 53. minuti jim je uspelo izpeljati nevarnejšo akcijo po levi strani domače obrambe, kjer kapetan Čermak ni uspel zaustaviti gostujočega krilnega napadalca. Sledila je podaja v domači kazenski prostor, kjer je bil nasprotni igralec dovolj oviran, da je žogo po obratu poslal visoko preko domačih vrat.
Tomaš Hruška in Patrik Valeč (#3) nista dovolila veliko prostora nasprotnemu igralcu.Lažinsky se je pogosto znašel pod prekrškom gostujočih igralcev.
Niti drugi polčas ni ponudil bistveno drugačne slike od prvega dela tekme. Timska igra domačih je še naprej temeljila na požrtvovalnosti in medsebojni vzpodbudi nemara vseh igralcev v rumenem tako na kot ob igrišču. Gostujoče poti do domačih vrat so bile praktično zaprte. Verjetno tudi zato so gostje v 62. minuti izkoristili prosti strel blizu sredine igrišča za visok predložek v domači kazenski prostor. Tokrat je žoga našla nasprotnega napadalca, ki pa je z glavo meril mimo desne vratnice domačega gola.
Blokiran poskus strela Hruške v 59. minuti po katerem je domača obramba uspešno zaustavila gostujoči protinapad. (video)Tudi v drugem polčasu je bil hitronogi Lažinsky med najaktivnejšimi na igrišču.Branilec Hruška pri organizaciji domačega napada.
Nemoč in negativni rezultat sta bržkone vplivala na vse večjo nervozo v gostujočem moštvu. Prekrški in tu in tam verbalne provokacije s strani igralcev Maleča so še dodatno stopnjevale napetost na igrišču. Tudi zato je vse pogosteje v ospredje stopal mož v črnem, ki je glede na zahtevnost tekme svoje delo opravljal zelo dobro. K temu so mu nedvomno pomagale tudi izkušnje.
67. minuta je poskrbela za novo veselje v domačem taboru. Glavnina zaslug za tretji zadetek pripada borbenemu Lažinskemu, ki je s pritiskom na zadnjo obrambno linijo gostov poskrbel za odvzem žoge levemu branilcu. Ker je bila zadnja obrambna linija gostov v tistem trenutku postavljena zelo visoko (skoraj na sredini igrišča), je po pridobljeni žogi sledil hiter prodor po desni strani vse do petmetrskega prostora, kjer sta domačega napadalca ujela dva nasprotna igralca. Sledila je podaja na levo stran do osamljenega Tučka, ki mu z bližine ni bilo težko poslati okroglo usnje v nebranjen gostujoči gol. Sledilo je iskreno veselje domačega moštva iz katerega je bilo čutiti njihovo veliko željo po uspehu.
Glavnina zaslug pri akciji za tretji domači zadetek pripada Lažinskemu.Veselje strelca Tučka (levo) ter asistenta Lažinskega po tretjem zadetku Maleča.
Če so gostje ob minimalnem zaostanku še upali na vsaj točko, je tretji prejeti zadetek dodobra vplival na njihovo že tako načeto samozavest. Kar se je odrazilo v 70. minuti, ko je njihov strel iz obrata zletel visoko preko domačih vrat.
Tri minute kasneje je sledila še ena lepa priložnost Maleča. Novotny je z uspešno akcijo na svoji polovici preprečil zaključek gostujočega protinapada. Po odvzeti žogi je na desni strani našel Lažinskega, ki je s svojo hitrostjo še enkrat več po krilu pobegnil gostujoči obrambi. Na robu petmetrskega prostora je nato s podajo našel vtekajočega Tučka, ki je tokrat z bližine meril visoko preko vrat. Pri tem je treba dodati, da mu je eden gostujočih branilcev požrtvovalnostjo v zadnjem hipu preprečil čisti strel. Akcija domačih je bila praktično identična predhodni, le da istima akterjema tokrat ni uspelo dodati pike na i.
Po uspešni prekinitvi gostujočega protinapada je v 73. minuti sledila še ena lepa priložnost za Maleč, ki je ostala nerealizirana.Slika lepo ponazarja polno angažiranost domačega moštva. Medtem ko Novotny ovira nasprotnega igralca sta za njim v pripravljenosti še Štindl (#12) ter Lažinsky (#10).
V 76. minuti so gostje izvajali kot z desne strani. Po njem je žoga prišla do gostujočega napadalca na oddaljenejši vratnici. Ta je kmalu po sprejemu močno sprožil, a je žoga še enkrat več konkretno zgrešila željeni cilj.
Nervoza na zelenici se je stopnjevala. Tu in tam je po prekršku sledil verbalni dvoboj med igralci obeh moštev. Sodnik je bil tako primoran večkrat pomirjati razgrete strasti. Vseeno je potrebno pripomniti, da je tekma minila v okvirih fair playa.
Čeprav je bil nekajkrat deležen kritik igralcev, je sodnik Vojtišek svoje delo opravil dobro. Zaradi nervoze, ki se je skozi tekmo stopnjevala, je imel kar nekaj dela. Trikrat je bil primoran seči tudi po rumenem kartonu (vsakokrat zaradi grobih prekrškov).
Nemara edino večjo napako je domača defenziva dovolila v 80. minuti. Preveliko pasivnost domače obrambe je izkoristil eden izmed gostujočih igralcev, ki se je dobesedno sprehodil skozi sredino. Svoj prodor v domači kazenski prostor je zaključil s strelom z bližine, ko se je z odlično obrambo izkazal Buršik.
Zanimiv trenutek je prišel v 86. minuti, ko je igra potekala v domačem kazenskem prostoru. Po veliki gneči sta na tleh obležala dva igralca obeh moštev. Sodnik je dvoboj ocenil kot prekršek domačega igralca zaradi igre s podplatom zaradi česar je sledila enajstmetrovka za goste. Sodnik Vojtišek je svojo odločitev jasno in glasno obrazložil vsem akterjem na igrišču. Njegove besede je bilo slišati tudi ob igrišče. Z izjemo nekaj vzklikov nezadovoljnih domačih privržencev, so igralci Maleča sprejeli sodniško odločitev brez protestov.
Gostom je v zaključku tekme iz najstrožje kazni uspelo znižati zaostanek.
Podobno zanesljivo, kot prvi strel z bele točke, so gostje izvedli tudi drugo enajstmetrovko. A kdor je zaradi minimalne prednosti Maleča pričakoval napeto končnico, se je uštel. Domači sokoli so – podobno kot ves čas tekme pred tem – goste v finišu še enkrat več povsem ohromili in srečanje uspešno pripeljali do zmagovitega konca.
Gostje so po zadnjem sodniškem žvižgu čestitali domačim bojevnikom za zasluženo zmago.Čeprav se je Maleč izkazal za čvrsto in homogeno ekipo v kateri so vsi igralci prispevali svoj delež h končnemu uspehu, gre vendarle izpostaviti napadalca Lažinskega. Predvsem zaradi njegove angažiranosti skozi celotno srečanje. Številnim pridobljenim žogam je domači ofenzivni igralec dodal nekaj hitrih prodorov ter hkrati prispeval pomemben delež pri dveh zadetkih.
Presenetljiva zmaga Maleča je več kot zaslužena. Sploh prvič v prvenstvu so uspeli doseči tri zadetke ter k dvema skalpoma nad tretjeuvrščeno ekipo dodali še prestižno zmago nad drugim najboljšim moštvom v skupini. Še bolj kot visoka učinkovitost (iz štirih pravih priložnosti so uspeli trikrat zatresti mrežo nasprotnika) je k zmagi botrovala njihova velika želja ter angažiranost celotnega moštva. S taktično odlično predstavo in ekipnim duhom so povsem onesposobili goste. V fazi obrambe je vsak izmed domačih igralcev prispeval pomemben delež h končnemu uspehu. S sobotno zmago je moštvo dokazalo, da se lahko kosa z vsakim nasprotnikom v skupini. Zakaj temu ni vedno tako, bodo morali igralci razčistiti predvsem pri sebi.
Tretjič v sezoni so igralci Maleča zmago proslavili z glasnim (zmagovitim) napevom.
Kljub trem osvojenim točkam Maleč ostaja na predzadnjem mestu na lestvici. Vendar z lepo možnostjo, da sezono zaključi mesto višje. V zadnjem prvenstvenem krogu ga čaka še ena tekma na svojem igrišču, kjer bo gostil neposrednega konkurenta z lestvice. Ob podobni angažiranosti igralcev ne bi smel izostati še en rezultatski uspeh.
Čeprav ena lastovka (še) ne prinese pomladi, gre vseeno upati, da bo zadnji rezultatski uspeh vsaj malo prispeval k lepši prihodnosti kluba. Če je že zanimanje za nogomet v Maleču skromno, sta podoba moštva ter ekipni duh vsekakor dobra podlaga na kateri bi se dalo graditi nogometno prihodnost.
Klub Nova Horka domuje v majhni (istoimenski) vasi okrožja Novy Jičin V Moravskošlezijski regiji. Da nogomet ni vedno le v moški domeni, dokazuje ime na vrhu klubske strukture. Tega zaseda predstavnica nežnejšega spola, ki je na mestu predsednice pred trinajstimi leti nasledila svojega brata. Bolj kot rezultati moštva so v ospredju vodilnih dobri medsebojni odnosi znotraj ekipe. Prihodnost nogometa v vasi je namreč povsem odvisna od prihodov igralcev iz okoliških krajev. Želja kluba je tudi realizacija projekta izgradnje novega klubskega objekta vključno s prenovo bližnje okolice, ki je od javne objave pred štirimi leti trenutno (skoraj) na mrtvi točki.
Tudi v konkurenci desetoligaških klubov širom Češke bi nogometni klub s polnim imenom SK Statek Nova Horka lahko uvrstili med manjše. Za njegovo delovanje gre že daljše obdobje zahvala trojici – predsednici kluba Marketi Peichlovi ter dvema članoma upravnega odbora. Čeprav iz besed Peichlove na prvo žogo ni čutiti pretiranega optimizma ob omembi prihodnosti nogometa v vasi, bi zasuk k lepšim časom lahko prinesla tako pričakovana izgradnja novega klubskega objekta. Načrte zanj je mesto Studenka (pod katerega uradno spada Nova Horka) predstavilo leta 2022 z začetkom realizacije v lanskem letu. Glavnino del bi predstavljala izgradnja novega objekta, ki bi poleg nogometne dejavnosti služil tudi vaščanom za druženja in organizacijo družabnih prireditev. Pogled na trenutno podobo objekta z okolico priča, da bo do njegove izpolnitve preteklo še kar nekaj vode. Po razgrnitvi načrtov in pridobitvi soglasij se je zgodba (zaenkrat) ustavila zaradi birokratskih zapletov, ki posledično onemogočajo črpanje evropskih in regijskih finančnih sredstev.
Nogometno igrišče v Novi Horki se nahaja na idealni lokaciji v južnem delu vasi.
Tako nogometaši Nove Horke kot njihovi nasprotniki bodo tako še nekaj časa primorani koristiti že dokaj dotrajane notranje prostore objekta. Klub v aktualni sezoni skupaj s še devetimi moštvi tvori najnižjo ligo okrožja Novy Jičin. Po odigranih 13-ih krogih z osvojenimi 16-imi točkami (za pet zmag ter en poraz po streljanju enajstmetrovk) zaseda osmo mesto. A so razlike do najbližjih zasledovalcev minimalne, kar jim – ob uspešnem zadnjem delu prvenstva – omogoča dvig na prvenstveni lestvici. Z izdatnim točkovnim izkupičkom in nekaj sreče bi lahko ligaško sezono končali celo na tretjem mestu, ki jim v trem trenutku uhaja za deset točk.
Kljub temu, da se Nova Horka trenutno nahaja v spodnjem delu lestvice, ima klub četrto najboljšo razliko v danih in prejetih zadetkih. 22 prejetih zadetkov hkrati pomeni tudi četrto najtrdnejšo
obrambo v ligi. Za nameček se Nova Horka uvršča med četverico klubov, ki v dosedanjem delu prvenstva nima negativne razlike v zadetkih. Omenjene številke pritrjujejo, da ima ekipa potencial za višjo uvrstitev od trenutne.
Moštvo, ki nastopa v rdeči opremi, je najvišjo prvenstveno zmago v aktualni sezoni doseglo v jesenskem delu na gostovanju pri zadnjeuvrščenem moštvu. Takrat je polovico od doseženih zadetkov za visoko zmago 1:6 prispeval prvi strelec Tomaš Zdeněk. Najvišji poraz (4:0) je ekipa doživela takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno prvouvrščeni ekipi. Odličen uvod v spomladanski del prvenstva so z visoko zmago z gostovanja (0:4) nadgradili še z identičnim rezultatom na prvi domači tekmi nadaljevanja. Nekaj grenkega priokusa je pustila zadnja prvenstvena tekma, ki so jo igralci Nove Horke izgubili na gostovanju pri predzadnji ekipi. Po njihovem mnenju naj bi jih sodnik s svojimi odločitvami
K že tako ne najboljši igralni površini dodatno “pripomorejo” še številni podzemni žužkojedi.
močno oškodoval, kar je botrovalo k nervozi in dvema rdečima kartonoma v zaključku tekme, ki so jo tako končali z deveterico nogometašev.
Veliko zaslug za obstoj nogometa v Novi Horki nosi tako nekdanji nogometaš kot kasnejši predsednik kluba Stanislav Peichel, kot njegova sestra Marketa Peichlova, ki je vodenje kluba prevzela pred trinajstimi leti.
Pogled na sprednji del klubskih dresov se ustavi tudi na znaku. Negovo podobo bi težko smatrali za nogometni grb kluba, kar prizna tudi predsednica Peichlova. Čeprav se uradno pojavlja ob imenu kluba. Gre namreč za grb plemiške rodbine Vetter, ki je v bližnjem dvorcu prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Po besedah Peichlove naj bi razlog, da klub ne premore svoj (pravi nogometni) simbol, tičal v pomanjkanju ljudi, ki bi ugriznili v tovrstno jabolko. Roko na srce, ker pri tem ne gre za prezahtevno nalogo, je tovrsten argument (vsaj delno) na trhlih nogah.
Zanimivo, da igralci nimajo skupnih treningov, kar gre po besedah najstarejšega v moštvu Petra Nazalanika pripisati tako pomanjkanju časa zaradi službenih obveznosti, kot tudi ne tako zanemarljive oddaljenosti večine igralcev med svojimi prebivališči in Novo Horko. Navedeno je tudi glavni razlog, da se ekipa ne prijavlja v pokalno tekmovanje, ki vsako sezono poteka v okrožju Novy Jičin. Pokalne tekme se večinoma igrajo v dneh med tednom, kar bi večini igralcem onemogočilo prisotnost na tekmi.
Fizična pripravljenost je tako v rokah vsakega
Gledalci imajo možnost spremljati tekme s klopi ob celotni zahodni dolžini igrišča, medtem ko breze za njimi predstavljajo naravno ločnico med nogometnim igrišče ter okolico.
posameznika. Z izjemo zimskega časa, ko igralci v pripravi na spomladanski del sezone opravijo nekaj skupnih treningov – bodisi s tekom zunaj bodisi z nabiranjem kondicije v telovadnici.
V preteklosti sta bila glavna rivala moštva iz Nove Horke bližnja kluba Studenka in Bartošovice. Ker trenutno oba navedena nastopata v višjih ligah, je njuno vlogo prevzela B ekipa iz kraja Skotnice. Bolj
kot sama bližina k večjemu naboju na njunih medsebojnih tekmah prispeva dejstvo, da je kar nekaj trenutnih igralcev nasprotnika v preteklosti nosilo rdeči dres Nove Horke.
Za razliko od velike večine klubov v najnižjih ligah, Nova Horka domuje v vasi, ki nima status samostojne občine. Kar bi z vidika financiranja kluba znala biti prej slabost kot prednost. V tem primeru je klub (in tudi ostala vaška aktivna združenja) odvisen od posluha odgovornih v občinski upravi (v tem primeru bližnjega mesta Studenka). Finančni prispevek, ki ga nogometni klub dobi iz občinskega proračuna zadostuje za pokritje najnujnejših stroškov delovanja nogometnega subjekta. Nekdanji predsednik kluba in tudi nogometaš Nove Horke Stanislav Peichel ob tem omeni, da je bilo nekdaj v klubskih prostorih javno gostišče. S prodajo je klub pokrival del stroškov in bil s tem v večji meri finančno neodvisen. Skromna javna finančna sredstva sicer zadostujejo za (prav tako skromno) delovanje male sredine, a se v klubu vseeno ne bi branili tudi izdatnejše pomoči, ki bi pripomogla k izboljšavi njihove infrastrukture. Kot denimo menjava zaščitne kovinske mreže za obemi vrati s pleteno, kar naj bi jim bilo obljubljeno že lep čas nazaj.
Na skromnih rezervnih klopeh ob igrišču je prostora za četverico igralcev.
Zgodovina in uspehi kluba
Podobno, kot za mnoge klube, tudi za Novo Horko velja, da bi že aktualne podatke o njej v javnih medijih iskali zaman. Kaj šele podatke o klubski zgodovini. Edini kolikor toliko zanesljivi vir so starejši vaščani oz. nekdanji nogometaši, ki v svojem spominu poskusijo povezati delovanje v in okrog kluba v določenih časovnih obdobjih. Tudi zato so sledeči podatki pisani v pogojniku.
Ekipa Nove Horke iz začetnega klubskega obdobja prve polovice 70-ih let. Vir SK Statek Nova Horka
Klub naj bi bil ustanovljen leta 1971 s strani zaposlenih na velikem kmetijskem posestvu, ki ga je mdr. sestavljajo več farm. Od tod tudi beseda »statek« (»kmečko posestvo«) v nazivu, ki jo klub nosi vse od pričetka svojega delovanja. Zanimivo, da se je lokacija nogometnega igrišča kar trikrat spreminjala – vsakokrat za nekaj deset metrov iz razlogov gradnje manjših večstanovanjskih enot za zaposlene na posestvu. Sprva so nogometaši za svojo prostovoljno aktivnost preuredili prostore kar v nekdanjem kmečkem posestvu. Kmalu so se dočakali prve (lesene) barake, ki jo je ob koncu 70-ih let nadomestil zidani objekt. Material zanj je klub prejel brezplačno, medtem ko so za njegovo gradnjo poskrbeli nogometaši. Klubska stavba je bila priključena kar na bližnje kmečko posestvo, ki je tako pokrivalo tudi stroške, povezane z nogometno dejavnostjo (elektrika, voda).
Največji klubski uspeh sega v sredino 90-ih let prejšnjega stoletja, ko se moštvu za kratek čas uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osmo ligo). V zadnjih desetih sezonah se je Novi Horki enkrat uspelo uvrstiti ligo višje. V sezoni 2023/24 so prvenstvo zaključili na četrtem mestu. V primeru, da bi vsa tri prvouvrščena moštva takrat sprejela napredovanje, bi ravno Nova Horka potegnila kratko. Tako so se na račun zavrnitve napredovanja ene od treh bolje uvrščenih ekip v višjem rangu tekmovanja preizkusili nogometaši Nove Horke. A bili pri tem neuspešni, saj so preteklo sezono končali na zadnjem mestu, po katerem so se vrnili v najnižji rang tekmovanja.
Infrastruktura
Nogometni hram edinega aktivnega združenja v Novi Horki se nahaja v južnem
Fotografija moštva s preloma stoletja, ko je klub doživljal enega uspešnejših rezultatskih obdobjih. Vir SK Statek Nova Horka
delu vasi. Edino (naravno) ločnico med igriščem in okolico predstavljajo drevesa vzdolž obeh avt linij. Medtem ko ga ob njegovi zahodni strani obdajajo breze, na nasprotni strani mejo z bližnjim poljem predstavljajo v vrsti rastoči različni listavci. Na tej strani sta postavljeni tudi dve skromni plehnati rezervni klopi z leseno desko. Prednost igrišča je njegova zadostna oddaljenost od najbližjih bivalnih objektov, kar omogoča več manevrskega prostora v primeru investicij v nogometni objekt.
Zunanja podoba klubskega objekta je nespremenjena vse od njegove izgradnje.
Prvi vtis ob pogledu na igralno površino je pozitiven. A dobi realnejšo podobo, ko se zelenici približamo oz. po njej storimo nekaj korakov. Takrat se izkaže, da je podlaga izredno trda in mestoma tudi neravna. Travnik, ki jo prekriva, je sicer v zadovoljivem stanju. Vseeno pa ne pripomore dovolj k dvigu kvalitete celotnega ustroja. V trenutnem stanju je igrišče kar zahtevno predvsem za igro po tleh. V teh ekstremno sušnih dneh bi še kako prav prišel namakalni sistem, ki bi pripomogel h kvalitetnejši (predvsem mehkejši) igralni podlagi. Dodatno težavo odgovornim v klubu povzročajo krti. Da so številni našli svoje domovanje ravno pod svetim gralom, naj bi bila kriva zemlja bogata z kolobarniki in drugimi njim ljubimi insekti.
Med brezami in igriščem so ob celotni dolžini igrišča postavljene klopi. Za ločnico med igriščem in okolico bi lahko smatrali tudi tlakovano pot, ki vodi ob
tem delu igrišča in povezuje predel vasi s petimi večstanovanjskimi objekti z lokalno cesto ki mdr. zaključuje posest bližnjega dvorca. Omenjeno tlakovano pot morajo na poti iz garderob na igrišče prečkati tudi glavni akterji nogometnega dogajanja. Klubski objekt se namreč nahaja približno dvajset metrov za kotno zastavico. Pred njegovim sprednjim delom je postavljenih nekaj miz s klopmi. Teh je še več na bližnjem travniku in služijo tako obiskovalcem igral kot tudi ljubiteljem nogometa. Čeravno popoln pogled na dogajanje na zelenici preprečujejo breze. Celotno opisano območje je sicer predvideno za revitalizacijo.
Da je klubski objekt več kot potreben obnove (v načrtu je sicer postavitev nove stavbe), je vidno že ob prvem pogledu nanj. Gre za preprosto manjšo stavbo pravokotne oblike z nadstreškom pred vhodom. Krajši hodnik v njej povezuje vse notranje prostore od katerih je največji gostinski del. V njem je
Če je že klubski objekt več kot potreben vsaj obnove, lahko domači nogometaši na občutijo pravi mali luksuz na oblazinjenih klopeh.
Eno od štirih sten v gostinskem delu objekta krasijo številne fotografije in pokali.
manjši točilni pult ter nekaj miz s stoli in klopmi. Eno od sten krasi množica manjših fotografij tako iz klubskih začetkov kot tudi najuspešnejšega klubskega obdobja 90-ih let. Za popolno podobo zanimivega dekorja manjka morda kak pripis obdobij nastanka slik. Nad slikami se nahaja polica, ki je do zadnjega zapolnjena s pokali, ki jih je klub osvojil na različnih turnirjih.
Garderobi sta sicer ožji, a dovolj dolgi, da še omogočata zadostno udobje celotnemu nogometnemu kolektivu. Za zanimiv in redko viden prizor poskrbi pogled na oblazinjene klopi v domači garderobi. Medtem ko prostor s tuši še enkrat več pritrjuje potrebi po obnovi obstoječega oz. izgradnji novega, času dostojnega objekta.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Nova Horka velja za enega redkih nogometnih klubov, na čelu katerega je ženska. In zdi se, da Marketa Peichlova v svojem že dokaj dolgem obdobju predsednikovanja klub uspešno vodi mimo vseh nogometnih in nenogometnih čeri, ki klubom v najnižjih ligah stojijo na njihovih poteh. Vodenje kluba je prevzela po bratu Stanislavu, ki je pustil viden pečat v klubu iz Nove Horke tudi kot aktivni igralec.
Najdaljši staž med aktivnimi nogometaši ima 43-letni Peter Nazalanik, ki že dvajseto sezono nastopa za ekipo Nove Horke.
A tudi Peichlova priznava, da gre velik del zaslug za nemoteno delovanje kluba tudi Pavlu Pokusinskemu in Petru Urbaneku. Slednji sicer prihaja iz Ostrave, klubu iz Nove Horke pa se je pridružil pred petimi leti. Po treh letih izključno igralske aktivnosti je pred dvema letoma prevzel še vodenje moštva. Da ga je nogometna pot pripeljala ravno v Novo Horko, gre zahvala njegovi soprogi, ki sicer prihaja iz omenjene vasi.
Da imajo ljubitelji nogometa še naprej možnost spremljati svoj klub v tekmovanju, nosi velik del zaslug ravno Urbanek. Njegova poznanstva so namreč v klub privabila številne nogometaše. Brez njihove prisotnosti je veliko vprašanje, če bi se nogomet v vasi danes sploh še igral. Trenutno v kadru ni nobenega igralca, ki bi imel svoje prebivališče tudi v Novi Horki. Kar bi znala biti za prihodnost kluba prej slabost kot prednost. Tudi zato v klubu stavijo na timski duh in prijateljsko vzdušje v moštvu. S tem faktorjem želijo vplivati na zadovoljstvo igralcev in posledično k nadaljevanju igranja za klub. Četudi ti prihajajo iz dobrih 20 km oddaljene Ostrave, kot velika večina trenutnih igralcev.
Med redke domačine v klubu bi lahko šteli Petra Nazalanika. Ta je še pred dvema letoma prebival v Novi Horki. Nazalanik s 43-imi leti velja za najstarejšega igralca v kadru Nove Horke. In hkrati za igralca z najdaljšim
Z devetimi zadetki v tekoči sezoni velja Tomaš Zdeněk za glavnega aduta napada Nove Horke.
stažem v klubu. Zanj je prvič nastopil leto preden je na svet privekal najmlajši član moštva, 19-letni Miroslav Rac. Mladega krilnega napadalca, ki so ga soigralci prekrstili v »Yamala«, odlikuje predvsem hitrost, medtem ko mu za popolno podobo manjka nekaj več natančnosti v zaključku akcij. Prvo ime napada Horke je brez dvoma Tomaš Zdeněk. Napadalni vezist je z 9-imi doseženimi zadetki z naskokom najboljši klubski strelec. Za nekaj družinskega pridiha v moštvu skrbi bratska naveza Tomaš in Jan Klečka. Pri čemer slednji predstavlja zadnjo oviro za nasprotne napadalce.
Mlajše kategorije
Da v klubu niti v preteklosti niti danes niso imeli prijavljene v tekmovanje katere izmed mlajših starostnih kategorij, je delno razumljivo. Predvsem z vidika števila prebivalcev, ki jih šteje sama vas. Ni izključena, da bi danes med vaščani le stežka našli dovoljšne število starostno primernih vaščanov za formiranje članske ekipe. Tudi zato ne čudi da trenutno moštvo sestavljajo zgolj igralci iz okoliških krajev. Dasiravno je bila slika nekdaj drugačna.
Zaradi omenjenih okoliščin v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo o organizirani vadbi otrok.
Medijska pokritost in cilji kluba
Kot je bilo že omenjeno, na svetovnem spletu o kakršni koli nogometni dejavnosti v Novi Horki ni ne duha ne sluha. Če seveda ne štejemo uradnih spletnih strani nogometnih zvez (državne, regijske in okrožne) ter lokalnih spletnih strani, ki objavljajo aktualne rezultate ter prvenstvene lestvice. Predsednica Peichlova niti ob omembi Facebook strani ne vidi nobene prednosti za klub. Svoj argument najde v strukturi večine njihovih privržencev, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji nogometaši kluba. Za piko na i popolne »klubske anonimnosti« poskrbi še pogled na vaško oglasno desko, kjer bi prav tako zaman iskali vsaj plakat z vabilom na ogled prvenstvene tekme.
V Novi Horki se bodo tudi v prihodnje držali preizkušenega recepta in upali, da jim bo ta še naprej prinašal nogometno zadovoljstvo. Čeprav je tu in tam iz ust katerega izmed starejših igralcev slišati tudi o višjih rezultatskih ciljih, se zdi, da je trenutna realnost in prioriteta kluba vendarle vezana na njegov obstoj. Dobro vzdušje znotraj moštva bo tudi v prihodnosti ostala glavna vaba za »odvečne« igralce močnejših okoliških klubov, da nadaljujejo svojo nogometno pot v rdečem dresu. In z dobro oz. pozitivno besedo v klub privabijo še katerega od svojih kolegov. Morda za koga tvegan recept, ki (vsaj za sedaj) uspešno pomaga klubu obstati na nogometnem zemljevidu.
SK Statek Nova Horka v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Tudi v konkurenci desetoligaških klubov širom Češke bi nogometni klub s polnim imenom SK Statek Nova Horka lahko uvrstili med manjše. Za njegovo delovanje gre že daljše obdobje zahvala trojici – predsednici kluba Marketi Peichlovi ter dvema članoma upravnega odbora. Čeprav iz besed Peichlove na prvo žogo ni čutiti pretiranega optimizma ob omembi prihodnosti nogometa v vasi, bi zasuk k lepšim časom lahko prinesla tako pričakovana izgradnja novega klubskega objekta. Načrte zanj je mesto Studenka (pod katerega uradno spada Nova Horka) predstavilo leta 2022 z začetkom realizacije v lanskem letu. Glavnino del bi predstavljala izgradnja novega objekta, ki bi poleg nogometne dejavnosti služil tudi vaščanom za druženja in organizacijo družabnih prireditev. Pogled na trenutno podobo objekta z okolico priča, da bo do njegove izpolnitve preteklo še kar nekaj vode. Po razgrnitvi načrtov in pridobitvi soglasij se je zgodba (zaenkrat) ustavila zaradi birokratskih zapletov, ki posledično onemogočajo črpanje evropskih in regijskih finančnih sredstev.
Nogometno igrišče v Novi Horki se nahaja na idealni lokaciji v južnem delu vasi.
Tako nogometaši Nove Horke kot njihovi nasprotniki bodo tako še nekaj časa primorani koristiti že dokaj dotrajane notranje prostore objekta. Klub v aktualni sezoni skupaj s še devetimi moštvi tvori najnižjo ligo okrožja Novy Jičin. Po odigranih 13-ih krogih z osvojenimi 16-imi točkami (za pet zmag ter en poraz po streljanju enajstmetrovk) zaseda osmo mesto. A so razlike do najbližjih zasledovalcev minimalne, kar jim – ob uspešnem zadnjem delu prvenstva – omogoča dvig na prvenstveni lestvici. Z izdatnim točkovnim izkupičkom in nekaj sreče bi lahko ligaško sezono končali celo na tretjem mestu, ki jim v trem trenutku uhaja za deset točk.
Kljub temu, da se Nova Horka trenutno nahaja v spodnjem delu lestvice, ima klub četrto najboljšo razliko v danih in prejetih zadetkih. 22 prejetih zadetkov hkrati pomeni tudi četrto najtrdnejšo obrambo v ligi. Za nameček se Nova Horka uvršča med četverico klubov, ki v dosedanjem delu prvenstva nima negativne razlike v zadetkih. Omenjene številke pritrjujejo, da ima ekipa potencial za višjo uvrstitev od trenutne.
K že tako ne najboljši igralni površini dodatno “pripomorejo” še številni podzemni žužkojedi.Gledalci imajo možnost spremljati tekme s klopi ob celotni zahodni dolžini igrišča, medtem ko breze za njimi predstavljajo naravno ločnico med nogometnim igrišče ter okolico.
Moštvo, ki nastopa v rdeči opremi, je najvišjo prvenstveno zmago v aktualni sezoni doseglo v jesenskem delu na gostovanju pri zadnjeuvrščenem moštvu. Takrat je polovico od doseženih zadetkov za visoko zmago 1:6 prispeval prvi strelec Tomaš Zdeněk. Najvišji poraz (4:0) je ekipa doživela takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno prvouvrščeni ekipi. Odličen uvod v spomladanski del prvenstva so z visoko zmago z gostovanja (0:4) nadgradili še z identičnim rezultatom na prvi domači tekmi nadaljevanja. Nekaj grenkega priokusa je pustila zadnja prvenstvena tekma, ki so jo igralci Nove Horke izgubili na gostovanju pri predzadnji ekipi. Po njihovem mnenju naj bi jih sodnik s svojimi odločitvami močno oškodoval, kar je botrovalo k nervozi in dvema rdečima kartonoma v zaključku tekme, ki so jo tako končali z deveterico nogometašev.
Pogled na sprednji del klubskih dresov se ustavi tudi na znaku. Negovo podobo bi težko smatrali za nogometni grb kluba, kar prizna tudi predsednica Peichlova. Čeprav se uradno pojavlja ob imenu kluba. Gre namreč za grb plemiške rodbine Vetter, ki je v bližnjem dvorcu prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Po besedah Peichlove naj bi razlog, da klub ne premore svoj (pravi nogometni) simbol, tičal v pomanjkanju ljudi, ki bi ugriznili v tovrstno jabolko. Roko na srce, ker pri tem ne gre za prezahtevno nalogo, je tovrsten argument (vsaj delno) na trhlih nogah.
Zanimivo, da igralci nimajo skupnih treningov, kar gre po besedah najstarejšega v moštvu Petra Nazalanika pripisati tako pomanjkanju časa zaradi službenih obveznosti, kot tudi ne tako zanemarljive oddaljenosti večine igralcev med svojimi prebivališči in Novo Horko. Navedeno je tudi glavni razlog, da se ekipa ne prijavlja v pokalno tekmovanje, ki vsako sezono poteka v okrožju Novy Jičin. Pokalne tekme se večinoma igrajo v dneh med tednom, kar bi večini igralcem onemogočilo prisotnost na tekmi.
Veliko zaslug za obstoj nogometa v Novi Horki nosi tako nekdanji nogometaš kot kasnejši predsednik kluba Stanislav Peichel, kot njegova sestra Marketa Peichlova, ki je vodenje kluba prevzela pred trinajstimi leti.
Fizična pripravljenost je tako v rokah vsakega posameznika. Z izjemo zimskega časa, ko igralci v pripravi na spomladanski del sezone opravijo nekaj skupnih treningov – bodisi s tekom zunaj bodisi z nabiranjem kondicije v telovadnici.
V preteklosti sta bila glavna rivala moštva iz Nove Horke bližnja kluba Studenka in Bartošovice. Ker trenutno oba navedena nastopata v višjih ligah, je njuno vlogo prevzela B ekipa iz kraja Skotnice. Bolj kot sama bližina k večjemu naboju na njunih medsebojnih tekmah prispeva dejstvo, da je kar nekaj trenutnih igralcev nasprotnika v preteklosti nosilo rdeči dres Nove Horke.
Za razliko od velike večine klubov v najnižjih ligah, Nova Horka domuje v vasi, ki nima status samostojne občine. Kar bi z vidika financiranja kluba znala biti prej slabost kot prednost. V tem primeru je klub (in tudi ostala vaška aktivna združenja) odvisen od posluha odgovornih v občinski upravi (v tem primeru bližnjega mesta Studenka). Finančni prispevek, ki ga nogometni klub dobi iz občinskega proračuna zadostuje za pokritje najnujnejših stroškov delovanja nogometnega subjekta. Nekdanji predsednik kluba in tudi nogometaš Nove Horke Stanislav Peichel ob tem omeni, da je bilo nekdaj v klubskih prostorih javno gostišče. S prodajo je klub pokrival del stroškov in bil s tem v večji meri finančno neodvisen. Skromna javna finančna sredstva sicer zadostujejo za (prav tako skromno) delovanje male sredine, a se v klubu vseeno ne bi branili tudi izdatnejše pomoči, ki bi pripomogla k izboljšavi njihove infrastrukture. Kot denimo menjava zaščitne kovinske mreže za obemi vrati s pleteno, kar naj bi jim bilo obljubljeno že lep čas nazaj.
Zgodovina in uspehi kluba
Podobno, kot za mnoge klube, tudi za Novo Horko velja, da bi že aktualne podatke o njej v javnih medijih iskali zaman. Kaj šele podatke o klubski zgodovini. Edini kolikor toliko zanesljivi vir so starejši vaščani oz. nekdanji nogometaši, ki v svojem spominu poskusijo povezati delovanje v in okrog kluba v določenih časovnih obdobjih. Tudi zato so sledeči podatki pisani v pogojniku.
Ekipa Nove Horke iz začetnega klubskega obdobja prve polovice 70-ih let. Vir SK Statek Nova Horka
Klub naj bi bil ustanovljen leta 1971 s strani zaposlenih na velikem kmetijskem posestvu, ki ga je mdr. sestavljajo več farm. Od tod tudi beseda »statek« (»kmečko posestvo«) v nazivu, ki jo klub nosi vse od pričetka svojega delovanja. Zanimivo, da se je lokacija nogometnega igrišča kar trikrat spreminjala – vsakokrat za nekaj deset metrov iz razlogov gradnje manjših večstanovanjskih enot za zaposlene na posestvu. Sprva so nogometaši za svojo prostovoljno aktivnost preuredili prostore kar v nekdanjem kmečkem posestvu. Kmalu so se dočakali prve (lesene) barake, ki jo je ob koncu 70-ih let nadomestil zidani objekt. Material zanj je klub prejel brezplačno, medtem ko so za njegovo gradnjo poskrbeli nogometaši. Klubska stavba je bila priključena kar na bližnje kmečko posestvo, ki je tako pokrivalo tudi stroške, povezane z nogometno dejavnostjo (elektrika, voda).
Fotografija moštva s preloma stoletja, ko je klub doživljal enega uspešnejših rezultatskih obdobjih. Vir SK Statek Nova Horka
Največji klubski uspeh sega v sredino 90-ih let prejšnjega stoletja, ko se moštvu za kratek čas uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osmo ligo). V zadnjih desetih sezonah se je Novi Horki enkrat uspelo uvrstiti ligo višje. V sezoni 2023/24 so prvenstvo zaključili na četrtem mestu. V primeru, da bi vsa tri prvouvrščena moštva takrat sprejela napredovanje, bi ravno Nova Horka potegnila kratko. Tako so se na račun zavrnitve napredovanja ene od treh bolje uvrščenih ekip v višjem rangu tekmovanja preizkusili nogometaši Nove Horke. A bili pri tem neuspešni, saj so preteklo sezono končali na zadnjem mestu, po katerem so se vrnili v najnižji rang tekmovanja.
Infrastruktura
Nogometni hram edinega aktivnega združenja v Novi Horki se nahaja v južnem delu vasi. Edino (naravno) ločnico med igriščem in okolico predstavljajo drevesa vzdolž obeh avt linij. Medtem ko ga ob njegovi zahodni strani obdajajo breze, na nasprotni strani mejo z bližnjim poljem predstavljajo v vrsti rastoči različni listavci. Na tej strani sta postavljeni tudi dve skromni plehnati rezervni klopi z leseno desko. Prednost igrišča je njegova zadostna oddaljenost od najbližjih bivalnih objektov, kar omogoča več manevrskega prostora v primeru investicij v nogometni objekt.
Zunanja podoba klubskega objekta je nespremenjena vse od njegove izgradnje.
Prvi vtis ob pogledu na igralno površino je pozitiven. A dobi realnejšo podobo, ko se zelenici približamo oz. po njej storimo nekaj korakov. Takrat se izkaže, da je podlaga izredno trda in mestoma tudi neravna. Travnik, ki jo prekriva, je sicer v zadovoljivem stanju. Vseeno pa ne pripomore dovolj k dvigu kvalitete celotnega ustroja. V trenutnem stanju je igrišče kar zahtevno predvsem za igro po tleh. V teh ekstremno sušnih dneh bi še kako prav prišel namakalni sistem, ki bi pripomogel h kvalitetnejši (predvsem mehkejši) igralni podlagi. Dodatno težavo odgovornim v klubu povzročajo krti. Da so številni našli svoje domovanje ravno pod svetim gralom, naj bi bila kriva zemlja bogata z kolobarniki in drugimi njim ljubimi insekti.
Če je že klubski objekt več kot potreben vsaj obnove, lahko domači nogometaši na občutijo pravi mali luksuz na oblazinjenih klopeh.
Med brezami in igriščem so ob celotni dolžini igrišča postavljene klopi. Za ločnico med igriščem in okolico bi lahko smatrali tudi tlakovano pot, ki vodi ob tem delu igrišča in povezuje predel vasi s petimi večstanovanjskimi objekti z lokalno cesto ki mdr. zaključuje posest bližnjega dvorca. Omenjeno tlakovano pot morajo na poti iz garderob na igrišče prečkati tudi glavni akterji nogometnega dogajanja. Klubski objekt se namreč nahaja približno dvajset metrov za kotno zastavico. Pred njegovim sprednjim delom je postavljenih nekaj miz s klopmi. Teh je še več na bližnjem travniku in služijo tako obiskovalcem igral kot tudi ljubiteljem nogometa. Čeravno popoln pogled na dogajanje na zelenici preprečujejo breze. Celotno opisano območje je sicer predvideno za revitalizacijo.
Da je klubski objekt več kot potreben obnove (v načrtu je sicer postavitev nove stavbe), je vidno že ob prvem pogledu nanj. Gre za preprosto manjšo stavbo pravokotne oblike z nadstreškom pred vhodom. Krajši hodnik v njej povezuje vse notranje prostore od katerih je največji gostinski del. V njem je manjši točilni pult ter nekaj miz s stoli in klopmi. Eno od sten krasi množica manjših fotografij tako iz klubskih začetkov kot tudi najuspešnejšega klubskega obdobja 90-ih let. Za popolno podobo zanimivega dekorja manjka morda kak pripis obdobij nastanka slik. Nad slikami se nahaja polica, ki je do zadnjega zapolnjena s pokali, ki jih je klub osvojil na različnih turnirjih.
Na skromnih rezervnih klopeh ob igrišču je prostora za četverico igralcev.Eno od štirih sten v gostinskem delu objekta krasijo številne fotografije in pokali.
Garderobi sta sicer ožji, a dovolj dolgi, da še omogočata zadostno udobje celotnemu nogometnemu kolektivu. Za zanimiv in redko viden prizor poskrbi pogled na oblazinjene klopi v domači garderobi. Medtem ko prostor s tuši še enkrat več pritrjuje potrebi po obnovi obstoječega oz. izgradnji novega, času dostojnega objekta.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Nova Horka velja za enega redkih nogometnih klubov, na čelu katerega je ženska. In zdi se, da Marketa Peichlova v svojem že dokaj dolgem obdobju predsednikovanja klub uspešno vodi mimo vseh nogometnih in nenogometnih čeri, ki klubom v najnižjih ligah stojijo na njihovih poteh. Vodenje kluba je prevzela po bratu Stanislavu, ki je pustil viden pečat v klubu iz Nove Horke tudi kot aktivni igralec.
A tudi Peichlova priznava, da gre velik del zaslug za nemoteno delovanje kluba tudi Pavlu Pokusinskemu in Petru Urbaneku. Slednji sicer prihaja iz Ostrave, klubu iz Nove Horke pa se je pridružil pred petimi leti. Po treh letih izključno igralske aktivnosti je pred dvema letoma prevzel še vodenje moštva. Da ga je nogometna pot pripeljala ravno v Novo Horko, gre zahvala njegovi soprogi, ki sicer prihaja iz omenjene vasi.
Da imajo ljubitelji nogometa še naprej možnost spremljati svoj klub v tekmovanju, nosi velik del zaslug ravno Urbanek. Njegova poznanstva so namreč v klub privabila številne nogometaše. Brez njihove prisotnosti je veliko vprašanje, če bi se nogomet v vasi danes sploh še igral. Trenutno v kadru ni nobenega igralca, ki bi imel svoje prebivališče tudi v Novi Horki. Kar bi znala biti za prihodnost kluba prej slabost kot prednost. Tudi zato v klubu stavijo na timski duh in prijateljsko vzdušje v moštvu. S tem faktorjem želijo vplivati na zadovoljstvo igralcev in posledično k nadaljevanju igranja za klub. Četudi ti prihajajo iz dobrih 20 km oddaljene Ostrave, kot velika večina trenutnih igralcev.
Najdaljši staž med aktivnimi nogometaši ima 43-letni Peter Nazalanik, ki že dvajseto sezono nastopa za ekipo Nove Horke.Z devetimi zadetki v tekoči sezoni velja Tomaš Zdeněk za glavnega aduta napada Nove Horke.
Med redke domačine v klubu bi lahko šteli Petra Nazalanika. Ta je še pred dvema letoma prebival v Novi Horki. Nazalanik s 43-imi leti velja za najstarejšega igralca v kadru Nove Horke. In hkrati za igralca z najdaljšim stažem v klubu. Zanj je prvič nastopil leto preden je na svet privekal najmlajši član moštva, 19-letni Miroslav Rac. Mladega krilnega napadalca, ki so ga soigralci prekrstili v »Yamala«, odlikuje predvsem hitrost, medtem ko mu za popolno podobo manjka nekaj več natančnosti v zaključku akcij. Prvo ime napada Horke je brez dvoma Tomaš Zdeněk. Napadalni vezist je z 9-imi doseženimi zadetki z naskokom najboljši klubski strelec. Za nekaj družinskega pridiha v moštvu skrbi bratska naveza Tomaš in Jan Klečka. Pri čemer slednji predstavlja zadnjo oviro za nasprotne napadalce.
Mlajše kategorije
Da v klubu niti v preteklosti niti danes niso imeli prijavljene v tekmovanje katere izmed mlajših starostnih kategorij, je delno razumljivo. Predvsem z vidika števila prebivalcev, ki jih šteje sama vas. Ni izključena, da bi danes med vaščani le stežka našli dovoljšne število starostno primernih vaščanov za formiranje članske ekipe. Tudi zato ne čudi da trenutno moštvo sestavljajo zgolj igralci iz okoliških krajev. Dasiravno je bila slika nekdaj drugačna.
Zaradi omenjenih okoliščin v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo o organizirani vadbi otrok.
Medijska pokritost in cilji kluba
Kot je bilo že omenjeno, na svetovnem spletu o kakršni koli nogometni dejavnosti v Novi Horki ni ne duha ne sluha. Če seveda ne štejemo uradnih spletnih strani nogometnih zvez (državne, regijske in okrožne) ter lokalnih spletnih strani, ki objavljajo aktualne rezultate ter prvenstvene lestvice. Predsednica Peichlova niti ob omembi Facebook strani ne vidi nobene prednosti za klub. Svoj argument najde v strukturi večine njihovih privržencev, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji nogometaši kluba. Za piko na i popolne »klubske anonimnosti« poskrbi še pogled na vaško oglasno desko, kjer bi prav tako zaman iskali vsaj plakat z vabilom na ogled prvenstvene tekme.
V Novi Horki se bodo tudi v prihodnje držali preizkušenega recepta in upali, da jim bo ta še naprej prinašal nogometno zadovoljstvo. Čeprav je tu in tam iz ust katerega izmed starejših igralcev slišati tudi o višjih rezultatskih ciljih, se zdi, da je trenutna realnost in prioriteta kluba vendarle vezana na njegov obstoj. Dobro vzdušje znotraj moštva bo tudi v prihodnosti ostala glavna vaba za »odvečne« igralce močnejših okoliških klubov, da nadaljujejo svojo nogometno pot v rdečem dresu. In z dobro oz. pozitivno besedo v klub privabijo še katerega od svojih kolegov. Morda za koga tvegan recept, ki (vsaj za sedaj) uspešno pomaga klubu obstati na nogometnem zemljevidu.
SK Statek Nova Horka v spomladanskem delu sezone 2025/26.
V uvodni tekmi 14. kroga najnižje lige okrožja Novy Jičin Moravskošlezijske regije je Nova Horka na domačem terenu pričakala zadnjeuvrščeno ekipo. Po nepričakovanem porazu v zadnjem krogu bi si težko želeli primernejšega nasprotnika za popravo vtisa. V domačem taboru niso skrivali vloge favorita ter cilja osvojitve vseh treh točk, s katerimi bi se ob ugodnem razpletu povzpeli na lestvici za dve mesti.
Pogled na število osvojenih točk razkriva veliko izenačenost klubov med tretjim in predzadnjim mestom. Razlika desetih točk lahko po vsakem krogu pomeni padce in vzpone na lestvici tudi po več mest. In ker Nova Horka povsem realno lahko naskakuje tudi še tretje mesto, je bil z vidika njihove končne uvrstitve (čeprav ta za kub ni izključno primarnega pomena) tokratni sobotni dvoboj še kako pomemben. Pravzaprav drugega kot popoln izkupiček v domačem taboru niti niso pričakovali. Iz ust najbolj optimističnih je bilo slišati tudi besede o visoki zmagi. Zagotovo so podlago za pozitivno napoved lahko našli tudi v medsebojni tekmi jesenskega dela prvenstva, ko so na gostovanju pri letos zelo skromni ekipi iz 20 km južneje ležečih Hostašovic dosegli sploh
najvišjo zmago v sezoni (1:6). Za nevtralne ljubitelje nogometa bi znal dvoboj biti zanimiv predvsem z vidika Nove Horke in njenega odziva v vlogi favorita. Kar se (vsaj v zadnjem obdobju) ne dogaja ravno pogosto.
V primerjavi s prejšnjim krogom je v ekipi prišlo do nekaj manjših sprememb – ob manjku dveh izključenih igralcev se je med vratnici vrnil Jan Klečka (v zadnjem krogu ga je v vratih nadomestil David Buchta).
Lepo in toplo sobotno popoldne je naravnost vabilo lokalne ljubitelje nogometa k igrišču v Novi Horki. Med prvimi se je uro pred pričetkom srečanja s ključi klubskega objekta pojavila predsednica kluba Marketa Peichlova, ki je v času tekme opravljala nalogo organizatorja srečanja. Nekaj domačih igralcev je po prihodu poskrbelo še za namestitev mreže na vratih ter postavitev kotnih zastavic (igrišče je bilo označeno že dan pred tekmo). Za razliko od gostov, ki so počasi polnili svojo polovico igrišča, se je domačim vse prej kot mudilo na zelenico. Prvi so z ogrevanjem pričeli komaj 20 minut pred začetnim sodniškim žvižgom. Težko je uganiti, ali gre za običajni pristop igralcev Nove Horke ali je morda prisotnega vendarle nekaj podcenjevanja pred nasprotnikom.
Namestitev mreže na konstrukcijo vrat je domačim nogometašem vzela kar nekaj časa.
Zadnji napotki pred pričetkom srečanja.Uvodni stisk rok obeh nasprotnikov.
Po prihodu glavnega (izkušenega) sodnika Petra Němca je sledil standardni pozdrav obeh ekip. Pred pričetkom dvoboja je na zahtevo gostujočega kapetana sledila menjava igralnih polovic, nakar sta se moštvi na zelo trdem in posledično ne najbolj zahtevnem igrišču podali na lov za čim boljšo točkovno bero.
Prvi polčas
V začetnih minutah so bili igralci Nove Horke nekaj več pri žogi. Videlo se je, da premorejo kar nekaj kvalitete v napadalnem delu ekipe. Vseeno pa ni šlo za kakšno izrazito premoč. V tretji minuti so izvedli prvo hitro akcijo, ki jo je na sredini igrišča pričel Tomaš Zdeněk. Sledila je podaja vtekajočemu Miroslavu Racu na desni strani, ki je svoj prodor zaključil s strelom z bližine, a žoga ni resneje ogrozila gostujočih vrat. Dve minuti zatem so zagrozili tudi gostje. Po mrtvi žogi na sredini igrišča, je sledila hitra podaja in strel delno z desne strani po katerem je žoga zletela mimo vratnice.
V osmi minuti smo s strani domačih še enkrat videli podobno izvedbo napada. Zdeněk je na sredini igrišča v ogenj znova poslal Raca. Ta je s svojo hitrostjo
Še preden je sodnik oznanil pričetek srečanja sta moštvi zamenjali strani.
pobegnil nasprotnemu branilcu in na konec – skoraj z mrtvega kota – nenatančno zaključil.
Domačo obrambno linijo je sestavljal kapetan Rostislav Vrečka.
V 14. minuti je domači napad s strelom po tleh ponovno zaključil Rac, a meril po sredini gola točno v vratarja. Uvodni del srečanja je pokazal glavno moč domačega napada. Prvi strelec moštva Zdeněk je s pregledom na sredini igrišča organiziral domače napade. Težko rešljiva uganka za gostujočo obrambo je bil hitronogi krilni napadalec Rac. Najmlajši v domačem moštvu je povzročal nevšečnosti nasprotniku predvsem s
Tako z obrambnimi kot napadalnimi akcijami je nase večkrat opozoril Jan Majoroš.
pobegi po desni strani. Z borbenostjo in agresivnostjo je izstopal tudi Jan Majoroš, ki je pridobil nemalo žog.
Hitronogi Miroslav Rac je v prvem polčasu pogosto pretil po desnem krilu.
V 15. minuti se je s prodorom izkazal sicer branilec Martin Janočko. Ta je z žogo pobegnil s svoje polovice a ga je v nasprotnem kazenskem prostoru zadnji hip z s telesom na pravilni način ustavil gostujoči branilec.
Domači so vsekakor bili podjetnejši, imeli žogo več v svojih nogah in tudi več poskušali. Goste so prekašali
Obramba Nove Horke na čelu z vratarjem Janom Klečko v prvem polčasu ni imela pretiranega dela.
predvsem z individualno hitrostjo. Kljub temu so slednji dokaj dobro parirali favoriziranemu nasprotniku, ki si mu vseeno ni uspelo pripraviti večjih priložnosti.
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen David Buchta.Pogled na klop Nove Horke.
Na sredini polčasa je Nova Horka izvedla še eno napadalno akcijo, ki jo je s prodorom z obrambne polovice pričel Adam Klein. Žogo je nato z leve strani podal na sredini do Zdeněka, ta jo je takoj podaljšal do Janočka, ki se je s 17-
Prvi strelec domačih Tomaš Zdeněk je kreiral večino napadalnih akcij.
Majoroš je vodilni zadetek za Novo Horko proslavil na zanimiv način.
Zadetek je domačim pomenil precejšnje olajšanje in napoved bolj sproščene igre v nadaljevanju. Po spremembi rezultata je sledila minuta odmora za osvežitev, nakar je sledilo mirnejše obdobje
ih metrov odločil za strel, a je goste rešila prečka. Minuto kasneje je aktivna igra domačih vendarle obrodila sadove. Po dolgi in visoki podaji s svoje polovice se je v dvoboju z nasprotnim branilcem do žoge spretno dokopal Majoroš. Svoj pobeg je nato zaključil z natančnim strelom po tleh, ko je delno z desne strani žoga končala v daljšem kotu gostujočih vrat.
Kljub temu, da temperatura ni bila pretirano visoka, se je sodnik sredi polčasa odločil za minuto odmora.Kapetan Vrečka v napadalni akciji.
Majoroš se je razveselil svojega petega zadetka v sezoni.
tekme brez omembe vrednega dogajanja. Na novo polpriložnost so gledalci čakali do 32. minute, ko je po prekršku s prostega strela z desne strani s strelom proti vratom neposredno poskusil Peter Nazalnik, a je žoga končala dober meter mimo levega stičišča vratnice in prečke. Tri minute zatem je Nova Horka izvajala kot z desne, po katerem je z prefinjenim strelom poskusil Rac. Gostujoči vratar je žogo s konicami prstov preusmeril preko prečke v nov kot.
Neposredni strel Petra Nazalanika po prekršku v 32. minuti je zletel mimo gostujočih vrat.
Za razliko od desne, je bila leva stran domačih manj aktivna. Takole je po levem krilu prodrl Dominik Musalek.
V 35. minuti je bil po kotu z leve v kazenskem prostoru najvišji Rac, a z glavo meril preko gostujočih vrat.
Kar dolgo je trajalo, da so se gostje končno upogumili in v 37. minuti zapretili po prostem strelu. Nekaj nezanesljivosti je po predložku v domači kazenski prostor pokazal domači vratar Jan Klečka, ki žoge ni najbolje odbil. Nekaj panike v domači obrambi je bilo naposled razrešene z odbojem žoge v avt.
V 39. minuti so domači uspeli svojo prednost povišati. Glavnino zaslug za nov zadetek je s hitrim prodorom po desni in podajo pred gol prispeval Majoroš. Vtekajočemu Kleinu nato z bližine ni bilo težko poslati žoge v mrežo za svoje neizmerno veselje.
Po pogumnejši igri v začetnem delu tekme, so bili gostje v nadaljevanju povsem nenevarni za domača vrata. Razlog za to je tičal tudi v angažiranejši igri domačih, ki so vendarle bili agresivnejši in boljši v duelih po katerih so nato poskušali ogrožati nasprotni
gol.
V zaključku sta sledila še dva omembe vredna poskusa Nove Horke. Najprej je po prekršku nad hitronogim in spretnim Janočkom z neposrednim strelom s skoraj 35-ih metrov poskusil Nazalanik, a je žoga zletela visoko preko gola. Minuto pred odmorom je domačim še tretjič uspelo zatresti mrežo nasprotnika. Tokrat so jim priložnost z napako pri oddaji žoge v zadnji obrambni liniji ponudili kar gostje. Njihovo napako je kaznoval Janočko, ki je matiral gostujočega vratarja s strelom po tleh.
Po rezultatu sodeč so lahko domači odšli na odmor zadovoljni. Njihova boljša igra je obrodila sadove s tremi zadetki, ki so jim omogočali mirnejše nadaljevanje. Igra domačih je slonela predvsem na hitrih napadih ali dolgih žogah, po katerih so s pridom izkoriščali hitrost ofenzivno usmerjenih igralcev. Zahvaljujoč močni sredini domača obramba z vratarjem na čelu ni imela kaj prida dela.
Med odhodom na odmor si je kratek postanek pri svoji zvesti navijačici privoščil najstarejši igralec Nove Horke Nazalanik.Nekaj trenutkov za pogovor z bivšim predsednikom Stanislavom Peichlom in njegovo sestro Marketo Peichlovo (sedanjo predsednico) si je našel tudi dobro razpoloženi strelec drugega zadetka Adam Klein.
Svojo odlično predstavo je z zadetkom v 44. minuti kronal osrednji branilec Martin Janočko (#13), ki se je večkrat skozi celo tekmo izkazal s hitrimi prodori globoko na nasprotnikovo polovico.
S prikazanim so bili lahko zadovoljni tudi domači pristaši ob igrišču, ki vendarle niso bili v tako izraziti večini napram gostujočim privržencem. Vseh skupaj se jih je zbralo približno 60. Dobra polovica jih je tekmo spremljala na klopeh ali stoje ob igrišče. Medtem ko so se preostali odločili posedeti na klopeh z mizami ob klubskem objektu oz. na travniku ob igrišču.
Gostinska ponudba je bila skromnejša, kot jo ponuja večina klubov na tem nivoju. Gledalcem je bilo ponujeno nekaj vrst pijače ter kak prigrizek, ne pa tudi (kaj poštenega) za pod zob. Kot je v navadi, je bilo tudi v Novi Horki v času tekme prodanega največ
piva.
Nekateri domači nogometaši so si ob odhodu v garderobo ter nato med prihodom nazaj na zelenico na hitro našli čas za izmenjavo besed s svojimi najbližjimi oz. najzvestejšimi privrženci. Velja omeniti, da so v domačem
V času tekme so imeli gledalci možnost potešiti svojo žejo v klubskem prostoru. Poleg pijače je bilo v ponudbi najti tudi nekaj prigrizkov.
taboru dodobra izkoristili čas, namenjen odmoru. Kljub temu so bili vsi glavni akterji ob prihodu delivca pravice na »svojem mestu«. Posledično je sodnik lahko oznanil pričetek nadaljevanja srečanja brez zamude.
Sobotni dvoboj je ob igrišče v Novi Horki privabil približno 60 nogometa željnih privržencev.
Drugi polčas
Uvodne minute drugega polčasa so podjetneje pričeli gostje. Očitno zadovoljni z visokim vodstvom so domači vstopili v drugi del srečanja precej ležerno. Kar bi se jim lahko maščevalo v 48. minuti, ko je ob precej zaspani zadnji liniji na sredini igrišča upal nasprotni napadalec. Čeprav je sprva kazalo, da bo svojo solo prodor zaključil iz oči v oči z vratarjem Klečko, se je naposled s svojo hitrostjo izkazal Janočko, ki je uspel še pravočasno ujeti nasprotnika in mu preprečiti zaključek akcije. Le minuto zatem so imeli gostje novo lepo priložnost za znižanje rezultata, ko se je izkazal domači vratar in žogo rešil z golove črte.
Za razliko od večine soigralcev je Majoroš tudi v drugem polčasu kazal visok nivo igre.
Niti nekaj začetnih opozoril ni zaleglo domači vrsti. Gostje so namreč v 49. minuti imeli novo lepo priložnost, ko so z bližine po tleh streljali v sicer dobro postavljenega Klečko.
Po vseh zapravljenih gostujočih priložnostih je prišla kazen na nasprotni strani. Nova Horka je izvedla daljši napad na gostujoči polovici v katerem je bilo udeleženo kar nekaj nogometašev v rdeči opremi. Nenadoma se je za strel s skoraj 30-ih metrov odločil branilec David Buchta. Žoga je preletela gostujočega vratarja, ki se je je s konicami prstov sicer dotaknil, a ne dovolj, da bi preprečil njeno pot v mrežo. Zadetek, ki zagotovo ni pustil ravnodušne niti najbolj zahtevne nogometne privržence.
Po četrtem zadetku je sledil gostujoči poskus, po katerem je žoga končala mimo domačih
vrat. Minuto zatem so ponovno kombinirali domači. Po predložku z leve strani, se je žoga od zgornjega dela prečke odbila nazaj nakar se je za strel od daleč odločil Janočko, a je žoga po močnem strelu za dober meter zgrešila cilj.
Več kot očitno so bili domači zadovoljni z visokim vodstvom. Njihova vnema je v drugem polčasu kar konkretno padla. Zlasti napadalni del ni več kazal pretirane želje po novem zadetku. Ekipa se je tako osredotočila bolj na čuvanje rezultata, kar jim ob sicer skromnih gostih ni predstavljalo večjih težav.
V 56. minuti je dolgo napadalno akcijo z nevarnim strelom od daleč zaključil Janočko.
Musalek je bil zaradi lažje poškodbe primoran tekmo predčasno zaključiti.
Vrečka je svoje obrambne naloge oddelal na nivoju.
Po nekaj minutah nezanimive igre na sredini igrišča je v 64. minuti vendarle prišlo nekaj vznemirjenja. Janočko je žogo potegnil z leve strani roba gostujočega kazenskega prostora na desno stran, od koder je poslal ostro žogo pred gostujoči gol, kjer jo je z bližine uspel preusmeriti Majoroš, a točno v nasprotnega vratarja.
Branilec Buchta je z evrogolom v 53. minuti poskrbel za potezo tekme.
Izkušeni sodnik Peter Němec je tekmo odsodil brez napak. V fer srečanju je zgolj enkrat posegel po rumenen kartonu.
Če sta v prvem polčasu v domačem taboru s svojimi prodori izstopala predvsem Zdeněk in Rac, sta v nadaljevanju to vlogo prevzela Janočko in Majoroš. Prvi je nekajkrat demonstriral svojo hitrost in spretnost z žogo. Nemalokrat so mu uspeli daljši prodori mimo številnih gostujočih igralcev. Hkrati je dajal zanesljivost domači obrambi. Gre za redkega obrambnega igralca na tem nivoju, ki premore tako široko nogometno znanje. Njegov soigralce Majoroš je kot eden redkih v rdečih dresih tudi skozi celoten drugi polčas držal visok nivo igre. Krasila ga je predvsem agresivnost, borbenost in nepopustljivost za kar si nedvomno prisluži visoko oceno.
Pred izvedbo gostujočega prostega strela so domači živi zid sestavljali Majoroš, Janočko, Zdeněk in Vrečka, medtem ko je bil v pripravljenosti Jakub Vitek (na sliki levo).
Znatno manj aktivni domači so le še čakali konec srečanja. Gostom na drugi strani je uspelo v 71. in 75. minuti dvakrat ogroziti domača vrata. Ob njihovi prvi priložnosti je izpadla leva stran domače obrambe, po podaji pred gol in strelu z bližine se je z odlično obrambo izkazal Klečka. Domači čuvaj je bil ključen za ohranitev visokega vodstva tudi štiri minute kasneje. Takrat so gostje udarili po levi strani. Po podaji v vratarjev prostor se je na petih metrih sam znašel nasprotni napadalec. Ko so po njegovem strelu že vsi prisotni videli žogo v
domači mreži, se je s še eno vrhunsko obrambo izkazala domača enica in tako ohranila domačo mrežo nedotaknjeno.
Poleg zanesljivega branilca Janočka, ki je svojo odlično predstavo v obrambi nadgradil s številnimi napadalnimi akcijami, velja pri Novi Horki izpostaviti še Majoroša (na sliki). Oba omenjena sta skozi celotno srečanje pokazala zavidanja vreden odnos do dresa, bila aktivna tako v obrambnih nalogah kot tudi v ofenzivnih akcijah. Za piko na i sta se oba vpisala med strelce.
Po izenačenem drugem polčasu je Nova Horka z visoko zmago 4:0 (že tretja enako visoka zmaga v spomladanskem delu prvenstva!) rutinirano vknjižila tri točke, s katerimi se je povzpela na lestvici. Za konkretnejšo oceno njihovih zmožnosti bi na drugi strani
Zadnje četrt ure srečanja so gledalci bolj ali manj spremljali precej raztrgano srečanje, ko si nobeno od moštev ni uspelo priigrati priložnosti. Zadovoljni z vodstvom so rdeči le še čakali na zadnji sodniški žvižg. Ta je naposled odrešil tudi gledalce ob igrišču, ki jim zaključek tekme ni ponudil ene same zanimive poteze.
Igralci Nove Horke so se že tretjič v spomladanskem delu prvenstva razveselili zmage s štirimi zadetki razlike. Z osvojenimi tremi točkami so se prvenstevni lestvici povzpeli za dve mesti.
potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Zagotovo ima ekipa potencial svojo uvrstitev na lestvici še izboljšati. Moštvo premore kar nekaj kvalitete oz. posameznikov, ki po svojem znanju izstopajo in bi brez težav lahko nastopali tudi na višjem nivoju.
Tako dogajanje pred kot po tekmi pritrjuje, da v Novi Horki vlada pravi ekipni duh. V primeru, da vodilnim tudi v prihodnje uspe v klubu zadržati vse glavne akterje, bi ravno ta prvina znala pomembno vplivati na pozitivne rezultate in (dolgoročno) morda tudi boj za uvrstitev v višjo ligo.
Pogled na število osvojenih točk razkriva veliko izenačenost klubov med tretjim in predzadnjim mestom. Razlika desetih točk lahko po vsakem krogu pomeni padce in vzpone na lestvici tudi po več mest. In ker Nova Horka povsem realno lahko naskakuje tudi še tretje mesto, je bil z vidika njihove končne uvrstitve (čeprav ta za kub ni izključno primarnega pomena) tokratni sobotni dvoboj še kako pomemben. Pravzaprav drugega kot popoln izkupiček v domačem taboru niti niso pričakovali. Iz ust najbolj optimističnih je bilo slišati tudi besede o visoki zmagi. Zagotovo so podlago za pozitivno napoved lahko našli tudi v medsebojni tekmi jesenskega dela prvenstva, ko so na gostovanju pri letos zelo skromni ekipi iz 20 km južneje ležečih Hostašovic dosegli sploh najvišjo zmago v sezoni (1:6). Za nevtralne ljubitelje nogometa bi znal dvoboj biti zanimiv predvsem z vidika Nove Horke in njenega odziva v vlogi favorita. Kar se (vsaj v zadnjem obdobju) ne dogaja ravno pogosto.
Nameščanje mreže na konstrukcijo vrat je domačim nogometašem vzela kar nekaj časa.
V primerjavi s prejšnjim krogom je v ekipi prišlo do nekaj manjših sprememb – ob manjku dveh izključenih igralcev se je med vratnici vrnil Jan Klečka (v zadnjem krogu ga je v vratih nadomestil David Buchta).
Lepo in toplo sobotno popoldne je naravnost vabilo lokalne ljubitelje nogometa k igrišču v Novi Horki. Med prvimi se je uro pred pričetkom srečanja s ključi klubskega objekta pojavila predsednica kluba Marketa Peichlova, ki je v času tekme opravljala nalogo organizatorja srečanja. Nekaj domačih igralcev je po prihodu poskrbelo še za namestitev mreže na vratih ter postavitev kotnih zastavic (igrišče je bilo označeno že dan pred tekmo). Za razliko od gostov, ki so počasi polnili svojo polovico igrišča, se je domačim vse prej kot mudilo na zelenico. Prvi so z ogrevanjem pričeli komaj 20 minut pred začetnim sodniškim žvižgom. Težko je uganiti, ali gre za običajni pristop igralcev Nove Horke ali je morda prisotnega vendarle nekaj podcenjevanja pred nasprotnikom.
Zadnji napotki pred pričetkom srečanja.
Po prihodu glavnega (izkušenega) sodnika Petra Němca je sledil standardni pozdrav obeh ekip. Pred pričetkom dvoboja je na zahtevo gostujočega kapetana sledila menjava igralnih polovic, nakar sta se moštvi na zelo trdem in posledično ne najbolj zahtevnem igrišču podali na lov za čim boljšo točkovno bero.
Uvodni stisk rok obeh nasprotnikov.Še preden je sodnik oznanil pričetek srečanja sta moštvi zamenjali strani.
Prvi polčas
V začetnih minutah so bili igralci Nove Horke nekaj več pri žogi. Videlo se je, da premorejo kar nekaj kvalitete v napadalnem delu ekipe. Vseeno pa ni šlo za kakšno izrazito premoč. V tretji minuti so izvedli prvo hitro akcijo, ki jo je na sredini igrišča pričel Tomaš Zdeněk. Sledila je podaja vtekajočemu Miroslavu Racu na desni strani, ki je svoj prodor zaključil s strelom z bližine, a žoga ni resneje ogrozila gostujočih vrat. Dve minuti zatem so zagrozili tudi gostje. Po mrtvi žogi na sredini igrišča, je sledila hitra podaja in strel delno z desne strani po katerem je žoga zletela mimo vratnice.
Tako z obrambnimi kot napadalnimi akcijami je nase večkrat opozoril Jan Majoroš.
V osmi minuti smo s strani domačih še enkrat videli podobno izvedbo napada. Zdeněk je na sredini igrišča v ogenj znova poslal Raca. Ta je s svojo hitrostjo pobegnil nasprotnemu branilcu in na konec – skoraj z mrtvega kota – nenatančno zaključil.
Hitronogi Miroslav Rac je v prvem polčasu pogosto pretil po desnem krilu.
V 14. minuti je domači napad s strelom po tleh ponovno zaključil Rac, a meril po sredini gola točno v vratarja. Uvodni del srečanja je pokazal glavno moč domačega napada. Prvi strelec moštva Zdeněk je s pregledom na sredini igrišča organiziral domače napade. Težko rešljiva uganka za gostujočo obrambo je bil hitronogi krilni napadalec Rac. Najmlajši v domačem moštvu je povzročal nevšečnosti nasprotniku predvsem s pobegi po desni strani. Z borbenostjo in agresivnostjo je izstopal tudi Jan Majoroš, ki je pridobil nemalo žog.
Domačo obrambno linijo je sestavljal kapetan Rostislav Vrečka.Obramba Nove Horke na čelu z vratarjem Janom Klečko v prvem polčasu ni imela pretiranega dela.
V 15. minuti se je s prodorom izkazal sicer branilec Martin Janočko. Ta je z žogo pobegnil s svoje polovice a ga je v nasprotnem kazenskem prostoru zadnji hip z s telesom na pravilni način ustavil gostujoči branilec.
Domači so vsekakor bili podjetnejši, imeli žogo več v svojih nogah in tudi več poskušali. Goste so prekašali predvsem z individualno hitrostjo. Kljub temu so slednji dokaj dobro parirali favoriziranemu nasprotniku, ki si mu vseeno ni uspelo pripraviti večjih priložnosti.
Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen David Buchta.Pogled na domačo klop.Prvi strelec domačih Tomaš Zdeněk je kreiral večino napadalnih akcij.
Na sredini polčasa je Nova Horka izvedla še eno napadalno akcijo, ki jo je s prodorom z obrambne polovice pričel Adam Klein. Žogo je nato z leve strani podal na sredini do Zdeněka, ta jo je takoj podaljšal do Janočka, ki se je s 17-ih metrov odločil za strel, a je goste rešila prečka. Minuto kasneje je aktivna igra domačih vendarle obrodila sadove. Po dolgi in visoki podaji s svoje polovice se je v dvoboju z nasprotnim branilcem do žoge spretno dokopal Majoroš. Svoj pobeg je nato zaključil z natančnim strelom po tleh, ko je delno z desne strani žoga končala v daljšem kotu gostujočih vrat.
Majoroš je vodilni zadetek za Novo Horko proslavil na zanimiv način.Kljub temu, da temperatura ni bila pretirano visoka, se je sodnik sredi polčasa odločil za minuto odmora.
Kapetan Vrečka v napadalni akciji.
Zadetek je domačim pomenil precejšnje olajšanje in napoved bolj sproščene igre v nadaljevanju. Po spremembi rezultata je sledila minuta odmora za osvežitev, nakar je sledilo mirnejše obdobje tekme brez omembe vrednega dogajanja. Na novo polpriložnost so gledalci čakali do 32. minute, ko je po prekršku s prostega strela z desne strani s strelom proti vratom neposredno poskusil Peter Nazalnik, a je žoga končala dober meter mimo levega stičišča vratnice in prečke. Tri minute zatem je Nova Horka izvajala kot z desne, po katerem je z prefinjenim strelom poskusil Rac. Gostujoči vratar je žogo s konicami prstov preusmeril preko prečke v nov kot.
Majoroš se je razveselil svojega petega zadetka v sezoni.Za razliko od desne, je bila leva stran domačih manj aktivna. Takole je po levem krilu prodrl Dominik Musalek.
Kar dolgo je trajalo, da so se gostje končno upogumili in v 37. minuti zapretili po prostem strelu. Nekaj nezanesljivosti je po predložku v domači kazenski prostor pokazal domači vratar Jan Klečka, ki žoge ni najbolje odbil. Nekaj panike v domači obrambi je bilo naposled razrešene z odbojem žoge v avt.
V 39. minuti so domači uspeli svojo prednost povišati. Glavnino zaslug za nov zadetek je s hitrim prodorom po desni in podajo pred gol prispeval Majoroš. Vtekajočemu Kleinu nato z bližine ni bilo težko poslati žoge v mrežo za svoje neizmerno veselje.
Neposredni strel Petra Nazalanika po prekršku v 32. minuti je zletel mimo gostujočih vrat. (Video)V 35. minuti je bil po kotu z leve v kazenskem prostoru najvišji Rac, a z glavo meril preko gostujočih vrat. (Video)
Po pogumnejši igri v začetnem delu tekme, so bili gostje v nadaljevanju povsem nenevarni za domača vrata. Razlog za to je tičal tudi v angažiranejši igri domačih, ki so vendarle bili agresivnejši in boljši v duelih po katerih so nato poskušali ogrožati nasprotni gol.
V zaključku sta sledila še dva omembe vredna poskusa Nove Horke. Najprej je po prekršku nad hitronogim in spretnim Janočkom z neposrednim strelom s skoraj 35-ih metrov poskusil Nazalanik, a je žoga zletela visoko preko gola. Minuto pred odmorom je domačim še tretjič uspelo zatresti mrežo nasprotnika. Tokrat so jim priložnost z napako pri oddaji žoge v zadnji obrambni liniji ponudili kar gostje. Njihovo napako je kaznoval Janočko, ki je matiral gostujočega vratarja s strelom po tleh.
Svojo odlično predstavo je z zadetkom v 44. minuti kronal osrednji branilec Martin Janočko (#13), ki se je večkrat skozi celo tekmo izkazal s hitrimi prodori globoko na nasprotnikovo polovico.
Po rezultatu sodeč so lahko domači odšli na odmor zadovoljni. Njihova boljša igra je obrodila sadove s tremi zadetki, ki so jim omogočali mirnejše nadaljevanje. Igra domačih je slonela predvsem na hitrih napadih ali dolgih žogah, po katerih so s pridom izkoriščali hitrost ofenzivno usmerjenih igralcev. Zahvaljujoč močni sredini domača obramba z vratarjem na čelu ni imela kaj prida dela.S prikazanim so bili lahko zadovoljni tudi domači pristaši ob igrišču, ki vendarle niso bili v tako izraziti večini napram gostujočim privržencem. Vseh skupaj se jih je zbralo približno 60. Dobra polovica jih je tekmo spremljala na klopeh ali stoje ob igrišče. Medtem ko so se preostali odločili posedeti na klopeh z mizami ob klubskem objektu oz. na travniku ob igrišču.
Med odhodom na odmor si je kratek postanek pri svoji zvesti navijačici privoščil najstarejši igrakec Nazalanik.
Gostinska ponudba je bila skromnejša, kot jo ponuja večina klubov na tem nivoju. Gledalcem je bilo ponujeno nekaj vrst pijače ter kak prigrizek, ne pa tudi (kaj poštenega) za pod zob. Kot je v navadi, je bilo tudi v Novi Horki v času tekme prodanega največ piva.
Nekaj trenutkov za pogovor z bivšim predsednikom Stanislavom Peichlom in njegovo sestro Marketo Peichlovo (sedanjo predsednico) si je našel tudi dobro razpoloženi strelec drugega zadetka Adam Klein.V času tekme so imeli gledalci možnost potešiti svojo žejo v klubskem prostoru. Poleg pijače je bilo v ponudbi najti tudi nekaj prigrizkov.
Nekateri domači nogometaši so si ob odhodu v garderobo ter nato med prihodom nazaj na zelenico na hitro našli čas za izmenjavo besed s svojimi najbližjimi oz. najzvestejšimi privrženci. Velja omeniti, da so v domačem taboru dodobra izkoristili čas, namenjen odmoru. Kljub temu so bili vsi glavni akterji ob prihodu delivca pravice na »svojem mestu«. Posledično je sodnik lahko oznanil pričetek nadaljevanja srečanja brez zamude.
Sobotni dvoboj je ob igrišče v Novi Horki privabil približno 60 nogometa željnih privržencev.
Drugi polčas
Uvodne minute drugega polčasa so podjetneje pričeli gostje. Očitno zadovoljni z visokim vodstvom so domači vstopili v drugi del srečanja precej ležerno. Kar bi se jim lahko maščevalo v 48. minuti, ko je ob precej zaspani zadnji liniji na sredini igrišča upal nasprotni napadalec. Čeprav je sprva kazalo, da bo svojo solo prodor zaključil iz oči v oči z vratarjem Klečko, se je naposled s svojo hitrostjo izkazal Janočko, ki je uspel še pravočasno ujeti nasprotnika in mu preprečiti zaključek akcije. Le minuto zatem so imeli gostje novo lepo priložnost za znižanje rezultata, ko se je izkazal domači vratar in žogo rešil z golove črte.
Niti nekaj začetnih opozoril ni zaleglo domači vrsti. Gostje so namreč v 49. minuti imeli novo lepo priložnost, ko so z bližine po tleh streljali v sicer dobro postavljenega Klečko.
Po vseh zapravljenih gostujočih priložnostih je prišla kazen na nasprotni strani. Nova Horka je izvedla daljši napad na gostujoči polovici v katerem je bilo udeleženo kar nekaj nogometašev v rdeči opremi. Nenadoma se je za strel s skoraj 30-ih metrov odločil branilec David Buchta. Žoga je preletela gostujočega vratarja, ki se je je s konicami prstov sicer dotaknil, a ne dovolj, da bi preprečil njeno pot v mrežo. Zadetek, ki zagotovo ni pustil ravnodušne niti najbolj zahtevne nogometne privržence.
Za razliko od večine soigralcev je Majoroš tudi v drugem polčasu kazal visok nivo igre.V 56. minuti je dolgo napadalno akcijo z nevarnim strelom od daleč zaključil Janočko. (Video)
Po četrtem zadetku je sledil gostujoči poskus, po katerem je žoga končala mimo domačih vrat. Minuto zatem so ponovno kombinirali domači. Po predložku z leve strani, se je žoga od zgornjega dela prečke odbila nazaj nakar se je za strel od daleč odločil Janočko, a je žoga po močnem strelu za dober meter zgrešila cilj.
Več kot očitno so bili domači zadovoljni z visokim vodstvom. Njihova vnema je v drugem polčasu kar konkretno padla. Zlasti napadalni del ni več kazal pretirane želje po novem zadetku. Ekipa se je tako osredotočila bolj na čuvanje rezultata, kar jim ob sicer skromnih gostih ni predstavljalo večjih težav.
Branilec Buchta je z evrogolom v 53. minuti poskrbel za potezo tekme.
Po nekaj minutah nezanimive igre na sredini igrišča je v 64. minuti vendarle prišlo nekaj vznemirjenja. Janočko je žogo potegnil z leve strani roba gostujočega kazenskega prostora na desno stran, od koder je poslal ostro žogo pred gostujoči gol, kjer jo je z bližine uspel preusmeriti Majoroš, a točno v nasprotnega vratarja.
Musalek je bil zaradi lažje poškodbe primoran tekmo predčasno zaključiti.Vrečka je svoje obrambne naloge oddelal na nivoju.
Če sta v prvem polčasu v domačem taboru s svojimi prodori izstopala predvsem Zdeněk in Rac, sta v nadaljevanju to vlogo prevzela Janočko in Majoroš. Prvi je nekajkrat demonstriral svojo hitrost in spretnost z žogo. Nemalokrat so mu uspeli daljši prodori mimo številnih gostujočih igralcev. Hkrati je dajal zanesljivost domači obrambi. Gre za redkega obrambnega igralca na tem nivoju, ki premore tako široko nogometno znanje. Njegov soigralce Majoroš je kot eden redkih v rdečih dresih tudi skozi celoten drugi polčas držal visok nivo igre. Krasila ga je predvsem agresivnost, borbenost in nepopustljivost za kar si nedvomno prisluži visoko oceno.
Izkušeni sodnik Peter Němec je tekmo odsodil brez napak. V fer srečanju je zgolj enkrat posegel po rumenen kartonu.Pred izvedbo gostujočega prostega strela so domači živi zid sestavljali Majoroš, Janočko, Zdeněk in Vrečka, medtem ko je bil v pripravljenosti Jakub Vitek (na sliki levo).
Znatno manj aktivni domači so le še čakali konec srečanja. Gostom na drugi strani je uspelo v 71. in 75. minuti dvakrat ogroziti domača vrata. Ob njihovi prvi priložnosti je izpadla leva stran domače obrambe, po podaji pred gol in strelu z bližine se je z odlično obrambo izkazal Klečka. Domači čuvaj je bil ključen za ohranitev visokega vodstva tudi štiri minute kasneje. Takrat so gostje udarili po levi strani. Po podaji v vratarjev prostor se je na petih metrih sam znašel nasprotni napadalec. Ko so po njegovem strelu že vsi prisotni videli žogo v domači mreži, se je s še eno vrhunsko obrambo izkazala domača enica in tako ohranila domačo mrežo nedotaknjeno.
Poleg zanesljivega branilca Janočka, ki je svojo odlično predstavo v obrambi nadgradil s številnimi napadalnimi akcijami, velja pri Novi Horki izpostaviti še Majoroša (na sliki). Oba omenjena sta skozi celotno srečanje pokazala zavidanja vreden odnos do dresa, bila aktivna tako v obrambnih nalogah kot tudi v ofenzivnih akcijah. Za piko na i sta se oba vpisala med strelce.
Zadnje četrt ure srečanja so gledalci bolj ali manj spremljali precej raztrgano srečanje, ko si nobeno od moštev ni uspelo priigrati priložnosti. Zadovoljni z vodstvom so rdeči le še čakali na zadnji sodniški žvižg. Ta je naposled odrešil tudi gledalce ob igrišču, ki jim zaključek tekme ni ponudil ene same zanimive poteze.
Po izenačenem drugem polčasu je Nova Horka z visoko zmago 4:0 (že tretja enako visoka zmaga v spomladanskem delu prvenstva!) rutinirano vknjižila tri točke, s katerimi se je povzpela na lestvici. Za konkretnejšo oceno njihovih zmožnosti bi na drugi strani potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Zagotovo ima ekipa potencial svojo uvrstitev na lestvici še izboljšati. Moštvo premore kar nekaj kvalitete oz. posameznikov, ki po svojem znanju izstopajo in bi brez težav lahko nastopali tudi na višjem nivoju.
Igralci Nove Horke so se že tretjič v spomladanskem delu prvenstva razveselili zmage s štirimi zadetki razlike. Z osvojenimi tremi točkami so se prvenstevni lestvici povzpeli za dve mesti.
Tako dogajanje pred kot po tekmi pritrjuje, da v Novi Horki vlada pravi ekipni duh. V primeru, da vodilnim tudi v prihodnje uspe v klubu zadržati vse glavne akterje, bi ravno ta prvina znala pomembno vplivati na pozitivne rezultate in (dolgoročno) morda tudi boj za uvrstitev v višjo ligo.
Kljub temu, da nogometni klub Sokol Pavlov koraka k svoji osemdesetletnici delovanja, bomo – vsaj na svetovnem spletu – kakršne koli podatke o njegovi aktivnosti iskali zaman. Naravnost idealna lega igrišča (ki je bilo zgrajeno po načrtni potopitvi prvotnega) na severnem robu vasi kar delno zakriva ne ravno rožnato stanje kluba. Po številnih težavah z igralskim kadrom tako odgovorni v klubu kot igralci upajo, da je zadnji zimski premor pomenil prelomnico v smeri k boljšim rezultatom.
V konkurenci krajev s klubi v najnižjih ligah širom Češke, Pavlov s svojimi dobrimi 600 prebivalci zagotovo ne sodi med tiste manjše. Za nameček je nogomet v vasi kar konkretno potisnjen v senco glavnih gospodarskih dejavnosti, kot sta vinogradništvo in turizem. Da slika vendarle ni povsem črna, gre v veliki meri zasluga občini z županom na čelu – tudi nekdanjim nogometašem Pavlova – ki klubu pomaga z zadostnim finančnim prispevkom ter mu omogoča uporabo igrišča za simbolični znesek letne najemnine.
Nogometno igrišče kluba iz Pavlova se lahko pohvali z edinstveno okoliško kuliso.
Eden glavnih finančnih prilivov za klubsko blagajno predstavlja soorganizacija tradicionalne prireditve narodnih noš, ki v kraju poteka vsako leto sredi avgusta. Hkrati klub organizira tudi manjši lokalni prireditvi na predvečer prvega maja (t.i. sežig čarovnic) in dan otrok, namenjen predvsem družinam z otroki. Nekaj malega v proračun prispeva tudi zasebni kapital s katerim v klubu priskrbijo del opreme za igralce oz. poskrbijo za izboljšavo na infrastrukturi.
Če ima klub z zgoraj naštetim pokrito finančno delovanje, ga v zadnjem obdobju precej bolj tarejo težave z igralskim kadrom. Predvsem poškodbe ter tudi odhodi igralcev so botrovali k igranju tekem z manjšim številom igralcev (bile so tekme, ko je Pavlov nastopil zgolj z osmerico igralcev). Ali pa je bil zaradi prevelike odsotnosti primoran celo odpovedati udeležbo na kateri od tekem. Kot denimo v jesenskem delu aktualne sezone, ko so (po sicer
predhodni najavi) izpustili eno izmed gostovanj. Tekmo so kasneje po odločitvi okrožne nogometne zveze izgubili za zeleno mizo. Nemalokrat so nastalo situacijo reševali starejši (nekdanji) igralci, ki so – tudi s petimi križi na hrbtu – pomagali svojemu klubu pri preživetju.
Sokol Pavlov nastopa v najnižji ligi okrožja Břeclav v Južnomoravski regiji. Podobno, kot že nekaj predhodnih sezon, so tudi v aktualni moštva v najnižji ligi znotraj okrožja razdeljena v dve skupini. Vsaka od njih šteje 12 nastopajočih. Hkrati je potrebno pripomniti, da so mnogi klubi za obstoj svojih članskih moštev oz. nogometa v kraju bili primorani poiskati pomoč (močnejših) okoliških klubov. V večini primerov gre za združitev članskih moštev z B ekipami višjeligaških klubov. Igralci višjerangiranih klubov imajo možnost nastopati tako za svojo prvo ekipo, kot tudi za združeno moštvo (v kolikor si po pravilniku nogometne zveze tekme nista časovno preblizu). Kar marsikdaj povzroča nejevoljo pri njihovih nasprotnikih. Kar priznavajo tudi v Pavlovu. Zlasti ko naletijo na nasprotnika, ki ima v kadru igralce, ki sicer nastopajo nekaj lig višje.
Klubski objekt ob igrišču je bil nedavno deležen obnove.
Glavni (notranji) prostor služi druženju tako gledalcev kot nogometašev.Gostinski del objekta s klubsko ponudbo hrane in pijače v času tekem.
Pavlov v tekoči sezoni nastopa v skupini A. Po štirih odigranih krogih spomladanskega dela prvenstva zaseda zadnje mesto s sicer enakim točkovnim izkupičkom petih točk, kot njihov največji rival Perna. Kanček upanja na lepše čase kaže pogled na spomladansko lestvico. Po tem, ko so igralci Pavlova jeseni osvojili zgolj eno samo točko (ravno na gostovanju pri glavnem tekmecu), so štiri odigrane
tekme nadaljevanja prvenstva točkovno bero znatno izboljšale. Po besedah odgovornih v klubu ter igralcev se glavni razlog skriva v večji širini igralskega kadra, h kateri so prispevali tako povratniki po poškodbi kot novinci v ekipi. In ravno zadostni igralski kader naj bi bil po besedah trenerja Jan Martineca in igralca Tomaša Hutra glavno zagotovilo za rezultatski obrat k lepšim časom.
Po klavrnem jesenskem delu prvenstva je lepše nadaljevanje nakazala prva zmaga v spomladanskem delu (2:0) ter osvojena točka za presenetljiv remi 1:1 v zadnjem odigranem krogu na gostovanju pri četrtouvrščeni ekipi.
Vseeno se ne gre izogniti dejstvu, da bi v klubu lahko marsikaj postorili tudi za njegovo (vidnejšo) zunanjo podobo. Ena takšnih malenkosti bi bila tudi izdelava klubskega simbola (znaka) s katerim bi se identificiral nogomet v Pavlovu. Klub namreč ob svojem imenu uporablja občinski grb.
Zgodovina in uspehi kluba
Po ustanovitvi vaškega sokola leta 1948 je leto zatem sledila še ustanovitev lokalnega nogometnega kluba. Ta od samega začetka v svojem nazivu nosi ime
Garderobni prostori nudijo dovolj prostora glavnim akterjem na zelenici.
Upoštevajoč okoliški teren je igralna površina v dobrem stanju. Za idealno bi jo bilo na posameznih delih potrebno poravnati.
»sokol«. Z zgodovino nogometa v Pavlovu je močno povezano tudi nogometno igrišče. Klub je v dosedanjem obstoju svoje domače tekme igral na kar treh različnih lokacijah. Ob njegovi ustanovitvi je bilo igrišče urejeno na južnem (najvišjem) delu Pavlova. Kasneje se je klub preselil na najnižji predel severno ob vasi, kjer so se nekdaj raztezali širni travniki. Niti na novi lokaciji jim ni bilo dovoljeno nastopati daljše obdobje. Predel z nogometnim igriščem je bil namreč po odločitvi vrha države v 70-ih letih prejšnjega stoletja določen za izgradnjo velikega pregradnega jezera. Lokalni oblastniki so zato hitro zavihali rokave in leta 1972 pričeli s pripravami za stavbo novega nogometnega igrišča. Zanj je bila določena lokacija na severozahodnem robu Pavlova, na hribovitem terenu, ki je zahteval konkretno preureditev zemljišča (nanos in odvoz večje količine materiala).
Lokalni ljubitelji nogometa so slavnostno otvoritev novega igrišča z
garderobami dočakali 1. junija 1980. Predvsem nekdanji nogometaši se spominjajo začetnega obdobja, ko je bilo zaradi večje količine blata na njem igranje močno oteženo. Razmere so se nato izboljšale, ko je površino prekrila trava.
O samih rezultatih oz. uvrstitvah Pavlova ni natančnih podatkov. Po besedah starejših privržencev in nekdanjih nogometašev naj klub v času svojega obstoja ne bi nikdar nastopal višje od druge okrožne lige. Nekajkrat je prvenstvo sicer zaključil dovolj visoko, da se mu je ponudila priložnost uvrstitve v najvišjo ligo okrožja. A je vsakič naletel na težavo s katero se v klubu srečujejo tudi danes. Eden od pogojev za nastopanje v prvi okrožni (danes osmi) ligi je od klubov zahteval imeti prijavljeno vsaj eno od mlajših selekcij. Česar jim v Pavlovu nikdar ni uspelo izpolniti.
Pločevinasti rezervni klopi zagotovo ne morejo nuditi prostora vsem igralcem številčnejših moštev.
Navkljub želji po nastopu v višjem rangu tekmovanja, se ta predhodnim generacijam ni mogla uresničiti. Težko je oceniti, ali gre krivdo v celoti pripisati zgolj premajhnemu interesu otrok. Ali pa bi nemara tudi vodilni v klubu v preteklosti lahko postorili več pri formiranju katere izmed mlajših selekcij s čimer bi članskemu moštvu omogočili tako željen preboj med vodilne ligaše okrožja.
Na delu dvignjenenga terena ob igrišču so na nekaterih že dodobra zastarelih klopeh nameščeni plastični stoli. Po videnem so tudi ti častitljive starosti.
Svojo zadnjo sezono v drugi najnižji (oz. deveti) ligi je Pavlov odigral v sezoni 2016/17. Kljub osvojenim 18-im točkam je zasedel zadnje mesto. Ključno vlogo k neuspehu so botrovale predvsem težave z igralci. V sezoni 2022/23 sicer še enkrat nastopi v takratni drugi okrožni ligi. Ki pa je bila zaradi enoletne reorganizacije tekmovanj s strani okrožne nogometne zveze hkrati tudi najnižja liga. V zadnjih letih nastopanj med desetoligaši je Pavlov prvenstva končal bodisi v sredini bodisi v spodnjem delu lestvice. Enako kot preteklo sezono, ko je v konkurenci 11-ih klubov v svoji skupini zasedel končno šesto mesto.
Infrastruktura
Pavlov resda prištevamo med vasi, a bi marsikdo prvič pot do vaškega nogometnega igrišča le stežka našel brez pomoči novodobne tehnologiie. Pristop do njega je sicer možen tudi z jeklenim konjičkom po strmi makadamski cesti, ki se po približno stotih metrih konča ravno ob vstopu do objekta z vaške strani. Parkirni prostor pred vhodom je močno omejen. Ob pogledu na okolico bi lego igrišča nemara lahko označili za idilično. Za kuliso na zahodni strani skrbi vzpetina z ostanki nekdanjega gradu Děvičky. Če bi teren nad to stranjo igrišča ne preraščalo grmičevje, bi pogled zajel še vinograde na pobočjih nad pregradnim jezerom Nove Mlyny. Njegovo gladino je prav tako možno uzreti, če pogled z roba igrišča usmerimo proti severu. Igrišče je umeščeno v strmo pobočje, kar močno otežuje kakršne koli širitve oz. izgradnjo objektov ob njem. Do njega vodi tudi dve strmi poti, ki bolj povezujeta že omenjeni vrh z razvalinami gradu oz. višje ležeči prostor z igrali ter zgodovinski muzej, ki je vkopan v zemljo pod nogometnim igriščem. Čeprav gre za sosednji objekt, ga obiskovalci lahko opazijo zgolj s severnega roba igrišča.
Nogometno igrišče je sicer postavljeno v smeri JZ – SV. Klubski objekt se nahaja ob njegovem južnem robu. Stavba je bila zadnjo zimo deležna temeljite obnove. Največji del v njej zaseda prostor, opremljen s Tv ekranom ter z nekaj mizami in stoli, ki služi tako gledalcem v času dogodkov kot tudi igralcem za klepet pred in po tekmah. Manjši in lepo urejen ločen prostor v kotu je namenjen prodaji jedače in pijače skozi prodajno okence. Garderobi sta preprosti in dovolj prostorni za udobje igralcev. V seštevku gre za sodoben in preprost objekt, ki tako glavnim akterjem kot njihovim privržencem nudi vse potrebno za ta nivo tekmovanja.
Igrišče s treh strani obdaja približno meter visoka kovinska ograja. Večina gledalcev se odloči spremljati tekme v bližini vstopa na delu igrišča med glavnim objektom in rezervnima klopema. Starejši privrženci namesto stoje tekme rajši spremljajo sede z ene izmed klopi ob zunanjem delu klubskega objekta, kjer v družbi in ob pivu premlevajo dogajanje na zelenici. Še najboljši pogled na igrišče nudi teren
Vgrajen namakalni sistem močno pripomore k dobri igralni podlagi. Še posebej v teh sušnih dneh bi brez rednega zalivanja znala biti podoba igrišča precej klavrna. Kuliso igrišča v Pavlovu sicer na zahodni strani dopolnjuje bližnja vzpetina z razvalinami gradu Děvičky.
ob severovzhodni strani igrišča. Predvsem zaradi strmejšega terena na katerem je nekaj (že dodobra strohnelih) klopi. Trojica od njih služi celo kot podlaga za nameščene plastične stole. Zaradi težjega pristopa se le redki gledalci odločajo spremljati nogometne dvoboje s tega dela terena. Nemara še največjo »rezervo« predstavlja ravno ta del ob igrišču, ki bi z minimalnimi posegi ter zamenjavo zastarelih klopi lahko pripomogel k še lepši podobi celotnega nogometnega objekta.
Manjši plehnati rezervni klopi z leseno podlogo nudita prostor za morda peterico (ne premočnih) žogobrcarjev. Približno toliko otrok lahko v času tekem najde mesto na katerem od igral za nogometnimi vrati v bližini klubskega objekta.
Večina nogometašev na tem nivoju bi zagotovo pohvalila igralno površino igrišča v Pavlovu. Čeprav pogled od blizu razkriva, da je na delih igralna površina neravna, v seštevku nudi dobre pogoje za igranje prvenstvenih tekem. Zasluga gre tudi namakalnemu sistemu. Za njegovo vgradnjo so poskrbeli kar igralci sami. Redno zalivanje v obdobju sušnih in vetrovnih dni (kakršnih so na Češkem priča v tem obdobju) močno pripomore k rasti trave. Dasiravno bi za mehkejšo igralno podlago bila potrebna tudi obilnejša pošiljka dežja.
Jan Martinec (levo) in Jaroslav Straškraba veljata za ikoni pavlovskega nogometa. Prvi je svojo nogometno pot ubral po očetovih stopinjah in je danes trener moštva, medtem ko ima drugi na skrbi klubsko infrastrukturo ter organizacijo tekem. Oba sta svoje življenjsko nogometno udejstvovanje v celoti posvetila klubu iz Pavlova.
Igralski kader in trener
Čeravno ne zaseda vidnejše funkcije v klubu, velja Jaroslav Straškraba za enega izmed stebrov delovanja kluba. Velika verjetnost je, da bomo nekdanjega nogometaša Pavlova srečali ob igrišču tudi v dneh, ko na njem ne bo aktivnosti. Svojo predanost in zvestobo lokalnemu klubu izkazuje tudi v jeseni življenja, ko svoj čas posveča skrbi tako za klubski objekt kot igralno površino. Gre za osebo, ki predstavlja srce vsakega vaškega kluba in brez katerih bi bilo njihovo delovanje najmanj pod vprašajem. Na dan tekme bo omenjeni kot prvi prišel k igrišču, kjer bo poskrbel vse potrebno za igralce in gledalce tako na kot ob igrišču. In po tekmi zapustil igrišče kot zadnji.
Čeprav je kot predsednik kluba uradno naveden Aleš Machala, sam te funkcije ne opravlja več. Za legendo pavlovskega kluba bi brez dvoma lahko šteli tudi aktualnega trenerja moštva Jana Martineca. Omenjeni bi zagotovo še danes nosil dres svojega matičnega kluba, če ga ne bi doletela poškodba gležnja, po kateri je bil primoran kopačke obesiti na klin. Martinec je za svoj matični klub pričel nastopati pri 16-letih (zagotovo bi to storil že prej, če bi v klubu imeli mlajše selekcije). S tem je nadaljeval očetovo pot, ki je celotno svojo nogometno pot posvetil klubu izpod vzpetine Děvin. Sprva kot igralec in nato kot trener. Tako Janov oče kot mati sta s svojim udejstvovanjem pustila globok pečat v zgodovini kluba.
Kot je bilo že omenjeno, se tudi v Pavlovu – podobno kot v mnogih manjših sredinah – soočajo s pomanjkanjem igralskega kadra. Zimski premor je sicer poskrbel za vedrejše razpoloženje. Vseeno bi si v klubu želeli v svojem kadru videti kakšnega pristnega Pavlovčana več. Trenutno je pravih domačinov, ki so se v tekoči sezoni znašli v kadru za tekmo, šesterica. Med njimi je tudi kapetan moštva Radovan Bednař, ki je trenutno po sili razmer primoran nositi vratarski dres. Čeprav mu je ljubše nastopati v polju, s svojimi posredovanji med vratnicama nosi velik del zaslug za dober točkovni izplen v spomladanskem delu prvenstva.
Najstarejši med aktivnimi igralci Pavlova je 54-letni Jiři Chromek. Tudi sicer je igralski kader Pavlova
vse prej kot rosno mlad. Tudi zato bi v klubu z odprtima rokama sprejeli prihod kakšnega mlajšega žogobrcarja. Kot je denimo Tadeaš Maděryč, ki s svojimi 24-imi leti velja za najmlajšega med »sokoli«.
Čeprav so pri ekipah z dna lestvice oči večinoma usmerjene v defenzivni del ekipe, marsikdaj ne manjka v njihovih sredinah kvalitetnih napadalcev. Eden takšnih je Lukaš Struhar. Borbeni ofenzivni igralec, ki se znajde tako na krilu kot na sredini igrišča, je s petimi doseženimi zadetki trenutno vodilni na klubski lestvici strelcev.
Mlajše kategorije
Ob omembi otrok v povezavi z nogometom se prav vsi sogovorniki iz kluba zdijo vdani v usodo preteklosti. Čeprav so tudi v Pavlovu imeli nekaj krajših obdobij, ko je za klub v 80-ih letih nastopala združena ekipa kadetov in mladincev ter v 90-ih moštvo dečkov. A se je tudi ta zgodba po treh sezonah klavrno končala.
Po besedah sogovornikov so glavni razlogi za nezanimanje otrok oz. mladine za nogomet v novodobnih tehnologijah ter majhnem številu otrok v Pavlovu. Za nameček v kraju ni niti osnovne šole s katero bi lahko v klubu sodelovali in posledično morda privabili katerega žoge željnega otroka na vaško igrišče. Ob vsem naštetem posledično v klubu niti ne razmišljajo, da bi se (vsaj v bližnji prihodnosti) posvečali delu z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če imajo odgovorni klubski delavci s privabljanjem otrok marsikdaj zaradi takšnih in drugačnih okoliščin kljub trudu zavezane roke, pa temu ni tako pri skrbi za zunanjo podobo kluba. Pri čemer se manjko klubskega grba zdi še najmanjša težava. Čeprav se v Pavlovu zavedajo nelahke situacije z igralskim kadrom (zaradi česar so se odgovorni nedavno spogledovali tudi s preživetjem kluba), na vprašanje o postavitvi vsaj kakšne družabne klubske strani na spletu zgolj skomignejo z rameni. Čeprav so mnogi klubi na enaki ravni večkrat dokazali, da lahko tudi preko aktivne Facebook strani uspejo v svoje vrste privabiti nogometa željne igralce. Pri čemer izgovor, da njihove domače tekme bolj ali manj obiskuje zgolj starejša populacija, le stežka pije vodo. Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Pavlovu, je tako plakat na oglasni deski pred trgovino v središču kraja, ki vabi na ogled prvenstvene tekme.
Edini plakat z vabilom na prvenstveno tekmo je moč ugledati na oglasni deski v središču Pavlova.
Primarni cilj odgovornih tako ostaja zadržati nogomet v Pavlovu tudi v prihodnosti. Kar zna biti vse prej kot lahka naloga. Vsaj če bi sodili po usodi številnih okoliških klubov, ki so bili primorani svoj nadaljnji obstoj vezati na združitev z večjim klubom. Čemur se v Pavlovu želijo izogniti. Oziroma nadaljevati svojo (samostojno) pot ter ostati neodvisni od sosedskih klubov. Za kar bodo bržkone potrebovali tako srečo kot tudi lastno iznajdljivost. Ob ohranitvi obstoječega kadra ter še kakšni okrepitvi pred novo sezono bi z uvrstitvijo med prve tri ekipe morda lahko uresničili tudi svoj kratkoročni rezultatski cilj. Vseeno pa bo veliko večji izziv predstavljala postavitev temeljev za dolgoročno stabilnost kluba.
TJ Sokol Pavlov v spomladanskem delu sezone 2025/26.
V konkurenci krajev s klubi v najnižjih ligah širom Češke, Pavlov s svojimi dobrimi 600 prebivalci zagotovo ne sodi med tiste manjše. Za nameček je nogomet v vasi kar konkretno potisnjen v senco glavnih gospodarskih dejavnosti, kot sta vinogradništvo in turizem. Da slika vendarle ni povsem črna, gre v veliki meri zasluga občini z županom na čelu – tudi nekdanjim nogometašem Pavlova – ki klubu pomaga z zadostnim finančnim prispevkom ter mu omogoča uporabo igrišča za simbolični znesek letne najemnine.
Nogometno igrišče kluba iz Pavlova se lahko pohvali z edinstveno okoliško kuliso.
Eden glavnih finančnih prilivov za klubsko blagajno predstavlja soorganizacija tradicionalne prireditve narodnih noš, ki v kraju poteka vsako leto sredi avgusta. Hkrati klub organizira tudi manjši lokalni prireditvi na predvečer prvega maja (t.i. sežig čarovnic) in dan otrok, namenjen predvsem družinam z otroki. Nekaj malega v proračun prispeva tudi zasebni kapital s katerim v klubu priskrbijo del opreme za igralce oz. poskrbijo za izboljšavo na infrastrukturi.
Če ima klub z zgoraj naštetim pokrito finančno delovanje, ga v zadnjem obdobju precej bolj tarejo težave z igralskim kadrom. Predvsem poškodbe ter tudi odhodi igralcev so botrovali k igranju tekem z manjšim številom igralcev (bile so tekme, ko je Pavlov nastopil zgolj z osmerico igralcev). Ali pa je bil zaradi prevelike odsotnosti primoran celo odpovedati udeležbo na kateri od tekem. Kot denimo v jesenskem delu aktualne sezone, ko so (po sicer predhodni najavi) izpustili eno izmed gostovanj. Tekmo so kasneje po odločitvi okrožne nogometne zveze izgubili za zeleno mizo. Nemalokrat so nastalo situacijo reševali starejši (nekdanji) igralci, ki so – tudi s petimi križi na hrbtu – pomagali svojemu klubu pri preživetju.
Klubski objekt ob igrišču je bil nedavno deležen obnove.
Sokol Pavlov nastopa v najnižji ligi okrožja Břeclav v Južnomoravski regiji. Podobno, kot že nekaj predhodnih sezon, so tudi v aktualni moštva v najnižji ligi znotraj okrožja razdeljena v dve skupini. Vsaka od njih šteje 12 nastopajočih. Hkrati je potrebno pripomniti, da so mnogi klubi za obstoj svojih članskih moštev oz. nogometa v kraju bili primorani poiskati pomoč (močnejših) okoliških klubov. V večini primerov gre za združitev članskih moštev z B ekipami višjeligaških klubov. Igralci višjerangiranih klubov imajo možnost nastopati tako za svojo prvo ekipo, kot tudi za združeno moštvo (v kolikor si po pravilniku nogometne zveze tekme nista časovno preblizu). Kar marsikdaj povzroča nejevoljo pri njihovih nasprotnikih. Kar priznavajo tudi v Pavlovu. Zlasti ko naletijo na nasprotnika, ki ima v kadru igralce, ki sicer nastopajo nekaj lig višje.
Pavlov v tekoči sezoni nastopa v skupini A. Po štirih odigranih krogih spomladanskega dela prvenstva zaseda zadnje mesto s sicer enakim točkovnim izkupičkom petih točk, kot njihov največji rival Perna. Kanček upanja na lepše čase kaže pogled na spomladansko lestvico. Po tem, ko so igralci Pavlova jeseni osvojili zgolj eno samo točko (ravno na gostovanju pri glavnem tekmecu), so štiri odigrane tekme nadaljevanja prvenstva točkovno bero znatno izboljšale. Po besedah odgovornih v klubu ter igralcev se glavni razlog skriva v večji širini igralskega kadra, h kateri so prispevali tako povratniki po poškodbi kot novinci v ekipi. In ravno zadostni igralski kader naj bi bil po besedah trenerja Jan Martineca in igralca Tomaša Hutra glavno zagotovilo za rezultatski obrat k lepšim časom.
Glavni (notranji) prostor služi druženju tako gledalcev kot nogometašev.Gostinski del objekta s klubsko ponudbo hrane in pijače v času tekem.
Po klavrnem jesenskem delu prvenstva je lepše nadaljevanje nakazala prva zmaga v spomladanskem delu (2:0) ter osvojena točka za presenetljiv remi 1:1 v zadnjem odigranem krogu na gostovanju pri četrtouvrščeni ekipi.
Vseeno se ne gre izogniti dejstvu, da bi v klubu lahko marsikaj postorili tudi za njegovo (vidnejšo) zunanjo podobo. Ena takšnih malenkosti bi bila tudi izdelava klubskega simbola (znaka) s katerim bi se identificiral nogomet v Pavlovu. Klub namreč ob svojem imenu uporablja občinski grb.
Garderobni prostori nudijo dovolj prostora glavnim akterjem na zelenici.
Zgodovina in uspehi kluba
Po ustanovitvi vaškega sokola leta 1948 je leto zatem sledila še ustanovitev lokalnega nogometnega kluba. Ta od samega začetka v svojem nazivu nosi ime »sokol«. Z zgodovino nogometa v Pavlovu je močno povezano tudi nogometno igrišče. Klub je v dosedanjem obstoju svoje domače tekme igral na kar treh različnih lokacijah. Ob njegovi ustanovitvi je bilo igrišče urejeno na južnem (najvišjem) delu Pavlova. Kasneje se je klub preselil na najnižji predel severno ob vasi, kjer so se nekdaj raztezali širni travniki. Niti na novi lokaciji jim ni bilo dovoljeno nastopati daljše obdobje. Predel z nogometnim igriščem je bil namreč po odločitvi vrha države v 70-ih letih prejšnjega stoletja določen za izgradnjo velikega pregradnega jezera. Lokalni oblastniki so zato hitro zavihali rokave in leta 1972 pričeli s pripravami za stavbo novega nogometnega igrišča. Zanj je bila določena lokacija na severozahodnem robu Pavlova, na hribovitem terenu, ki je zahteval konkretno preureditev zemljišča (nanos in odvoz večje količine materiala).
Lokalni ljubitelji nogometa so slavnostno otvoritev novega igrišča z garderobami dočakali 1. junija 1980. Predvsem nekdanji nogometaši se spominjajo začetnega obdobja, ko je bilo zaradi večje količine blata na njem igranje močno oteženo. Razmere so se nato izboljšale, ko je površino prekrila trava.
Upoštevajoč okoliški teren je igralna površina v dobrem stanju. Za idealno bi jo bilo na posameznih delih potrebno poravnati.
O samih rezultatih oz. uvrstitvah Pavlova ni natančnih podatkov. Po besedah starejših privržencev in nekdanjih nogometašev naj klub v času svojega obstoja ne bi nikdar nastopal višje od druge okrožne lige. Nekajkrat je prvenstvo sicer zaključil dovolj visoko, da se mu je ponudila priložnost uvrstitve v najvišjo ligo okrožja. A je vsakič naletel na težavo s katero se v klubu srečujejo tudi danes. Eden od pogojev za nastopanje v prvi okrožni (danes osmi) ligi je od klubov zahteval imeti prijavljeno vsaj eno od mlajših selekcij. Česar jim v Pavlovu nikdar ni uspelo izpolniti.
Navkljub želji po nastopu v višjem rangu tekmovanja, se ta predhodnim generacijam ni mogla uresničiti. Težko je oceniti, ali gre krivdo v celoti pripisati zgolj premajhnemu interesu otrok. Ali pa bi nemara tudi vodilni v klubu v preteklosti lahko postorili več pri formiranju katere izmed mlajših selekcij s čimer bi članskemu moštvu omogočili tako željen preboj med vodilne ligaše okrožja.
Svojo zadnjo sezono v drugi najnižji (oz. deveti) ligi je Pavlov odigral v sezoni 2016/17. Kljub osvojenim 18-im točkam je zasedel zadnje mesto. Ključno vlogo k neuspehu so botrovale predvsem težave z igralci. V sezoni 2022/23 sicer še enkrat nastopi v takratni drugi okrožni ligi. Ki pa je bila zaradi enoletne reorganizacije tekmovanj s strani okrožne nogometne zveze hkrati tudi najnižja liga. V zadnjih letih nastopanj med desetoligaši je Pavlov prvenstva končal bodisi v sredini bodisi v spodnjem delu lestvice. Enako kot preteklo sezono, ko je v konkurenci 11-ih klubov v svoji skupini zasedel končno šesto mesto.
Infrastruktura
Pavlov resda prištevamo med vasi, a bi marsikdo prvič pot do vaškega nogometnega igrišča le stežka našel brez pomoči novodobne tehnologiie. Pristop do njega je sicer možen tudi z jeklenim konjičkom po strmi makadamski cesti, ki se po približno stotih metrih konča ravno ob vstopu do objekta z vaške strani. Parkirni prostor pred vhodom je močno omejen. Ob pogledu na okolico bi lego igrišča nemara lahko označili za idilično. Za kuliso na zahodni strani skrbi vzpetina z ostanki nekdanjega gradu Děvičky. Če bi teren nad to stranjo igrišča ne preraščalo grmičevje, bi pogled zajel še vinograde na pobočjih nad pregradnim jezerom Nove Mlyny. Njegovo gladino je prav tako možno uzreti, če pogled z roba igrišča usmerimo proti severu. Igrišče je umeščeno v strmo pobočje, kar močno otežuje kakršne koli širitve oz. izgradnjo objektov ob njem. Do njega vodi tudi dve strmi poti, ki bolj povezujeta že omenjeni vrh z razvalinami gradu oz. višje ležeči prostor z igrali ter zgodovinski muzej, ki je vkopan v zemljo pod nogometnim igriščem. Čeprav gre za sosednji objekt, ga obiskovalci lahko opazijo zgolj s severnega roba igrišča.
Pločevinasti rezervni klopi zagotovo ne morejo nuditi prostora vsem igralcem številčnejših moštev. Na delu dvignjenenga terena ob igrišču so na nekaterih že dodobra zastarelih klopeh nameščeni plastični stoli. Po videnem so tudi ti častitljive starosti.
Nogometno igrišče je sicer postavljeno v smeri JZ – SV. Klubski objekt se nahaja ob njegovem južnem robu. Stavba je bila zadnjo zimo deležna temeljite obnove. Največji del v njej zaseda prostor, opremljen s Tv ekranom ter z nekaj mizami in stoli, ki služi tako gledalcem v času dogodkov kot tudi igralcem za klepet pred in po tekmah. Manjši in lepo urejen ločen prostor v kotu je namenjen prodaji jedače in pijače skozi prodajno okence. Garderobi sta preprosti in dovolj prostorni za udobje igralcev. V seštevku gre za sodoben in preprost objekt, ki tako glavnim akterjem kot njihovim privržencem nudi vse potrebno za ta nivo tekmovanja.
Igrišče s treh strani obdaja približno meter visoka kovinska ograja. Večina gledalcev se odloči spremljati tekme v bližini vstopa na delu igrišča med glavnim objektom in rezervnima klopema. Starejši privrženci namesto stoje tekme rajši spremljajo sede z ene izmed klopi ob zunanjem delu klubskega objekta, kjer v družbi in ob pivu premlevajo dogajanje na zelenici. Še najboljši pogled na igrišče nudi teren ob severovzhodni strani igrišča. Predvsem zaradi strmejšega terena na katerem je nekaj (že dodobra strohnelih) klopi. Trojica od njih služi celo kot podlaga za nameščene plastične stole. Zaradi težjega pristopa se le redki gledalci odločajo spremljati nogometne dvoboje s tega dela terena. Nemara še največjo »rezervo« predstavlja ravno ta del ob igrišču, ki bi z minimalnimi posegi ter zamenjavo zastarelih klopi lahko pripomogel k še lepši podobi celotnega nogometnega objekta.
Vgrajen namakalni sistem močno pripomore k dobri igralni podlagi. Še posebej v teh sušnih dneh bi brez rednega zalivanja znala biti podoba igrišča precej klavrna. Kuliso igrišča v Pavlovu sicer na zahodni strani dopolnjuje bližnja vzpetina z razvalinami gradu Děvičky.
Manjši plehnati rezervni klopi z leseno podlogo nudita prostor za morda peterico (ne premočnih) žogobrcarjev. Približno toliko otrok lahko v času tekem najde mesto na katerem od igral za nogometnimi vrati v bližini klubskega objekta.
Večina nogometašev na tem nivoju bi zagotovo pohvalila igralno površino igrišča v Pavlovu. Čeprav pogled od blizu razkriva, da je na delih igralna površina neravna, v seštevku nudi dobre pogoje za igranje prvenstvenih tekem. Zasluga gre tudi namakalnemu sistemu. Za njegovo vgradnjo so poskrbeli kar igralci sami. Redno zalivanje v obdobju sušnih in vetrovnih dni (kakršnih so na Češkem priča v tem obdobju) močno pripomore k rasti trave. Dasiravno bi za mehkejšo igralno podlago bila potrebna tudi obilnejša pošiljka dežja.
Igralski kader in trener
Čeravno ne zaseda vidnejše funkcije v klubu, velja Jaroslav Straškraba za enega izmed stebrov delovanja kluba. Velika verjetnost je, da bomo nekdanjega nogometaša Pavlova srečali ob igrišču tudi v dneh, ko na njem ne bo aktivnosti. Svojo predanost in zvestobo lokalnemu klubu izkazuje tudi v jeseni življenja, ko svoj čas posveča skrbi tako za klubski objekt kot igralno površino. Gre za osebo, ki predstavlja srce vsakega vaškega kluba in brez katerih bi bilo njihovo delovanje najmanj pod vprašajem. Na dan tekme bo omenjeni kot prvi prišel k igrišču, kjer bo poskrbel vse potrebno za igralce in gledalce tako na kot ob igrišču. In po tekmi zapustil igrišče kot zadnji.
Čeprav je kot predsednik kluba uradno naveden Aleš Machala, sam te funkcije ne opravlja več. Za legendo pavlovskega kluba bi brez dvoma lahko šteli tudi aktualnega trenerja moštva Jana Martineca. Omenjeni bi zagotovo še danes nosil dres svojega matičnega kluba, če ga ne bi doletela poškodba gležnja, po kateri je bil primoran kopačke obesiti na klin. Martinec je za svoj matični klub pričel nastopati pri 16-letih (zagotovo bi to storil že prej, če bi v klubu imeli mlajše selekcije). S tem je nadaljeval očetovo pot, ki je celotno svojo nogometno pot posvetil klubu izpod vzpetine Děvin. Sprva kot igralec in nato kot trener. Tako Janov oče kot mati sta s svojim udejstvovanjem pustila globok pečat v zgodovini kluba.
Jan Martinec (levo) in Jaroslav Straškraba veljata za ikoni pavlovskega nogometa. Prvi je svojo nogometno pot ubral po očetovih stopinjah in je danes trener moštva, medtem ko ima drugi na skrbi klubsko infrastrukturo ter organizacijo tekem. Oba sta svoje življenjsko nogometno udejstvovanje v celoti posvetila klubu iz Pavlova.
Kot je bilo že omenjeno, se tudi v Pavlovu – podobno kot v mnogih manjših sredinah – soočajo s pomanjkanjem igralskega kadra. Zimski premor je sicer poskrbel za vedrejše razpoloženje. Vseeno bi si v klubu želeli v svojem kadru videti kakšnega pristnega Pavlovčana več. Trenutno je pravih domačinov, ki so se v tekoči sezoni znašli v kadru za tekmo, šesterica. Med njimi je tudi kapetan moštva Radovan Bednař, ki je trenutno po sili razmer primoran nositi vratarski dres. Čeprav mu je ljubše nastopati v polju, s svojimi posredovanji med vratnicama nosi velik del zaslug za dober točkovni izplen v spomladanskem delu prvenstva.
Najstarejši med aktivnimi igralci Pavlova je 54-letni Jiři Chromek. Tudi sicer je igralski kader Pavlova vse prej kot rosno mlad. Tudi zato bi v klubu z odprtima rokama sprejeli prihod kakšnega mlajšega žogobrcarja. Kot je denimo Tadeaš Maděryč, ki s svojimi 24-imi leti velja za najmlajšega med »sokoli«.
Čeprav so pri ekipah z dna lestvice oči večinoma usmerjene v defenzivni del ekipe, marsikdaj ne manjka v njihovih sredinah kvalitetnih napadalcev. Eden takšnih je Lukaš Struhar. Borbeni ofenzivni igralec, ki se znajde tako na krilu kot na sredini igrišča, je s petimi doseženimi zadetki trenutno vodilni na klubski lestvici strelcev.
Mlajše kategorije
Ob omembi otrok v povezavi z nogometom se prav vsi sogovorniki iz kluba zdijo vdani v usodo preteklosti. Čeprav so tudi v Pavlovu imeli nekaj krajših obdobij, ko je za klub v 80-ih letih nastopala združena ekipa kadetov in mladincev ter v 90-ih moštvo dečkov. A se je tudi ta zgodba po treh sezonah klavrno končala.
Po besedah sogovornikov so glavni razlogi za nezanimanje otrok oz. mladine za nogomet v novodobnih tehnologijah ter majhnem številu otrok v Pavlovu. Za nameček v kraju ni niti osnovne šole s katero bi lahko v klubu sodelovali in posledično morda privabili katerega žoge željnega otroka na vaško igrišče. Ob vsem naštetem posledično v klubu niti ne razmišljajo, da bi se (vsaj v bližnji prihodnosti) posvečali delu z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če imajo odgovorni klubski delavci s privabljanjem otrok marsikdaj zaradi takšnih in drugačnih okoliščin kljub trudu zavezane roke, pa temu ni tako pri skrbi za zunanjo podobo kluba. Pri čemer se manjko klubskega grba zdi še najmanjša težava. Čeprav se v Pavlovu zavedajo nelahke situacije z igralskim kadrom (zaradi česar so se odgovorni nedavno spogledovali tudi s preživetjem kluba), na vprašanje o postavitvi vsaj kakšne družabne klubske strani na spletu zgolj skomignejo z rameni. Čeprav so mnogi klubi na enaki ravni večkrat dokazali, da lahko tudi preko aktivne Facebook strani uspejo v svoje vrste privabiti nogometa željne igralce. Pri čemer izgovor, da njihove domače tekme bolj ali manj obiskuje zgolj starejša populacija, le stežka pije vodo. Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Pavlovu, je tako plakat na oglasni deski pred trgovino v središču kraja, ki vabi na ogled prvenstvene tekme.
Edini plakat z vabilom na prvenstveno tekmo je moč ugledati na oglasni deski v središču Pavlova.
Primarni cilj odgovornih tako ostaja zadržati nogomet v Pavlovu tudi v prihodnosti. Kar zna biti vse prej kot lahka naloga. Vsaj če bi sodili po usodi številnih okoliških klubov, ki so bili primorani svoj nadaljnji obstoj vezati na združitev z večjim klubom. Čemur se v Pavlovu želijo izogniti. Oziroma nadaljevati svojo (samostojno) pot ter ostati neodvisni od sosedskih klubov. Za kar bodo bržkone potrebovali tako srečo kot tudi lastno iznajdljivost. Ob ohranitvi obstoječega kadra ter še kakšni okrepitvi pred novo sezono bi z uvrstitvijo med prve tri ekipe morda lahko uresničili tudi svoj kratkoročni rezultatski cilj. Vseeno pa bo veliko večji izziv predstavljala postavitev temeljev za dolgoročno stabilnost kluba.
TJ Sokol Pavlov v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Po uspešnih predstavah v spomladanskem delu prvenstva so nogometaši Pavlova skupaj s svojimi najzvestejšimi privrženci optimistično zrli proti svojemu naslednjemu nedeljskemu nasprotniku. Presenetljivo osvojeno točko na gostovanju izpred tedna dni so želeli nadgraditi z novo uspešno predstavo, čeravno jim je nasproti stalo višjerangirano moštvo s kar 18-imi točkami več na svojem kontu.
Po klavrnem jesenskem delu sezone je s pomladjo (in s prihodom nekaterih poškodovanih ter novih igralcev) v klub pod gradom Děvičky posijalo več sonca. Uspešno točkovno bero v uvodnih tekmah nadaljevanja prvenstva so želeli obogatiti tudi po petem spomladanskem (oz. 16. prvenstvenem) krogu okrožja Břeclav, ko jim je na zadnjo aprilsko nedeljo v goste prišla združena ekipa B moštva Zaječi in Rakvic, ki svoje domače tekme igra v 10 km vzhodneje ležečem kraju Zaječi. Dodatno motivacijo za igralce Pavlova je predstavljal tudi visok jesenski poraz (6:2) pri njihovem nasprotniku.
Po sončni in zelo topli soboti, ko so se v Pavlov zgrinjali številni turisti od blizu in daleč, da bi obiskali tradicionalni odprti dan vinskih kleti, je sledila znatno hladnejša, a še vedno sončna, vendar vetrovna nedelja. Ravno veter je še dodatno pripomogel k že tako izsušenim tlom in posledično tudi trši igralni
površini. Tudi zato je bil glavni skrbnik pavlovskega igrišča Jaroslav Straškraba primoran dan pred tekmo vklopiti namakalni sistem. Vajo je nato ponovil še dve uri pred prvim sodniškim žvižgom. Medtem, ko je vode željna zelenica dobivala dozo prepotrebne osvežitve, je Straškraba poskrbel tudi za gostinski prostor za prodajnim okencem znotraj klubskega objekta.
Za glasbeno podlago pred tekmo je poskrbel kapetan Radovan Bednař.
Prvi domači igralci so se ob igrišču pojavili dobro uro pred pričetkom srečanja. Med njimi tudi kapetan Pavlova Radovan Bednař. Preden se je slednji posvetil pripravam na tekmo, je poskrbel za namestitev dveh zvočnikov iz katerih so kmalu zatem zadoneli domači in tuji disco zvoki. A niti glasba ni kaj prida pospešila prihoda domačih »sokolov« na igrišče. Prvi se je na njem pojavil dobre pol ure pred oznanitvijo pričetka tekme. Naposled se jih je na domači polovici igrišča zbrala dvanajsterica. Po videnem sodeč so igralci Pavlova večino svojih moči želeli prihraniti za sam dvoboj. Njihova
Domači bojevniki so na ogrevanju bolj ali manj štedili moči za tekmo.
(individualna) priprava pred tekmo je namreč vsebovala raztezne vaje ter medsebojno podajanje žoge s streli od daleč. Za bolj resno ekipno podobo je poskrbel njihov skupni odhod v garderobo iz katere so se vrnili po nekaj minutah. Kmalu za njimi se je na igrišču pojavil še glavni sodnik František Peřina, ki je oznanil pričetek srečanja točno ob 15. uri.
Moštvi je v Pavlovu pričakalo sončno, a za ta čas dokaj hladno vreme.
Na prvi strel v okvir vrat je bilo potrebno počakati do 15. minute. Domači vratar Bednař je iz svojega kazenskega prostora plasiral dolgo žogo globoko na gostujočo polovico. Do nje se je dokopal Struhar, ki je sprožil s 25-ih metrov, a premalo močno, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. Minuto zatem
Prvi polčas
Uvodni del srečanja je minil brez priložnosti. Gledalci so lahko spremljali taktični dvoboj med obema kazenskima prostoroma. Malenkost več so bili pri žogi gostje. Igralci Pavlova so goste pogosto čakali na svoji polovici, a daleč od tega, da ne bi kazali napadalni ambicij. V napadu sta bila aktivna predvsem prvi strelec Lukaš Struhar in Josef Dobiaš. Slednji je s svojo vnemo pogosto napadal tudi zadnjo obrambno linijo nasprotnika.
V uvodnih minutah je na svojo aktivno vlogo opozoril Josef Dobiaš.Pavel Sedlak se je neredko pridružil organizaciji napadalnih akcij Pavlova.
Roman Valenta se je večkrat izkazal z uspešno duel igro.
se je Pavlovu ponudila nova polpriložnost. Struhar je bil tokrat začetnik akcije, ko si je priboril žogo na levi strani. S podajo je v kazenskem prostoru našel soigralca Richarda Machalo. Ta je žogo sprejel s hrbtom obrnjen proti nasprotnim vratom. Misleč, da ima za hrbtom nasprotnega branilca (ta je bil dva koraka za njim), se ni odločil za strel z obrata temveč jo je podaljšal do Tomaša Hutra izven kazenskega prostora. Njegov strel je bil delno blokiran, žoga pa je po njem pristala v naročju gostujočega čuvaja mreže.
Nekoliko živahnejše nadaljevanja je nakazala že naslednja minuta, ko so domači akcijo po desni strani zaključili s strelom Machale, a je po njegovem poskusu po tleh žoga končala v gol avtu. V 18. minuti so poskusili tudi gostje, vendar je bil njihov strel daleč od željenega cilja. Bolj dinamično srečanje je nato domačim ponudilo lepo priložnost, ki bi jo lahko bolje izkoristil Dobiaš. Slednji si je na sredini igrišča priboril žogo. Nenadoma se mu je odprla prosta pot proti gostujočim vratom. Po nekaj korakih se je nato (prehitro) odločil za strel z razdalje in lepa priložnost je splavala po vodi.
Na sredini igrišča je Richard Machala z uporabnimi žogami zaposloval oba napadalca. Nemalokrat se je tudi sam priključil konici napada.
Potek srečanja je nakazoval, da Pavlov stavi predvsem na disciplinirano igro v obrambi, s katero želi nevtralizirati nasprotnika ter po njegovih napakah poskušati s hitrimi protinapadi (ali dolgimi podajami) prihajati do priložnosti. Eno redkih napak si je domača defenziva privoščila v 22. minuti, ko je pokazala premalo odločnosti in gostom omogočila prvi nevarnejši strel, po katerem je domači kapetan Bednař žogo odbil v kot.
Gostje so tudi v nadaljevanju imeli žogo več v svoji posesti. Poskušali so kombinirati ter s podajami najti pot do priložnosti. Domači so bili na takšno igro dobro pripravljeni in z disciplino ter medsebojno pomočjo brez večjih težav gostom onemogočali izgradnjo napadov.
Nasprotniku se je najlepša priložnost v dotedanjem delu srečanja ponudila v 27. minuti. Leva stran domače obrambe ni preprečila podaje na rob kazenskega prostora, kjer je nasprotnemu igralcu uspelo preigrati tri domače obrambne igralce. Po njegovem strelu z bližine (ko je večina prisotnih že videla okroglo usnje v domači mreži) se je z odlično obrambo izkazal Bednař.
30. minuta je prinesla veselje v domačem taboru. Z uspešno solo akcijo se je izkazal Pavel Sedlak, ki je prodrl mimo dveh nasprotnih igralcev ter nato z bližine s strelom po
Nevaren gostujoči predložek pred vrata Bednařasta v živem zidu poskušala preprečiti branilca Valenta in Svatopluk Přiborsky (#5).
Sedlakov prodor za vodstvo domačih nista uspela ustaviti nita dva gostujoča branilca.
tleh med nogama matiral nasprotnega vratarja. Potrpežljiva igra Pavlova je na najlepši možni način obrodila sadove ter poskrbela za zasluženo vodstvo. Zadetek je še dodatno dvignil moralo v domačem moštvu, kar se je odražalo tudi po glasnem medsebojnem vzpodbujanju in opozarjanju.
Sedlak je za svoj zadetek takole prejel čestitke od soigralca Martina Dolinaya.
V sicer zelo fer tekmi jo je v enem izmed redkih grobih štartov za hip skupil eden najaktivnejših v domači vrsti Dobiaš.
V 37. minuti so imeli gostje prosti strel, po katerem so iz 24-ih metrov po tleh merili točno v dobro postavljenega Bednařa. Kljub doseženemu zadetku so »sokoli« nadaljevali tudi z aktivno napadalno igro. Pri tem je s prodori na desni strani zlasti izstopal Struhar, medtem ko je bil kreator akcij na sredini igrišča pogosto Machala. Njihova aktivna igra se jim je še enkrat obrestovala v 42. minuti. Po dosojenem prekršku na gostujoči polovici (a blizu sredinske črte) je prosti strel izvedel Dobiaš. Njegov dobro merjen visok predložek v vratarjev prostor je odlično izkoristil Machala, ki je z bližine z glavo poslal žogo v gostujočo mrežo.
Machala (#23) je svojo dobro igro kronal s pomembnim zadetkom v finišu polčasa.
Zahvaljujoč taktično dobro postavljeni obrambi je bilo domačemu vratarju Bednařu v prvem polčasu le redko potrebno posredovati.
Sedlak je s svojim petim zadetkom v prvenstvu na vrhu klubske lestvice strelcev ujel soigralca Lukaša Struhara.
Tretji zadetek Machale v prvenstvu je prispeval k izdatni prednosti domačih in mirnemu odhodu na odmor.
Po zadetku si nobena od ekip ni več pripravila priložnosti. Moštvi sta na odmor odšli ob presenetljivo visokem vodstvu domačih, ki vendarle ni bilo nezasluženo. Še posebej, ker si gostje z izjemo enega nevarnejšega strela ni so pripravili nobene resnejše priložnosti. Dobro delujoča domača zasedba je povsem ohromila favorizirane goste, prednost dveh zadetkov pa ji je zagotavljala miren vstop v nadaljevanje srečanja.
Ob odhodu v garderobo si je starejši del ekipe ob igrišču vzel čas za kratek pogovor.Nekaj trenutkov je najstarejšim klubskim privržencev namenil tudi strelec uvodnega zadetka Sedlak.Nedeljsko zanimivo srečanje je ob igrišču v Pavlovu spremljalo približno 70 gledalcev.
Nekaj domačih igralcev se je med odhodom v garderobo ustavilo ob robu igrišča, kjer so pokramljali s svojimi privrženci. Ti so bili lahko več kot zadovoljni tako s prikazanim kot z rezultatom. Dodatno zadovoljstvo so našli še v gostinski ponudbi kluba. V njej je bilo na voljo kar nekaj pijač, za lačne pa ni manjkala niti dimljena klobasa iz kotla ob klubskem objektu. Nedeljski dvoboj je – ob sončnem, a predvsem
zaradi vetra za ta čas precej hladnem vremenu – ob igrišče v Pavlovu privabil približno 70 gledalcev. Večina njih je tekmo spremljala ob ograji na vzhodni strani igrišča oz. na klopeh ob klubskem objektu. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj najmlajših, ki so si čas med tekmo krajšali na igralih za nogometnimi vrati.
Ljubitelji nogometa so v času tekme lahko potešili tako svojo žejo……kot tudi lakoto z dimljeno klobaso iz kotla.
V domačem taboru so očitno čutili lepo priložnost za še eno presenečenje. Verjetno so se tudi zato zadržali v svoji garderobi vse do sodnikovega žvižga, ki je oznanil obvezen prihod obeh ekip na igrišče.
Drugi polčas
Uvodni poskus Sedlaka v nadaljevanju je nakazal, da tudi v drugem polčasu igralci Pavlova ne bodo razmišljali zgolj o obrambi. Njegov strel z obrata z vsaj 25-ih metrov je sicer končal visoko preko gostujočih vrat. V 50. minuti se je gostom ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata. V eni redkih akcij, ko jim je uspelo
Zgolj peščica ljubiteljev nogometa se je odločila spremljati srečanje ob zahodni strani igrišča.Domači sokoli so ostali v garderobi vse do sodnikovega znaka.
izigrati domačo obrambo na desni strani, svojo akcijo pa so zaključili s strelom že znotraj domačega kazenskega prostora, ko je žoga le za las preletela prečko domačih vrat.
Na srečo domačih je žoga po nevarnem gostujočem strelu za nekaj centimetrov zgrešila okvir vrat.
Tri minute kasneje so podobno lepo priložnost imeli tudi domači. Po prostem strelu s 23-ih, ki ga je izvedel Machala, je žoga v gostujočem živem zidu delno spremenila smer ter končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje. Ta je na robu kazenskega prostora med številnimi nogami naposled končala na desnici Hutra. Gostujoči vratar je žogo lahko pospremil le s pogledom, ta pa je na njegovo srečo (in žalost domačih) le za nekaj centimetrov obšla levo vratnico gostujočega gola.
Zelo dober vtis iz prvega so igralci Pavlova prenesli tudi v drugi polčas. Nadaljevali so s taktično zelo dobro igro in bili hkrati še naprej nevarni tudi v napadu. Gostje so le stežka uspeli organizirati napad z zaključkom. In še takrat so bili povečini neuspešni. Kot denimo v 55. minuti, ko so po njihovem predložku z desne domači obrambni igralci sprva blokirali strel s polškarjicami, žoga se je odbila do še enega
igralca gostov, ki pa je z roba kazenskega prostora meril visoko preko vrat. Precej bolj nevarno se je končala njihova hitra akcija dve minuti kasneje, ko je po strelu s 17-ih metrov žoga le za las končala mimo leve vratnice domačih vrat.
V primerjavi s prvim je drugi polčas ponudil več dogajanja na igrišču. Delno tudi zaradi padca koncentracije in kondicije obeh ekip, kar je posledično ponujalo več prostora za priložnosti. Kljub temu velja dodati, da je bila disciplina v domači vrsti tudi skozi celoten drugi polčas na zavidljivo visoki ravni.
Po prekršku Svatopluka Přiborskega so gostje v 59. minuti z desne poslali predložek v domači kazenski prostor. Na enajstih metrih je bil najvišji gostujoči napadalec, ki pa je z glavo udaril preslabo, da bi strel resneje ogrozil Bednařa. V naslednji minuti je po prostem strelu po tleh z razdalje
V 55. minuti je bil Pavlov blizu tretjega zadetka, a je goste rešila vratnica.
približno 35 metrov z neposrednim strelom poskusil Lubomir Bednař, a nasprotni vratar ni imel težav z obrambo. Nato so s podobne razdalje na nasprotni strani poskusili tudi gostje. Niti njihov strel ni povzročil težave domačemu vratarju.
Tudi zaradi korektne igre z obeh strani glavni sodnik František Peřina ni imel pretiranega dela. Na tekmi je trikrat posegel po rumenem kartonu.
Po obdobju podjetnejše gostujoče igre, se je v 62. minuti po daljšem času ponudila lepa priložnost Pavlovu. Strel Sedlaka z bližine je nasprotni vratar ubranil, po odbiti žogi pa domačim v nadaljevanju akcije ni uspelo izkoristiti prepiha v gostujoči obrambi. Živahen drugi polčas je nato ponudil lepo priložnost na gostujoči strani, ko se je po strelu z bližine ponovno izkazal Bednař.
Dobro pokrivanje prostora, disciplina v igri ter visoka koncentracija igralcev Pavlova so bili glavni razlogi, da so gostje povečini neuspešno zaključili poskus napada kmalu, ko so prešli sredino igrišča. Roko na srce, njihovo
V 74. minuti se je po gostujoče strelu po tleh z obrambo izkazal domači vratar Bednař.
pomanjkanje izkušenj, kvalitete, hitrosti in agresivnosti je domačim le še dodatno olajševalo izpolnjevanje svoje glavne naloge. Po dobljeni žogi v obrambi so se igralci Pavlova pogosto odločali za dolge podaje na polovico gostov. Po njih je nasprotnik – kljub višku igralcev – nekajkrat reagiral neodločno in kar malce panično. Vprašanje kaj bi se zgodilo, če bi domači po nabiti žogi z večjim številom igralcev pritisnili na obrambno linijo gostov…Seveda je bil Pavlov v tem delu srečanja bolj ali manj skoncentriran zgolj na defenzivo. Tudi izrazito ofenzivno usmerjena igralca Dobiaš in Machala sta velik del drugega polčasa odgarala v obrambi in se precej redkeje, kot v prvem polčasu, vključevala v sicer redke napadalne akcije.
Eno ključnih vlog pri osvojitvi treh točk je prispeval zadnji mož domače obrambe Lubomir Bednař, ki je celotno srečanje odigral na visokem nivoju.
Po zanimivem dogajanju do sredine drugega polčasa je »sokolom« uspelo povsem onesposobiti nasprotnika vse do 74. minute, ko so poskusili z nevarnim strelom po tleh, ki ga je domači vratar ubranil. Minuto zatem so si gostje pripravili še lepšo priložnost. Njihov napadalec si je po preigravanju uspel izboriti neoviran prostor za strel z enajstih metrov. Po njegovem nevarnem strelu se je še enkrat več z odlično obrambo izkazal Bednař. Domači kapetan je s svojimi posredovanji postal eden od junakov srečanja. Po kotu gostov v 85. minuti je sicer poletel v prazno, a v nadaljevanju akcije znova dobro posredoval po zaključnem strelu, ki ga je nasprotni igralec sprožil po gneči v kazenskem prostoru.
Niti po manjši napaki vratarja domača obramba v finišu tekme gostom ni dovolila rezultat znižati.
Domači nogometaši so se zasluženo razveselili treh točk, s katerimi so zapustili zadnje mesto na lestvici.
Čeprav domači čuvaj mreže skozi celotno srečanje ni imel pretiranega dela, se je izkazal z nekaj odličnimi obrambami.
Bolj se je tekma bližala koncu, več je bilo slišati vzpodbude med igralci Pavlova. Tudi to je bil eden od razlogov, da si gostom do konca srečanj ni uspelo pripraviti nobene priložnosti več. Po zadnjem sodniškem žvižgu so se v domačem taboru še drugič letos razveselili polnega izkupička.
Zelo visoko oceno za prikazano si zasluži tudi Lubomir Bednař. Zadnji mož obrambe Pavlova je celotno srečanje odigral na visokem nivoju. Tudi ko je gostom uspelo žogo spraviti v bližino domačega kazenskega prostora, je običajno s svojimi posredovanji preprečil zaključek njihovih akcij. Njemu ob bok velja omeniti tudi izkušenega Svatopluka Přiborskega, ki je skozi celotno srečanje v obrambi dobil nemalo dvobojev z generacijo mlajšimi nasprotnimi napadalci.
Čeprav so imeli gostje v seštevku malenkost več žogo v svoji posestvi in si verjetno priigrali tudi kakšno polpriložnost več od domačih, je zmaga Pavlova več kot zaslužena. Za razliko od gostov so domači dve svoji priložnosti uspeli izkoristiti. Še bolj kot z učinkovitostjo v napadu so se izkazali z odlično taktično pripravljenostjo, ekipnim duhom – ta se je najbolj odražal v izpolnjevanju obrambnih nalog prav vseh igralcev – ter veliko večjo željo po uspehu. S tremi osvojenimi točkami so po daljšem času zapustili zadnje mesto na lestvici. Čeprav je njihov (naslednji) najbližji zasledovalec točkovno precej oddaljen, ni izključeno, da bi ob podobno uspešnem nadaljevanju Pavlov lahko do konca prvenstva pridobil še kakšno mesto na lestvici. Moment je vsekakor na njihovi strani. A bolj kot v zaključek letošnje, mnogi igralci že zrejo v prihodnjo sezono. V njej želijo nadaljevati s podobnimi predstavami in posledično krojiti vrh lestvice. S trenutnim igralskim kadrom in dobrim vzdušjem znotraj moštva je tudi ta cilj vsekakor dosegljiv.
Po klavrnem jesenskem delu sezone je s pomladjo (in s prihodom nekaterih poškodovanih ter novih igralcev) v klub pod gradom Děvičky posijalo več sonca. Uspešno točkovno bero v uvodnih tekmah nadaljevanja prvenstva so želeli obogatiti tudi po petem spomladanskem (oz. 16. prvenstvenem) krogu okrožja Břeclav, ko jim je na zadnjo aprilsko nedeljo v goste prišla združena ekipa B moštva Zaječi in Rakvic, ki svoje domače tekme igra v 10 km vzhodneje ležečem kraju Zaječi. Dodatno motivacijo za igralce Pavlova je predstavljal tudi visok jesenski poraz (6:2) pri njihovem nasprotniku.
Po sončni in zelo topli soboti, ko so se v Pavlov zgrinjali številni turisti od blizu in daleč, da bi obiskali tradicionalni odprti dan vinskih kleti, je sledila znatno hladnejša, a še vedno sončna, vendar vetrovna nedelja. Ravno veter je še dodatno pripomogel k že tako izsušenim tlom in posledično tudi trši igralni površini. Tudi zato je bil glavni skrbnik pavlovskega igrišča Jaroslav Straškraba primoran dan pred tekmo vklopiti namakalni sistem. Vajo je nato ponovil še dve uri pred prvim sodniškim žvižgom. Medtem, ko je vode željna zelenica dobivala dozo prepotrebne osvežitve, je Straškraba poskrbel tudi za gostinski prostor za prodajnim okencem znotraj klubskega objekta.
Za glasbeno podlago pred tekmo je poskrbel kapetan Radovan Bednař.Domači bojevniki so na ogrevanju bolj ali manj štedili moči za tekmo.
Prvi domači igralci so se ob igrišču pojavili dobro uro pred pričetkom srečanja. Med njimi tudi kapetan Pavlova Radovan Bednař. Preden se je slednji posvetil pripravam na tekmo, je poskrbel za namestitev dveh zvočnikov iz katerih so kmalu zatem zadoneli domači in tuji disco zvoki. A niti glasba ni kaj prida pospešila prihoda domačih »sokolov« na igrišče. Prvi se je na njem pojavil dobre pol ure pred oznanitvijo pričetka tekme. Naposled se jih je na domači polovici igrišča zbrala dvanajsterica. Po videnem sodeč so igralci Pavlova večino svojih moči želeli prihraniti za sam dvoboj. Njihova (individualna) priprava pred tekmo je namreč vsebovala raztezne vaje ter medsebojno podajanje žoge s streli od daleč. Za bolj resno ekipno podobo je poskrbel njihov skupni odhod v garderobo iz katere so se vrnili po nekaj minutah. Kmalu za njimi se je na igrišču pojavil še glavni sodnik František Peřina, ki je oznanil pričetek srečanja točno ob 15. uri.
Moštvi je v Pavlovu pričakalo sončno, a za ta čas dokaj hladno vreme.
Prvi polčas
Uvodni del srečanja je minil brez priložnosti. Gledalci so lahko spremljali taktični dvoboj med obema kazenskima prostoroma. Malenkost več so bili pri žogi gostje. Igralci Pavlova so goste pogosto čakali na svoji polovici, a daleč od tega, da ne bi kazali napadalni ambicij. V napadu sta bila aktivna predvsem prvi strelec Lukaš Struhar in Josef Dobiaš. Slednji je s svojo vnemo pogosto napadal tudi zadnjo obrambno linijo nasprotnika.
V uvodnih minutah je na svojo aktivno vlogo opozoril Josef Dobiaš.
Na prvi strel v okvir vrat je bilo potrebno počakati do 15. minute. Domači vratar Bednař je iz svojega kazenskega prostora plasiral dolgo žogo globoko na gostujočo polovico. Do nje se je dokopal Struhar, ki je sprožil s 25-ih metrov, a premalo močno, da bi resneje ogrozil nasprotnega vratarja. Minuto zatem se je Pavlovu ponudila nova polpriložnost. Struhar je bil tokrat začetnik akcije, ko si je priboril žogo na levi strani. S podajo je v kazenskem prostoru našel soigralca Richarda Machalo. Ta je žogo sprejel s hrbtom obrnjen proti nasprotnim vratom. Misleč, da ima za hrbtom nasprotnega branilca (ta je bil dva koraka za njim), se ni odločil za strel z obrata temveč jo je podaljšal do Tomaša Hutra izven kazenskega prostora. Njegov strel je bil delno blokiran, žoga pa je po njem pristala v naročju gostujočega čuvaja mreže.
Pavel Sedlak se je neredko pridružil organizaciji napadalnih akcij Pavlova.Roman Valenta se je večkrat izkazal z uspešno duel igro.
Nekoliko živahnejše nadaljevanja je nakazala že naslednja minuta, ko so domači akcijo po desni strani zaključili s strelom Machale, a je po njegovem poskusu po tleh žoga končala v gol avtu. V 18. minuti so poskusili tudi gostje, vendar je bil njihov strel daleč od željenega cilja. Bolj dinamično srečanje je nato domačim ponudilo lepo priložnost, ki bi jo lahko bolje izkoristil Dobiaš. Slednji si je na sredini igrišča priboril žogo. Nenadoma se mu je odprla prosta pot proti gostujočim vratom. Po nekaj korakih se je nato (prehitro) odločil za strel z razdalje in lepa priložnost je splavala po vodi.
Na sredini igrišča je Richard Machala z uporabnimi žogami zaposloval oba napadalca. Nemalokrat se je tudi sam priključil konici napada.
Potek srečanja je nakazoval, da Pavlov stavi predvsem na disciplinirano igro v obrambi, s katero želi nevtralizirati nasprotnika ter po njegovih napakah poskušati s hitrimi protinapadi (ali dolgimi podajami) prihajati do priložnosti. Eno redkih napak si je domača defenziva privoščila v 22. minuti, ko je pokazala premalo odločnosti in gostom omogočila prvi nevarnejši strel, po katerem je domači kapetan Bednař žogo odbil v kot.
Gostje so tudi v nadaljevanju imeli žogo več v svoji posesti. Poskušali so kombinirati ter s podajami najti pot do priložnosti. Domači so bili na takšno igro dobro pripravljeni in z disciplino ter medsebojno pomočjo brez večjih težav gostom onemogočali izgradnjo napadov.
Nevaren gostujoči predložek pred vrata Bednařa sta v živem zidu poskušala preprečiti branilca Valenta in Svatopluk Přiborsky (#5).
Nasprotniku se je najlepša priložnost v dotedanjem delu srečanja ponudila v 27. minuti. Leva stran domače obrambe ni preprečila podaje na rob kazenskega prostora, kjer je nasprotnemu igralcu uspelo preigrati tri domače obrambne igralce. Po njegovem strelu z bližine (ko je večina prisotnih že videla okroglo usnje v domači mreži) se je z odlično obrambo izkazal Bednař.
30. minuta je prinesla veselje v domačem taboru. Z uspešno solo akcijo se je izkazal Pavel Sedlak, ki je prodrl mimo dveh nasprotnih igralcev ter nato z bližine s strelom po tleh med nogama matiral nasprotnega vratarja. Potrpežljiva igra Pavlova je na najlepši možni način obrodila sadove ter poskrbela za zasluženo vodstvo. Zadetek je še dodatno dvignil moralo v domačem moštvu, kar se je odražalo tudi po glasnem medsebojnem vzpodbujanju in opozarjanju.
Sedlakov prodor za vodstvo domačih nista uspela ustaviti nita dva gostujoča branilca.Sedlak je za svoj zadetek takole prejel čestitke od soigralca Martina Dolinaya.V sicer zelo fer tekmi jo je v enem izmed redkih grobih štartov za hip skupil eden najaktivnejših v domači vrsti Dobiaš.
V 37. minuti so imeli gostje prosti strel, po katerem so iz 24-ih metrov po tleh merili točno v dobro postavljenega Bednařa. Kljub doseženemu zadetku so »sokoli« nadaljevali tudi z aktivno napadalno igro. Pri tem je s prodori na desni strani zlasti izstopal Struhar, medtem ko je bil kreator akcij na sredini igrišča pogosto Machala. Njihova aktivna igra se jim je še enkrat obrestovala v 42. minuti. Po dosojenem prekršku na gostujoči polovici (a blizu sredinske črte) je prosti strel izvedel Dobiaš. Njegov dobro merjen visok predložek v vratarjev prostor je odlično izkoristil Machala, ki je z bližine z glavo poslal žogo v gostujočo mrežo.
Sedlak je s svojim petim zadetkom v prvenstvu na vrhu klubske lestvice strelcev ujel soigralca Lukaša Struhara.Machala (#23) je svojo dobro igro kronal s pomembnim zadetkom v finišu polčasa.Zahvaljujoč taktično dobro postavljeni obrambi je bilo domačemu vratarju Bednařu v prvem polčasu le redko potrebno posredovati.
Po zadetku si nobena od ekip ni več pripravila priložnosti. Moštvi sta na odmor odšli ob presenetljivo visokem vodstvu domačih, ki vendarle ni bilo nezasluženo. Še posebej, ker si gostje z izjemo enega nevarnejšega strela ni so pripravili nobene resnejše priložnosti. Dobro delujoča domača zasedba je povsem ohromila favorizirane goste, prednost dveh zadetkov pa ji je zagotavljala miren vstop v nadaljevanje srečanja.
Tretji zadetek Machale v prvenstvu je prispeval k izdatni prednosti domačih in mirnemu odhodu na odmor.Ob odhodu v garderobo si je starejši del ekipe ob igrišču vzel čas za kratek pogovor.Nekaj trenutkov je najstarejšim klubskim privržencev namenil tudi strelec uvodnega zadetka Sedlak.Nedeljsko zanimivo srečanje je ob igrišču v Pavlovu spremljalo približno 70 gledalcev.
Nekaj domačih igralcev se je med odhodom v garderobo ustavilo ob robu igrišča, kjer so pokramljali s svojimi privrženci. Ti so bili lahko več kot zadovoljni tako s prikazanim kot z rezultatom. Dodatno zadovoljstvo so našli še v gostinski ponudbi kluba. V njej je bilo na voljo kar nekaj pijač, za lačne pa ni manjkala niti dimljena klobasa iz kotla ob klubskem objektu. Nedeljski dvoboj je – ob sončnem, a predvsem zaradi vetra za ta čas precej hladnem vremenu – ob igrišče v Pavlovu privabil približno 70 gledalcev. Večina njih je tekmo spremljala ob ograji na vzhodni strani igrišča oz. na klopeh ob klubskem objektu. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj najmlajših, ki so si čas med tekmo krajšali na igralih za nogometnimi vrati.
Ljubitelji nogometa so v času tekme lahko potešili tako svojo žejo……kot tudi lakoto z dimljeno klobaso iz kotla.
V domačem taboru so očitno čutili lepo priložnost za še eno presenečenje. Verjetno so se tudi zato zadržali v svoji garderobi vse do sodnikovega žvižga, ki je oznanil obvezen prihod obeh ekip na igrišče.
Zgolj peščica ljubiteljev nogometa se je odločila spremljati srečanje ob zahodni strani igrišča.Domači sokoli so ostali v garderobi vse do sodnikovega znaka.
Drugi polčas
Uvodni poskus Sedlaka v nadaljevanju je nakazal, da tudi v drugem polčasu igralci Pavlova ne bodo razmišljali zgolj o obrambi. Njegov strel z obrata z vsaj 25-ih metrov je sicer končal visoko preko gostujočih vrat. V 50. minuti se je gostom ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata. V eni redkih akcij, ko jim je uspelo izigrati domačo obrambo na desni strani, svojo akcijo pa so zaključili s strelom že znotraj domačega kazenskega prostora, ko je žoga le za las preletela prečko domačih vrat.
Na srečo domačih je žoga po nevarnem gostujočem strelu za nekaj centimetrov zgrešila okvir vrat.
Tri minute kasneje so podobno lepo priložnost imeli tudi domači. Po prostem strelu s 23-ih, ki ga je izvedel Machala, je žoga v gostujočem živem zidu delno spremenila smer ter končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje. Ta je na robu kazenskega prostora med številnimi nogami naposled končala na desnici Hutra. Gostujoči vratar je žogo lahko pospremil le s pogledom, ta pa je na njegovo srečo (in žalost domačih) le za nekaj centimetrov obšla levo vratnico gostujočega gola.
V 55. minuti je bil Pavlov blizu tretjega zadetka, a je goste rešila vratnica.
Zelo dober vtis iz prvega so igralci Pavlova prenesli tudi v drugi polčas. Nadaljevali so s taktično zelo dobro igro in bili hkrati še naprej nevarni tudi v napadu. Gostje so le stežka uspeli organizirati napad z zaključkom. In še takrat so bili povečini neuspešni. Kot denimo v 55. minuti, ko so po njihovem predložku z desne domači obrambni igralci sprva blokirali strel s polškarjicami, žoga se je odbila do še enega igralca gostov, ki pa je z roba kazenskega prostora meril visoko preko vrat. Precej bolj nevarno se je končala njihova hitra akcija dve minuti kasneje, ko je po strelu s 17-ih metrov žoga le za las končala mimo leve vratnice domačih vrat.
V primerjavi s prvim je drugi polčas ponudil več dogajanja na igrišču. Delno tudi zaradi padca koncentracije in kondicije obeh ekip, kar je posledično ponujalo več prostora za priložnosti. Kljub temu velja dodati, da je bila disciplina v domači vrsti tudi skozi celoten drugi polčas na zavidljivo visoki ravni.
Po prekršku Svatopluka Přiborskega so gostje v 59. minuti z desne poslali predložek v domači kazenski prostor. Na enajstih metrih je bil najvišji gostujoči napadalec, ki pa je z glavo udaril preslabo, da bi strel resneje ogrozil Bednařa. V naslednji minuti je po prostem strelu po tleh z razdalje približno 35 metrov z neposrednim strelom poskusil Lubomir Bednař, a nasprotni vratar ni imel težav z obrambo. Nato so s podobne razdalje na nasprotni strani poskusili tudi gostje. Niti njihov strel ni povzročil težave domačemu vratarju.
V 74. minuti se je po gostujoče strelu po tleh z obrambo izkazal domači vratar Bednař.
Po obdobju podjetnejše gostujoče igre, se je v 62. minuti po daljšem času ponudila lepa priložnost Pavlovu. Strel Sedlaka z bližine je nasprotni vratar ubranil, po odbiti žogi pa domačim v nadaljevanju akcije ni uspelo izkoristiti prepiha v gostujoči obrambi. Živahen drugi polčas je nato ponudil lepo priložnost na gostujoči strani, ko se je po strelu z bližine ponovno izkazal Bednař.
Eno ključnih vlog pri osvojitvi treh točk je prispeval zadnji mož domače obrambe Lubomir Bednař, ki je celotno srečanje odigral na visokem nivoju.
Dobro pokrivanje prostora, disciplina v igri ter visoka koncentracija igralcev Pavlova so bili glavni razlogi, da so gostje povečini neuspešno zaključili poskus napada kmalu, ko so prešli sredino igrišča. Roko na srce, njihovo pomanjkanje izkušenj, kvalitete, hitrosti in agresivnosti je domačim le še dodatno olajševalo izpolnjevanje svoje glavne naloge. Po dobljeni žogi v obrambi so se igralci Pavlova pogosto odločali za dolge podaje na polovico gostov. Po njih je nasprotnik – kljub višku igralcev – nekajkrat reagiral neodločno in kar malce panično. Vprašanje kaj bi se zgodilo, če bi domači po nabiti žogi z večjim številom igralcev pritisnili na obrambno linijo gostov…Seveda je bil Pavlov v tem delu srečanja bolj ali manj skoncentriran zgolj na defenzivo. Tudi izrazito ofenzivno usmerjena igralca Dobiaš in Machala sta velik del drugega polčasa odgarala v obrambi in se precej redkeje, kot v prvem polčasu, vključevala v sicer redke napadalne akcije.
Tudi zaradi korektne igre z obeh strani glavni sodnik František Peřina ni imel pretiranega dela. Na tekmi je trikrat posegel po rumenem kartonu.Čeprav domači čuvaj mreže skozi celotno srečanje ni imel pretiranega dela, se je izkazal z nekaj odličnimi obrambami.
Po zanimivem dogajanju do sredine drugega polčasa je »sokolom« uspelo povsem onesposobiti nasprotnika vse do 74. minute, ko so poskusili z nevarnim strelom po tleh, ki ga je domači vratar ubranil. Minuto zatem so si gostje pripravili še lepšo priložnost. Njihov napadalec si je po preigravanju uspel izboriti neoviran prostor za strel z enajstih metrov. Po njegovem nevarnem strelu se je še enkrat več z odlično obrambo izkazal Bednař. Domači kapetan je s svojimi posredovanji postal eden od junakov srečanja. Po kotu gostov v 85. minuti je sicer poletel v prazno, a v nadaljevanju akcije znova dobro posredoval po zaključnem strelu, ki ga je nasprotni igralec sprožil po gneči v kazenskem prostoru.
Niti po manjši napaki vratarja domača obramba v finišu tekme gostom ni dovolila rezultat znižati.Domači nogometaši so se zasluženo razveselili treh točk, s katerimi so zapustili zadnje mesto na lestvici.
Bolj se je tekma bližala koncu, več je bilo slišati vzpodbude med igralci Pavlova. Tudi to je bil eden od razlogov, da si gostom do konca srečanj ni uspelo pripraviti nobene priložnosti več. Po zadnjem sodniškem žvižgu so se v domačem taboru še drugič letos razveselili polnega izkupička.
Zelo visoko oceno za prikazano si zasluži tudi Lubomir Bednař. Zadnji mož obrambe Pavlova je celotno srečanje odigral na visokem nivoju. Tudi ko je gostom uspelo žogo spraviti v bližino domačega kazenskega prostora, je običajno s svojimi posredovanji preprečil zaključek njihovih akcij. Njemu ob bok velja omeniti tudi izkušenega Svatopluka Přiborskega, ki je skozi celotno srečanje v obrambi dobil nemalo dvobojev z generacijo mlajšimi nasprotnimi napadalci.
Čeprav so imeli gostje v seštevku malenkost več žogo v svoji posestvi in si verjetno priigrali tudi kakšno polpriložnost več od domačih, je zmaga Pavlova več kot zaslužena. Za razliko od gostov so domači dve svoji priložnosti uspeli izkoristiti. Še bolj kot z učinkovitostjo v napadu so se izkazali z odlično taktično pripravljenostjo, ekipnim duhom – ta se je najbolj odražal v izpolnjevanju obrambnih nalog prav vseh igralcev – ter veliko večjo željo po uspehu. S tremi osvojenimi točkami so po daljšem času zapustili zadnje mesto na lestvici. Čeprav je njihov (naslednji) najbližji zasledovalec točkovno precej oddaljen, ni izključeno, da bi ob podobno uspešnem nadaljevanju Pavlov lahko do konca prvenstva pridobil še kakšno mesto na lestvici. Moment je vsekakor na njihovi strani. A bolj kot v zaključek letošnje, mnogi igralci že zrejo v prihodnjo sezono. V njej želijo nadaljevati s podobnimi predstavami in posledično krojiti vrh lestvice. S trenutnim igralskim kadrom in dobrim vzdušjem znotraj moštva je tudi ta cilj vsekakor dosegljiv.
Nogometni klub SK Přepychy ima za seboj dolgo ter v zadnjem obdobju tudi burno zgodovino vzponov in padcev. Lokalni privrženci kluba upajo, da bodo nedavne spremembe tako v vodstvu klubu kot v trenerskem štabu krivuljo uspehov ponovno dvignile navzgor. Eden od zaščitnih znakov Přepychov je nedvomno zelo dobro in uspešno delo z mladimi, ki naj bi predstavljali temelje uspehov v prihodnosti. Trenutno se lahko v klubu pohvalijo kar s štirimi mlajšimi selekcijami, ki vse nastopajo v tekmovanjih okrožja. Največji medijski trenutek slave je klub doživel pred dvema sezonama, ko je njihovo prvenstveno tekmo prenašala Češka televizija. Že dolga štiri desetletja so z nogometnim klubom povezani tudi sobotni bolšji trgi ob nogometnem igrišču.
Med kraje širom Češke, ki imajo svoje predstavnike v kateri izmed najnižjih (desetih) lig, bi Přepyche s približno 600 prebivalci lahko uvrstili med tiste večje. Tamkajšnji nogometni klub trenutno bije desetoligaške bitke v okrožju Rychnov nad Kněžnou. Čeprav je še ne tako davno nastopal celo v najvišji regijski ligi, danes tudi uradno imenovane peta liga. In to celih deset sezon. Pogoste spremembe v igralskem kadru, ne najboljša klima znotraj moštva ter še kateri (negativni) dejavnik so vplivali na strm padec, ki je dno z izpadom v najnižjo ligo dosegel v lanskem letu. Posledica negativnih rezultatov so prinesle spremembe tako v strokovnem štabu kot tudi v vodstvu kluba. Ključna mesta so zasedli nekdanji igralci, ki jim nikakor ni vseeno za usodo matičnega kluba. Kot denimo Josef Vostřez, ki je vse svoje sile usmeril v delo z mladimi. Rezultat njegove angažiranosti je mdr. viden ob pogledu na seznam prijavljenih moštev različnih starostnih kategorij v aktualni sezoni. Če je pri mnogih klubih na tem nivoju formiranje vsaj izmed ekip mlajše kategorije marsikdaj misija nemogoče, se v Přepychyh trenutno (poleg članskega moštva) lahko pohvalijo s kar štirimi selekcijami, ki zastopajo klub v prvenstvu znotraj okrožja.
Nogometno igrišče v Přepychyh se nahaja na severozahodnem robu kraja.
Ob bok podpredsedniku kluba Vostřezu velja omeniti tudi Jiřija Jelena. Njegova pripadnost klubu se kaže predvsem v številnih objavah, vezanih na zgodovino kluba. Prispevke in zanimivosti iz skrbno hranjenega klubskega arhiva namreč pogosto deli tako na klubskem Facebook profilu kot tudi v občinskem glasilu. Njegova angažiranost ima tako neprecenljivo vrednost za sam klub. Žal je – predvsem na najnižjem nivoju – dan danes vse več klubov, kjer bi kakršne koli
podatke o njihovi zgodovini iskali zaman. Bodisi je ta izgubljena bodisi novejše generacije o preteklosti svojih klubov ne vedo prav veliko. In to kljub temu, da pričetki nogometa v vaških sredinah segajo tudi stoletje in več v preteklost. Zgodovina je nedvomno eden (pomembnih) temeljev vsakega kluba. Njena urejenost znotraj vsake nogometne sredine odraža tudi odnos in spoštovanje do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino v določenem okolju. V današnjih nelahkih časih amaterskega nogometa gre nogometne
Vodja kluba Jiři Jelen nosi glavnino zaslug za urejen in bogat klubski arhiv.
delavce delno tudi razumeti oz. jim stopiti v bran. Ob vseh aktualnih težavah in zahtevah za delovanje kluba je skrb za klubski arhiv marsikdaj potisnjena v ozadje. Zato so ljudje, kot je Jelen v teh časih še toliko bolj cenjene.
Več kot štiri desetletja je klub organizator bolšjih trgov. Ti potekajo večino sobot na travniku v neposredni bližini igrišča in predstavljajo za nogometni klub glavni finančni vir prihodkov.
Zahvaljujoč bogati in dolgi zgodovini nogometa v Přepychih Jiřimu Jelenu zagotovo še nekaj časa ne bo zmanjkalo zanimivega gradiva za objavljanje. Klub je namreč pred tremi leti praznoval 90-letnico od ustanovitve. In jo proslavil s celodnevnim programom, ki je vključeval tako najmlajše selekcije, nekdanje nogometaše, privržence kluba ter tudi foto razstavo. Hkrati je
ob tej priložnosti luč ugledalo nekaj artiklov s klubskimi simboli.
Leseni kiosk ob vhodu na nogometno igrišče služi kot blagajna v času trgov in članskih nogometnih tekem.
Josef Vostřez budno spremlja vse mlajše selekcije kluba. Poleg funkcije podpredsednika je tudi trener kadetske ekipe Přepychov.
Klubski objekt se nahaja ob severni strani igrišča.
Zanimivo, da se klub iz zahodnega dela okrožja Rychnov nad Kněžnou ob nogometu posveča tudi organizaciji bolšjih trgov. Njihovi začetki segajo v sredino 80-ih let prejšnjega stoletja. Idejo zanje je dobil eden izmed članov odbora kluba, Od leta 1985 klub organizira na svojem igrišču tržnico oz. borzo. Idejo zanjo je dobil eden izmed članov odbora kluba, ko je jeseni leta 1984 med čakanjem na postrežbo v restavraciji uzrl plakat, ki je vabil na avto moto borzo. O postopkih in organizaciji tovrstnega dogodka se
je pozanimal pri vodji borze. Kljub nasprotovanju ostalih članov odbora kluba je bila na nogometnem igrišču v Přepychych kmalu organizirana prva avtomobilska borza. Dogodek je sprva obiskalo manjše število ljudi. A se je glas o dogodku kmalu razširil. Klub je leto zatem priredil štiri tovrstne borze. Leta 1988 je bila borza razširjena na menjavo zbirateljskih starin, razglednic, gramofonskih plošč itd. Dogodki so sčasoma postali zelo priljubljeni med prodajalci in obiskovalci. Prvi so si udeležbo na njih vse pogosteje zagotovljali z vnaprejšnjo rezervacijo mest. Tudi vietnamski prodajalci so se hitro orientirali na dogodek in se kljub odporu nekaterih domačih prodajalcev pričeli udeleževati borz.
Ker je dogodek sčasoma prerasel »vaške okvirje«, je na račun množičnih obiskov začelo trpeti nogometno igrišče. Zlasti ob slabem vremenu je bila po zaključenem dogodku igralna površina bolj podobna blatnemu polju. Upravni odbor kluba je zato predlagal prestavitev dogajanja za klubski objekt.
Hkrati je bilo potrebno urediti tudi dostopne ceste, asfaltirati dovozne površine ter označiti prodajna mesta.
Vrhunec trgov sega v konec 80-ih in prvo polovico 90-ih let. Takrat so v kubu našteli tudi po tri tisoč obiskovalcev, ki so lahko kupovali ali si izmenjevali predmete na 220 stojnicah. S prihodom večjih trgovskih verig je zanimanje za trge upadlo. Obisk se je sčasoma zmanjšal na okrog 850 obiskovalcev med katerimi se najdejo tudi tujci.
Enako, kot pretekla leta, klub tudi letos načrtuje organizacijo trgov na večino sobot med začetkom marca in začetkom decembra. Boljšaki potekajo na travniku ob severni in zahodni strani igrišča. Vstopnina za obiskovalce znaša simboličnih 20 kron (približno 80 centov), medtem ko morajo ponudniki za prostor odšteti 150 (6€) oz. 500 čeških kron
Da bi si klubski objekt zaslužil obnovo, razkriva pogled na stavbo z zadnje strani.
(20€) za stojnico s prehrano. Organizacija terja angažiranost večjega števila osebja (gre povečini za klubske delavce z nekaj študentske pomoči), ki pobira vstopnino na dveh vstopnih točkah, usmerja voznike na parkirišče, ki je urejeno na enem izmed dveh nekdanjih pomožnih igrišč ipd.
Med klubskim objektom in igriščem so postavljene klopi ter tudi mize.
Klub v dogovoru z občino plačuje letno najemnino za uporabo prostora, a mu v zameno ostanejo pobrani prispevki. Organizacija trgov posledično predstavlja glavni vir prihodkov kluba. Ti predstavljajo pomemben temelj njegovega delovanja in hkrati omogočajo vzdrževanje oz. izboljšave klubske infrastrukture. Nekaj prispevkov prejme klub še od krovne nogometne zveze za delo z mlajšimi selekcijami oz. od zasebnikov v obliki raznih dobrin kot so pripomočki za vzdrževanje igrišča, označevanje igralne površine itd.
Medijsko daleč najodmevnejši trenutek je za klub prišel jeseni leta 2023. Takrat je Přepyche obiskala češka nacionalna televizija. V okviru popularizacije amaterskega nogometa je eno izmed takratnih rednih oddaj Naš nogomet (Naš fotbal) posvetila predstavitvi přepyškega kluba. Vrhunec oddaje je bil prenos (takrat devetoligaške)
prvenstvene tekme. Naključje je hotelo, da je Přepychom nasproti stal klub iz bližnjega kraja Voděrady, ki ga je le nekaj mesecev pred tem doletela nesreča. Ker jim je požar v celoti uničil klubske prostore, so se v Přepychyh odločili izkupiček iz pobrane vstopnine nameniti svojim sosedom. Lepa gesta je zagotovo naletela na pozitiven odziv pri gledalcih pred malimi ekrani širom Češke. Simpatije s potezo kluba iz Přepychov ni skrivala niti televizijska ekipa, ki je prenos oddelala na najvišjem (profesionalnem) nivoju. Tekmo je namreč poleg športnega komentiral tudi strokovni sodelavec. Za številne zanimivosti je ves čas tekme z oglašanji z roba igrišča začinila še leteča ekipa. V prispevkih niso manjkale niti predstavitve nekdanjih nogometašev, klubskih delavcev in mlajših selekcij. Sam dogodek je ob igrišče pričakovano privabil lepo število gledalcev. Nemalo tistih pred malimi ekrani pa je ravno zaradi nogometa sploh prvič slišalo za Přepyche. Danes ob omembi nepozabnega dogodka tako za klub kot sam kraj vaščani malo za šalo malo za res pripomnijo, da tako velikega števila kamer v Přepychih še dolgo (če sploh še kdaj) ne bodo videli…
Přepychy so še v pretekli sezoni imeli svojo B ekipo. Nanjo pripominja tudi napis na enem od dveh lesenih kontejnerjev v katerih je imelo moštvo svojo garderobo.
Laični ljubitelj nogometa bi pričakoval, da bo medijska pozornost na najvišjem nivoju amaterskemu klubu dodala pozitivnega vetra v jadra. Vsaj v primeru Přepychov je šla zgodba v obratno smer. Klub je z lanskim izpadom v najnižjo ligo dosegel eno najnižjih točk v vsej svoji zgodovini. S čimer so (vsaj za nekaj časa) prikrajšali svoje zveste pristaše za prestižne dvoboje proti (najbližjim) okoliškim klubom iz krajev Voděrady, Dobruška in Opočno. Vsi našteti klubi nastopajo v višjih ligah. Odgovorni v klubu verjamejo, da bo dobro in pošteno delo kmalu obrodilo sadove v obliki lepših časov přepyškega nogometa in da bodo njihovi največji tekmeci kmalu znova njihovi redni tekmeci na prvenstvenih tekmah. Ne le v članski kategoriji.
Tudi vzdolž južne strani so ob igrišču nameščene klopi.
Ravno delo z mladimi je že v rani fazi delovanja kluba postalo eden od zaščitnih znakov Přepychov. Tako se lahko pohvalijo z nekaj znanimi imeni, ki so v svoji karieri dosegli profesionalno raven nogometa. Izpostaviti velja Tomaša Rejzka, ki je za Přepyche igral kot ciciban. Pri 16-ih letih se je nato vrnil v matični klub in s člansko ekipo takoj dosegel največji klubski uspeh. Iz vrst Přepychov prihajata tudi brata Mach. Starejši Ondřej se je v svoji igralski karieri posvetil predvsem vratarskemu poslu. Za črno – bele je nastopal v obeh selekcijah cicibanov (v obdobju 2005-08). Od leta 2011 je bil član moštva Hradec Kralove, kjer je kasneje branil za B moštvo v tretji češki ligi. Kljub temu, da danes šteje komaj 28 let, je moral zaradi poškodb svojo igralsko pot predčasno zaključiti. Po odhodu iz Hradca Kralove (leta 2023) je bil krajše obdobje kondicijski ter fitnes trener prvoligaškega kluba FK Pardubice. Njegov
brat Martin je še kot član Přepychov leta 2015 dobil vabilo v reprezentanco Češke za igralce do 15. leta starosti. Po prestopu v praško Slavio je bil še petkrat nominiran v mladinsko reprezentanco do 18 let. Za velikana iz češke prestolnice je igral med letoma 2015-19. V članski konkurenci je nastopal za B moštvo. Svojo kariero je zaključil leta 2022 v tretjeligaškem klubu Loko Vltavin.
Navkljub zahtevnemu obdobju, je iz ust vodilnih klubskih mož čutiti pozitiven trend. Ki je v veliki meri vezan na delo z mladimi. Čeravno se mnogi klubi odločajo za združevanje moštev mlajših kategorij z okoliškimi klubi bodisi zaradi pomanjkanja bodisi zaradi številčnosti otrok (v tem primeru gre za formiranje B in tudi C ekipe), so v Přepychyh po besedah tako Vostřeza kot Jelena odločni nadaljevati klubsko usmeritev in mladim igralcem vedno ponuditi igranje za matični klub (brez pomoči sosednjih klubov). Nekaj, kar je bilo – z eno izjemo – stalnica tudi v preteklosti.
Nemara največji delež k pozitivni podobi celotnega kluba bodo prispevali rezultati članskega moštva. Ta se trenutno v devetčlanski ligi okrožja Rychnov nad Kněžnou z 18-imi osvojenimi točkami nahaja na četrtem mestu z vsega točko zaostanka za drugouvrščenim moštvom. Če je prvo mesto praktično že oddano ambiciozni ekipi Slatine, si lokalni nogometni privrženci v spomladanskem delu prvenstva lahko
Površina enega izmed dveh pomožnih igrišč danes služi kot parkirišče za obiskovalce bolšjih trgov.
obetajo zanimivo borbo za drugo pozicijo. Ki sicer ne zagotavlja napredovanja v deveto ligo, a ob določenih okoliščinah klubom pušča odprta vrata za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Česar se v Přepychyh zagotovo ne bi branili. Za končni uspeh bo moštvo potrebovalo izboljšati točkovno bero z gostovanj, kjer so v jesenskem delu prvenstva zabeležili zgolj eno zmago (ob štirih porazih). Vzrok za slabše rezultate gre iskati predvsem v skromnejši igralski udeležbi. Za razliko od domačih tekem, kjer jim je na šestih tekmah uspela točke odvzeti zgolj vodilna ekipa lige. Kljub skupno petim porazom je Přepychom na prav vsaki tekmi uspelo vsaj enkrat zatresti nasprotnikovo mrežo.
Članska ekipa v zimskem premoru ni doživela omembe vrednih sprememb. V sklopu priprav na spomladanski del sezone (ki so jih pričeli 1. februarja) je moštvo odigralo tudi dve prijateljski tekmi proti devetoligaškima ekipama (obe je dobilo). Po slabi udeležbi na treningih, so se igralci ter trenerski štab v zimskem premoru dogovorili, da njihovo število zmanjšajo iz dveh na enega tedensko. Kar (vsaj za zdaj) prispeva k občutno boljši udeležbi.
Zgodovina in uspehi kluba
Že omenjeni Jiři Jelen ni le oseba, ki skrbno ureja klubsko zgodovino. Gre za velikega nogometnega entuziasta, z vsem srcem predanega svojemu lokalnemu klubu. Pogovor z njim zgolj potrdi, da velja za živo enciklopedijo přepyškega nogometa. Zahvaljujoč njegovi dejavnosti ima klub skrbno shranjeno arhivsko gradivo. Tako mdr. iz najstarejših prispevkov izvemo, da zametki nogometa v Přepychyh segajo že mnogo pred čas ustanovitve nogometnega kluba. Prva športna organizacija v kraju je bila namreč ustanovljena 1. novembra 1912. Imenovala se je “Sokol”, pod čigar zastavo je dolga leta igral tudi nogometni klub. O ustanovitvi “Sokola” v vasi ni več podatkov, njegovo delovanje pa je kmalu prekinila prva svetovna vojna.
Najstarejša ohranjena klubska fotografija sega v junij leta 1933 (leto ustanovitve SK Přepychy). Na fotografiji so skupaj igralci Přepychov skupaj z igralci kluba iz kraja Dobruške. Vir: SK Přepychy
Po potrditvi statuta s strani “okrožnega urada” in blagoslovu poslovnika Nogometnega okrožja severovzhodne Češke je 6. aprila 1933 dovoljenje za delovanje prejel klub SK Přepychy. Zanimivo, da je Jelen nedavno v svojem arhivu zasledil časopisni članek iz leta 1927 o tekmi med kluboma Přepychy in Dobruško. Kar bi potrjevalo obstoj nogometnega kluba še pred omenjenim letom 1933. Ker mu navedenega datuma (vsaj za zdaj) ni uspelo podkrepiti z dodatnim verodostojnim virom, ostajajo v klubu pri prvotni letnici (1933) nastanka.
Kraj je določil lokacijo igrišča približno kilometer južneje (nad) Přepychy, ki se je imenovala “U hrušky” (Pri hruški). Zemljišče je bilo zaseženo občinskemu policistu, čigar sinova sta bila velika nogometna navdušenca. Da je imela površina vsaj približno podobo nogometnega igrišča, je bilo potrebnega nemalo dela. Travnik si je naziv igrišča pridobil po postavitvi lesenih vratnih konstrukcij. Klubska kronika navaja tudi način pridobitve lesa za izdelavo golov. Ker je bila
klubska blagajna takrat prazna, so se nogometaši odločili najti rešitev v bližnjem gozdu. Med svojim obhodom so ugledali od vetra polomljene borovce po katere so se podali sredi noči.
Že na prvi aktivni dan je nezadovoljstvo nad zabavo in gnanjem za okroglim usnjem izrazil domači župnik. A se je kmalu zatem pomiril, ko so lokalni nogometni zanesenjaki obljubili prispevati del izkupička njihove dejavnosti lokalni župniji.
Ker ob igrišču ni bilo objekta z garderobami, so igralci za preoblačenje uporabljali prostor v najbližjem gostišču. Ki pa je bilo od igrišča oddaljeno cel kilometer. Omenjeno gostišče sčasoma postane glavna klubska baza. Točno po osmih letih od ustanovitve kluba se moštvo ponovno sestavi. Kljub vojni in nacistični okupaciji je leta 1943 potekalo prvenstvo, ki se ga prvič udeležijo tudi Přepychy. Po vojni klub nadaljuje z igranjem v takrat najnižji (okrožni) ligi. Sezona 1947/48 je bila za dolgo časa zadnja, ko so vaščani lahko spremljali tekme svojih nogometnih ljubljencev. Razlogi za prenehanje delovanja
Utrinek z nogometne tekme v Přepychyh leta 1957. Vir SK Přepychy
kluba naj bi se skrivali v težki ekonomski situaciji, tragičnem dogodku na tekmi, ki je botroval smrti enega izmed igralcev, ter tudi takratni politični situaciji, ko so si po nasilnem komunističnem prevratu novi oblastniki zadali mdr. podreditev vseh športnih društev, kar je pri mnogih športnikih in klubih naletelo na odpor.
Nogometaši ekipe dečkov in kadetov leta 1969. Vir SK Přepychy
Posledično leta 1949 prvotno igrišče ne služi več svoji funkciji. Travnata površina se preorje in nameni kmetijski dejavnosti. Takratni sokolski odbor zato prične razmišljati o izgradnji novega igrišča. Dve leti zatem pade odločitev o izgradnji igrišča na polju za Dvorskym ribnikom. Številni prostovoljci so kmalu zatem zavihali rokave ter s krampi in lopatami pričeli spreminjati polje na nogometno površino.
Po daljši prekinitvi nogometne dejavnosti je bila leta 1953 kot prva formirana ekipa dečkov. Ker novo nastajajoče igrišče v Přepychyh še ni bilo dokončano, so morali nadobudni nogometaši svoje tekme igrati na igriščih nasprotnikov. Tri leta kasneje klub iz igralcev, ki so do tedaj igrali za mladinsko ekipo, sestavi še člansko moštvo. A je trajalo še kar nekaj let (v tem obdobju so Přepychy igrali zgolj prijateljske tekme), dokler klub – po dolgih 14-ih letih – v ligaško tekmovanje znova prijavi tudi
svojo člansko ekipo. Přepychy so bili takrat prisiljeni nastopati pod imenom »Sokol« (ki je bil v tem obdobju že podrejen komunistični oblasti). Svoje prvotno ime S(portovni) k(lub) Přepychy si znova nadenejo v začetku 90. let.
Zanimanje otrok za nogomet je narekovalo formiranje določenih starostnih skupin kluba v različnih obdobjih. Ker veljajo P epychy za manjše nogometno okolje, nikakor ni bilo samoumevno, da bo klub imel zadostno število igralcev za nastopanje iste starostne kategorije več sezon zapored. Večja je bila verjetnost, da bo številčnejša generacija istega letnika nosila dres kluba vse od najmlajše kategorije pa tja do mladinske ekipe. Ti so kasneje nemalokrat tvorili jedro članskega moštva in prispevali levji delež k njihovim uspehom.
Leta 1960 klub v tekmovanje ponovno prijavi ekipo dečkov pod vodstvom že pokojnega Jiřija Sejkore, nekdanjega igralca kluba in avtorja knjige 70 let nogometa v Přepychih, ki je izšla leta 2003. Dve leti kasneje ista generacija poskrbi tudi za prvenstveni krst v kategoriji mladincev (enako, kot danes, je tudi tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom potekalo v eni starostni kategoriji).
Ekipa kadetov in mladincev v sezoni 1977/78 (na sliki) s prebojem iz okrožne v regijsko ligo doseže enega največjih uspehov kluba. Vir SK Přepychy
Sezona 1970/71 s prebojem v najvišjo ligo okrožja prinese prvi vidnejši uspeh za přepyški nogomet. Zlato obdobje združene ekipe kadetov in mladincev nastopi v sezoni 1977/78, ko se jim iz okrožja uspe prebiti na regijski nivo tekmovanja, kjer so nastopali pet sezon. Da bi njihov preskok v člansko tekmovanje ne bil prehud zalogaj, so v klubu v tekmovanje prijavili še svojo člansko B ekipo. Ta je primarno služila doma vzgojenim igralcev, ki so takrat nastopali za mladinsko vrsto. Drugo moštvo Přepychov ni prav dolgo tekmovalo v članski konkurenci. Že naslednjo sezono 1980/81 zaradi pomanjkanja igralcev moštvo med zimskim premorom izstopi iz tekmovanja.
Leta 1981 za nov mejnik kluba poskrbi člansko moštvo, ki se mu prvič v zgodovini uspe uvrstiti v regijsko tekmovanje (današnjo sedmo ligo), v kateri nastopa dve sezoni, nakar ponovno izpade v najvišjo ligo okrožja.
Ob koncu 80-ih let doseže viden uspeh združeno moštvo kadetov in mladincev, ki osvoji prvo mesto v okrožju. Glavnina doma vzgojenih nogometašev te generacije je kasneje predstavljala okostje članske B ekipe, ki je nastopala celo v prvi okrožni (na državnem nivoju osmi) ligi. Dobro klubsko delo z mladimi so dopolnili še dečki, ki v sezoni 1988/89 zmagajo v eni od treh skupin prvenstva okrožja. Ista kategorija dopolni uspeh še tri leta zatem, ko postane prvak okrožja. Ker so odgovorni v klubu želeli njihov uspeh nadgraditi z nastopom na višjem – regijskem – nivoju, so se prvič (in do sedaj edinkrat) s klubom iz 5 km oddaljenega kraja Češke Meziřiči dogovorili za formiranje skupne ekipe, ki so jo nato prijavili v regijsko tekmovanje.
V sezoni 1994/95 uspe ponovni preboj iz okrožja tudi članski ekipi s čimer so bili postavljeni temelji zlatega obdobja nogometa v Přepychyh. Vzpon članske ekipe je bil zavidanja vreden. Po sezonah nastopanja v tretji, se jim uspe uvrstiti v drugo regionalno ligo ter v sezoni 2000/01 celo v elitno (prvo) regijsko ligo. V njej so nastopali deset zaporednih sezon. V njihovi prvi sezoni je tekmovanje nosilo naziv Východočeský přebor in je združevalo klube tako iz Pardubiške kot Kralovehraške regije. Krstno sezono v njem Přepychy zaključijo na osmem mestu. V nadaljevanju je tekmovanje potekalo ločeno v vsaki od obeh omenjenih regij na način, kot ga poznamo danes. Najvidnejša uvrstitev v današnji peti ligi uspe igralcem v sezoni 2004/05, ko prvenstvo končajo na četrtem mestu.
Prvo desetletje tega tisočletja bo za vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovino přepyškega nogometa. Na sliki najuspešnejša generacija kluba iz sezone 2004/05, ki jo je zaključila na četrtem mestu najvišje regijske lige. Vir SK Přepychy.
Spomini na sorazmerno dolgo obdobje uspehov tako pri klubskih delavcih (večina njih je v preteklosti nosila črno beli dres), starejših še aktivnih igralcih ter njihovih privržencih srednje in starejše generacije so danes še kako živi. Časi, ko so klubi iz mnogo večjih okoliških krajev gledali malemu klubu iz Přepychov v hrbet, se danes zdijo kot pravljica iz sanj. Ki je lahko tudi motivacija vsem, ki se trudijo obrniti klubsko krivuljo v pozitivno smer in se v prihodnosti zopet približati uspehom iz preteklosti.
Ne le manjših, tudi značilnost veliko večjih nogometnih sredin, so rezultatski vzponi in padci. Slednji niso prizanesli niti Přepychom. Slabši rezultati ter izpadi sprva znotraj regionalnih lig ter zatem še na nivo okrožnega tekmovanja, so imeli za posledico tudi upad zanimanja za nogomet pri otrocih oz. najstnikih. Posledično velja obdobje med letoma 2015 in 2018 za eno najbolj črnih period v klubski zgodovini. Glasovi najstnikov in njihovih mlajših
naslednikov, ki so bili pred tem ves čas sestavni del nogometnega dogajanja v Přepychyh, so za cele tri sezone izginili z vaške zelenice.
Po izpadu iz regijske lige članskemu moštvu sicer uspe zabeležiti še nekaj vidnejših uspehov, kot so osvojitev naslova pokalnega prvaka v sezoni 2015/16 ter ponovno napredovanje iz prve okrožne v tretjo regijsko ligo (2017/18). Iz nje bi verjetno izpadli po dveh sezonah, če tekmovanja takrat ne bi prekinila epidemija covida. Podobna usoda je tekmovanje doletela v sezoni 2020/21. A so se takrat igralci v soglasju s predsednikom kluba odločili nastopati naslednjo sezono na nižjem nivoju. Prepričanje, da bo moštvo v prvi okrožni ligi dosegalo boljše rezultate, se je izkazalo za zmotno. Přepychy so namreč v sezoni 2021/22 osvojili zadnje mesto ter iz prve izpadi v drugo ligo okrožja. Naslednje tri sezone v drugi najnižji ligi je zaznamovala slaba klima v moštvu, nedisciplina ter tudi odhodi igralcev. Pred štirimi leti je bil zaradi pomanjkanja igralcev pod vprašajem celo prijava članske ekipe v tekmovanje. Přepyche naposled reši najhujšega nekaj veteranov iz bližnjega kluba Dobruška, ki so zapolnili manjko igralcev. Niti njihova pomoč v pretekli sezoni moštvu ni pomagala uiti zadnjemu mestu in izpadu v najnižjo ligo.
Žarek upanja na lepšo klubsko prihodnost je posijal v sezoni 2018/19, ko po triletni suši přepyškemu nogometnemu travniku doda »vsebino« generacija mlajših dečkov. V naslednjih sezonah sta med mlajšimi kategorijami klub najpogosteje zastopali obe generaciji cicibanov. Njim so kmalu priključili tudi najmlajšo generacijo, t.i. mini cicibane (otroci do šestega leta starosti), ki od sezone 2021/22 redno trenirajo in nastopajo za Přepyche.
Močnejše generacije mlajših nogometašev in nastopanje članske ekipe na višjem nivoju, sta leta 2021 pripomogla k odločitvi o ponovni ustanovitvi B ekipe, ki je vse do pretekle sezone nastopala v najnižji ligi in v njej sezone zaključevala v spodnji polovici lestvice.
Po izgradnji novega igrišča Přepychy od leta 1953 igrajo na skrajnem severozahodnem robu
Jiři Jelen je nedavno s pomočjo arhivskega gradiva poskrbel, da se je črno – belo različica klubskega grba približala podobi iz 90-ih let. Marca leta 2023 so Přepychy objavili soj novi uradni grb z zlatim napisom in obrobami.
vasi. Neuradno ime objekta je Hujer arena, imenovana po nekdanjem gostincu, ki je imel v najemu gostinski del nogometnega objekta. Ravno v omenjen delu (takrat še lesene) stavbe je bila prva klubska garderoba. Objekt se nato v 80-ih letih razširi s čimer klub pridobi tudi nove garderobe. Vse do let 2011 so igrišče obdajali topoli, ko jih zaradi rekonstrukcije (vgradnje namakalnega sistema) odstranijo. V obdobju največjih uspehov in nastopov v regijskih ligah, je bil na nasprotni strani malo prometne lokalne ceste urejeno tudi pomožno nogometno igrišče. Kot zanimivost velja omeniti še garažo ob igrišču v kateri je bil parkiran avtobus s katerim je ekipa potovala na gostovanja širom regije.
S ponovnim formiranjem B ekipe je tudi ta leta 2021 dobila svoje prostore v leseni baraki ob glavnem objektu. Zadnje večje investicije v obliki prenove garderob je bila klubska infrastruktura deležna leta 2022.
Ker v aktualni sezoni za Přepyche nastopa pet selekcij, imajo v klubu željo izboljšati igralno površino na drugem pomožnem igrišču. Predvsem v slabem vremenu bi ga koristili za treninge in s tem razbremenili glavno igrišče.
Infrastruktura
Naravnost idealna lokacija igrišča v Přepychyh omogoča klubu osnovne pogoje za nemoteno organizacijo treningov in tekem. Nogometna površina se namreč nahaja na skrajnem zahodnem robu kraja. Od najbližjih bivalnih enot je dovolj oddaljena, da proces treningov ter napeti trenutki prvenstvenih tekem ne morejo motiti nobenega od bližnjih prebivalcev. Za nameček jim okolica omogoča dovolj prostora za morebitne izboljšave (obnove oz. povečave) klubske infrastrukture.
Prvi stik z objektom obiskovalec dobi ob vhodu na igrišče. Aktualni cenik na njem priča, da se prostor še vedno uporablja tako v času sobotnih bolšjih trgov kot prvenstvenih nogometnih tekem. Vstopnina za ogled članske tekme znaša 20 čeških kron (približno 80 centov), obiskovalci pa kot potrditev plačila dobijo uradno iztisnjen račun iz davčne blagajne. To je bil klub primoran nabaviti zaradi organizacije že omenjenih trgov in izdaje računov tako ponudnikom kot
obiskovalcem. Klubi v najnižjih nogometnih ligah le redko pobirajo vstopnino (malenkost pogosteje se poslužujejo pobiranja prostovoljnega prispevka). In še takrat, ko se za to potezo odločijo, običajno obiskovalci ob plačilu prejmejo kak manjši papir ki služi kot potrdilo oz. vstopnica na tekmo. V družbi desetoligaških klubov so Přepychy skoraj zagotovo edini klub, ki na tovrsten (pregleden) način izdaja račune za plačano vstopnino.
Na severni strani se igrišča skoraj dobesedno drži klubski objekt. Ta ima dva ločena vhoda. Eden vodi v gostinski objekt s točilnim pultom v katerem je nekaj miz in klopi. Gre za preprost manjši prostor s prijetnim ambientom, ki ga klub oddaja v najem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je največjega obiska deležen v času bolšjih trgov in prvenstvenih tekem. Svoja vrata ima sicer odprta tudi večino ostalih dni v tednu, običajno ob popoldnevih in večerih. Da je dogajanje na tekmah popestreno tudi s pripravo klobas, priča pogled na zunanji prostor ob objektu, kjer je je postavljen kotel, za njim pa je možno uzreti polno nasekanih drv, ki služijo pripravi klobas v njem. Del objekta (gre sicer za najstarejši klubski prostor) z gostinskim prostorom je – za razliko od glavnine preostalega dela stavbe – pomaknjen stran od igrišča. Kar je omogočilo postavitev tako nizkih kot tudi visokih miz s klopmi oz. sedeži ob njih. Ta del je (neuradno) namenjen zvestim
Spomin na zlate čase prikliče tudi pogled na prostorni rezervni klopi.
(dolgoletnim) domačim privržencem, ki imajo tako kljuko vrat do točilne mize na dosegu rok. Celoten prostor pred vhodom je tudi zastrešen ter v smeri proti igrišču zaščiten z mrežo. Razlog za njeno namestitev so tekme cicibanov, ki se igrajo po širini glavnega igrišča. Posledično je marsikatera žoga po strelu proti golu končala med gledalci, ki so posledično znali biti prikrajšani tudi za tekočo vsebino v kozarcih…
Tudi zahvaljujoč vgrajenemu namakalnemu sistemu nudi igralna podlaga zelo dobre pogoje za treniranje in igranje tekem.
Večji del objekta pripada klubskim prostorom, ki jih z vhodom povezuje daljši hodnik. Njegovi steni v celoti krasijo oglasne deske, na katerih se lahko prepričamo o bogati klubski zgodovini. Podroben ogled celotne vsebine zahteva kar nekaj časa. Na oglasnih deskah lahko občudujemo arhivske fotografije s tekem, časopisne prispevke, lestvice, ekipne slike. Vsebina na njih je urejena do potankosti tako kronološko kot po posameznih starostnih kategorijah, kar še enkrat več potrjuje skrben in hvalevreden odnos kluba do lastne zgodovine oz. do vseh, ki so s svojim udejstvovanjem prispevali k obstoju in uspehom nogometa v Přepychyh. V tem pogledu bi klub z rychnovskega okrožja lahko postavili za zgled številnim ostalim (tudi višjeligaškim) klubom.
Ob trenutni situaciji, ko ima klub v tekmovanja prijavljenih pet starostnih kategorij, se zdi, da bi še kako prav prišel dodaten prostor, ki bi razbremenil tako domačo kot gostujočo
garderobo. Ti sta sicer preprosti in dovolj udobni za eno moštvo igralcev. Pred leti so v klubu za svojo B ekipo preuredili eno od manjših lesenih barak (ki sicer bolj spominja na kontejner) ob klubski stavbi. A je vprašanje koliko je njena notranjost danes še primerna za tovrstno funkcijo. Za klubskim objektom vzdolž igrišča sta še dve podobni »baraki«. Pogled nanje in predmete okoli njih vsaj delno kazi sicer pozitivno podobo celotne nogometne infrastrukture. Celoten nogometni objekt s treh strani obdaja bodisi zid bodisi visoka ograja, predvsem z namenom ločitve površin ob objektu, ki večino sobot služijo organizaciji bolšjih trgov.
Igralno površino obdaja nizka kovinska ograja. Gledalci imajo možnost tekmo spremljati sede vzdolž avt linije na obeh straneh igrišča. Klopi so namreč nameščene tako ob severni kot južni strani igrišča. Tudi pogled na udobni rezervni klopi z 12-imi sedeži zna marsikaterega lokalnega nogometnega privrženca odpeljati v čase tekem na regijskem nivoju.
Rezultat vgrajenega namakalnega sistema se odraža ob pogledu na igralno površino. Klub za zalivanje igrišča uporablja vodo iz bližnjega ribnika. Posledično so igralcem omogočeni zelo dobri pogoji za treniranje in igranje tekem. Če je zelenica v odličnem stanju, bi za popolno sliko igralne površine morda veljalo vsaj delno utrditi še podlago. Vseeno přepyško igrišče v seštevku ponuja (za ta nivo tekmovanja) nadpovprečno kvaliteto.
Porast zanimanja za nogometno udejstvovanje pri najmlajših odgovorne v klubu vse pogosteje sili, da svoje poglede
Hodnik klubskega objekta je pravi mali muzej, kjer se je ob pogledih na fotografije, časopisne članke, lestvice prvenstev možno pobliže seznaniti z bogato zgodovino kluba.
Pogled v domačo garderobo.
preusmerjajo na nasprotno stran lokalne ceste, kjer se nahajata dve pomožni igrišči. Površina prvega je bila nekdaj prekrita z žlindro in je služila treningom v najhladnejšem delu leta. To igrišče (oz. kar je od njega ostalo) je že nekaj časa namenjeno parkiranju jeklenih konjičkov v času bolšjih trgov in je danes za kakršne koli nogometne aktivnosti neuporabno. Nasprotno velja za sosednjo površino, ki bi po šestih letih neuporabe z nekaj korekcijami lahko omogočala solidno alternativo za treninge in s tem posledično razbremenitev glavnega igrišča.
Igralski kader, vodstvo kluba in trenerski štab
Dovolj širok igralski kader članskega moštva ter približno 50 igralcev v mlajših selekcijah v tem trenutku klubu zagotavlja mirno plovbo. Strah, da bi se ponovila zgodba izpred nekaj
let, ko so v Přepychyh do zadnjega trepetali, če jim bo sploh uspelo sestaviti člansko ekipo, se zdijo preteklost. Zasluge za obrat k boljšim časom gre iskati v spremembah tako v vodstvu kluba kot tudi na strokovnih pozicijah. Jiři Jelen svoj optimizem vidi predvsem v dejstvu, da so funkcije v klubu prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače bili (oz. so še vedno) povezani s klubom. Njihova pripadnost Přepychom naj bi dolgoročno pripomogla k lepši prihodnosti kluba.
Jiři Štěpanek velja za eno izmed legend nogometa v Přepychyh. Decembra leta 2024 se je – po desetih letih – vrnil v svoj matični klub, da bi mu kot predsednik pomagal prebroditi težke čase ter ga vrniti na pot uspehov.
Decembra 2024 je mesto predsednika kluba prevzel Jiři Štěpanek. Gre za nekdanjega nogometaša Přepychov, ki je črno beli dres prvič oblekel pri svojih devetih letih. Kot igralec je na svoji koži občutil tudi obdobje največje slave kluba. Bil je namreč kapetan zlate generacije, ki se ji je uspelo uvrstiti v najvišje rangirano regijsko tekmovanje. V njem je za prvo ekipo nastopal tri sezone, nakar je vse do svojega 46. leta nadaljeval z igranjem za B ekipo. Je eden izmed sedmih igralcev v črno belem dresu, ki se jim je uspelo prebiti iz prve okrožne lige (danes 8. liga) vse do najvišje regionalne lige (5.liga). Kapetanski trak je nosil deset sezon. Štěpanek velja za preprostega človeka, ki je svoje življenje posvetil kmetovanju. Navkljub redkim prostim trenutkom, je-le te vedno namenil svojemu klubu – v preteklosti kot igralec, danes kot funkcionar, ki klubu bolj kot v pisarni pomaga fizično na in ob igrišču.
Dolga desetletja je s přepyškim nogometom tesno povezano tudi ime Vostřez. Aktualni podpredsednik Josef Vostřez je svojo pripadnost lokalnemu klubu podedoval po očetu. Josef Vostřez starejši je za Přepyche nastopal kot igralec. Po končani igralski karieri je v klubu še dolgo obdobje treniral različne starostne kategorije. Za družinsko zastopanost se ni za bati niti v prihodnosti. Vsi trije sinovi sedanjega
Pred aktualno sezono je vodenje članske ekipe prevzel dvojec Vaclav Kincl (trener) ter Roman Lukeš kot vodja moštva (na sliki desno).
podpredsednika Josefa Vostřeza namreč nabirajo nogometno sredino v mlajših klubskih selekcijah. Starejša dva – Kryštof in Josef – trenutno nastopata za kadetsko ekipo (katere eden od dveh trenerjev je ravno njun oče), medtem ko mlajši sin Vojtěch brani barve perspektivne generacije mlajših cicibanov.
Josef Vostřez kajpak ne izpusti nobene tekme mlajših klubskih kategorij. Nenazadnje je njegova glavna naloga usmerjena ravno v delovanje mladinskega pogona kluba. Da svoje delo opravlja več kot uspešno, priča porast zanimanja otrok za treninge nogometa v Přepychyh.
Za pozitivno zunanjo podobo kluba s svojimi rednimi aktualnimi prispevki ter zanimivostmi iz preteklosti skrbi Jiři Jelen. Uradno opravlja funkcijo vodje kluba. Poleg urejanja klubskega arhiva njegove zadolžitve obsegajo tudi organizacijo prvenstvenih tekem, skrb za urejenost klubskih prostorov ter ostale »malenkosti«, ki jih bežni ljubitelji nogometa morda ne opazijo, a brez katerih bi klub le stežka deloval.
Pred začetkom aktualne sezone je prišlo do spremembe tudi na trenerskem stolčku članske ekipe. Vodenje ekipe je prevzela dvojica pod vodstvom Vaclava Kincla ter njegove desne roke Romana Lukeša. Podobno kot v predhodnih odstavkih omenjeni je tudi slednji že od svojih malih nog povezan s črno belo barvo přepyškega kluba. Zanj je namreč nastopal že pri svojih šestih letih. Po besedah odgovornih v klubu je sprememba v strokovnem vodstvu prinesla nov (pozitiven) veter v moštvo.
Trenutno so v sicer širokem kadru članskega moštva štirje igralci s prebivališčem prav v Přepychyh. Če ne upoštevamo sicer še kadeta Adama Šerede, ki je v jesenskem delu nastopil tudi za člansko moštvo (takrat bolj zaradi majhnega števila igralcev), je eden izmed domačinov tudi najmlajši član prve enajsterice, perspektivni Matyaš Piskora. 18-letnemu bočnemu branilcu največjo oporo na igrišču predstavlja legenda přepiškega nogometa Milan Michl. Dolgoletni kapetan moštva namreč igra na poziciji centralnega branilca. Čeprav je od vseh igralcev v polju večino časa najdlje od nasprotnikovih vrat, mu to ne predstavlja ovire, da s sedmimi doseženimi zadetki v jesenskem delu ne bi zasedal vrha klubske lestvice strelcev. Tudi Michl nastopa za Přepyche od šestega leta. Posledično je v svojem matičnem klubu okusil tako najlepše trenutke kot tudi globok padec. Njegove bogate izkušnje ter odlična telesna pripravljenost mu omogočata, da se na zelenici brez težav kosa tudi z generacijo mlajšimi nasprotniki. Poleg igralskega udejstvovanja Michl svoje znanje prenaša tudi na mladi rod nogometašev. V Přepychyh namreč trenira tudi ekipo mlajših dečkov.
Kljub 40-letni aktivni karieri Michl ne velja za najstarejšega nogometaša. Ta (prestižni) naziv pripada 46-letnemu Martinu Kliki, prav tako članu prve enajsterice. Njen nepogrešljivi člen sestavlja tudi bratska
Najdaljši staž med trenutno aktivnimi igralci kluba ima Milan Michl. Za Přepyche je prvič zaigral v kategoriji dečkov, članski dres je nosil v obdobju največjih uspehov, danes pa kot kapetan moštva poveljujejo obrambi črnoi-belih ter hkrati vodi selekcijo mlajših dečkov.
naveza Robert in Josef Hoffinger. Slednji je s šestimi zadetki drugi najproduktivnejši igralec přepyške zasedbe. Oba napadalno usmerjena igralca predstavljata eno glavnih orožij v boju z nasprotnikovo obrambo.
Mlajši cicibani SK Přepychy s podpredsednikom kluba Josefom Vostřezom.
Mlajše kategorije
V splošnem velja, da so klubi, ki jim navkljub trudu in času v svoje vrste zaradi takšnih in drugačnih okoliščin ne uspe zvabiti dovoljšne število otrok za resno (organizirano) vadbo oz. prijavo v tekmovanje. In so klubi, kjer odgovornim veljakom v njih takšne in drugačne okoliščine pridejo prav kot izgovor za nedelo z mladimi. Za Přepyche se zdi, da ne spadajo v nobeno od obeh kategorij. Sledijo svoji filozofiji dela z otroki in mladimi. V svoje vrste z veseljem sprejmejo vsakega nogometa željnega dečka ali deklico ter zanj/o najdejo ustrezno starostno skupino znotraj kluba. Njihova usmeritev se kaže kot uspešna. Nenazadnje se v aktualni sezoni lahko pohvalijo s kar štirimi različnimi starostnimi kategorijami, ki ob članski ekipi zastopajo klub iz Přepychov. Kar jih v kategoriji desetoligaških klubov širom Češke uvršča v sam vrh dela z
mladimi.
Lahko bi dodali, da imajo ljubitelji nogometa v Přepychyh pravi mali privilegij, ki jim ga zavidajo tudi znatno večji kraji. Tekom pomladi in jeseni lahko v vasi vsak konec tedna v povprečju spremljajo dve do tri prvenstvene tekme svojih ljubljencev.
V aktualni sezoni je najštevilčnejša zasedba kadetov, ki so jo je klubu uspelo prijaviti v tekmovanje po dolgih 14-ih letih. Vodita jo že omenjeni Josef Vostřez in Vaclav Kansky. Širok izbor igralcev premore tudi ekipa mlajših dečkov pod vodstvom Michla in Josefa Martineca. Za trenutno najperspektivnejšo velja kategorija mlajših cicibanov, ki se lahko pohvali z naslovom zimskega okrožnega prvaka. Otroci pod taktirko Jaroslava Prata so pretekli mesec na dvoranskih turnirjih poskrbeli za veliko presenečenje in v Přepyche prinesli pokal. Po vseh tegobah, ki so klub
Milan Michl v vlogi trenerja mlajših dečkov daje zadnje napotke svojim varovancem in varovankam pred prvenstveno tekmo.
Ekipa mlajših dečkov SK Přepychov v sezoni 2025/26.
spremljale v zadnjem obdobju, je omenjeni uspeh za klubske delavce neprecenljivega pomena in hkrati potrditev njihove pravilne usmeritve.
K pestri klubski paleti moštev prispeva še skupina otrok do sedmega leta starosti. Za njihovo spoznavanje s prvimi nogometnimi koraki je zadolžen Tomaš Hejzlar.
Vse kategorije imajo na urniku dva treninga tedensko. Da nogomet ni zgolj v moški (fantovski domeni) dokazuje kar nekaj deklet v treh najmlajših aktivnih kategorijah kluba.
Medijska pokritost in cilji kluba
Ena od velikih rezerv Přepychov se nedvomno skriva v premalo izkoriščeni zunanji podobi kluba. Glede na uspehov polno in bogato zgodovino kluba, številne mlade nadobudne nogometaše ter tudi prihodnje
ambicije kluba, bi morda pričakovali kaj več od »zgolj« aktivne Facebook strani. Ta si sicer za redno in pogosto dodajanje prispevkov zasluži vse pohvale. Obiskovalci lahko na njej -poleg aktualnega dogajanja vseh klubskih selekcij z napovedmi prihajajočih ter opisi že odigranih srečanj, ki so pogosto obogatena tudi s fotografijami – prebirajo številne prispevke iz zgodovine kluba, o klubskih legendah, njihovih jubilejih in igralskih karierah. Ne manjka niti »dodatkov« o ostalih klubih iz bližnje okolice ter zanimivostih posredno povezanih z nogometom. Kot je denimo zgodba o nekdanjem vozniku klubskega avtobusa. V seštevku gre za pester doprinos informacij z bogato dodano vrednostjo.
Ravno zaradi prispevkov iz bogatega klubskega arhiva, ki se na Facebook-u izmenjujejo z novicami o aktualnem klubskem dogajanju, se samo od sebe ponuja razmislek o postavitvi klubske spletne strani. Ta bi omogočila arhivsko gradivo popredalčkati na eno mesto, ga s tem narediti preglednejšega in tudi lažje dostopnejšega. Še posebej ob dejstvu, da velika večina klubov na tem nivoju premore bore malo informacij (včasih niti to ne) o svojih koreninah. Trud in čas, ki ga Jiři Jelen vlaga v raziskovanje, urejanje in objavljanje klubske zgodovine, si zasluži globok priklon. Njegov doprinos klubu je v mnogočem lahko zgled tudi ostalim klubom, ki še premorejo klubski arhiv, a odgovorni klubski delavci ne najdejo časa in volje za njegovo urejanje.
Manjšo (neizkoriščeno) rezervo bi lahko našli tudi ob pogledu na oglasne deske. Čeprav jih v Přepychyh najdemo kar nekaj, na nobeni od njih ne bomo uzrli plakata z vabilom na prihajajoče tekme. Da tovrstno objavljanje oz. vabilo na dogodek še vedno ni povozil čas (kot bi verjetno mislila predvsem mlajša generacija), priča pogled na oglasne deske v
Na eni izmed vaških oglasnih desk ima svoj prostor odmerjen tudi nogometni klub. Na njej je pritrjenih nekaj fotografij, ne pa tudi vabilo za prihajajoče tekme, ki bi ga zaman iskali tudi na kateri od ostalih oglasnih desk v kraju.
številnih večjih mestih. V nemalo primerih lahko na njih opazimo tudi plakate profesionalnih moštev z najvišjih lig različnih ekipnih športov.
Cilji kluba so primarno vezani na delo z mladimi. Podpredsednik Vostřez razmišlja še korak dlje in v povezavi z otroki omeni tudi pripadnost klubu. S čimer cilja na čas v prihodnosti, ko bo vodenje kluba primoran prevzeti kateri od mlajše generacije. Najsi bo to še aktivni nogometaš ali morda nekdo, ki mu igranje nogometa ni bilo usojeno, a bi s svojo dejavnostjo vseeno rad pomagal klubu.
Zdi se, da je trenutnemu klubskemu vodstvu po lanskem izpadu v najnižjo ligo uspelo ustaviti padajoči voz in postaviti nove – zdrave – temelje kluba. Jasna vizija daje upanje na lepšo prihodnost nogometa v kraju, ki jo v klubu nameravajo uresničiti predvsem z delom z mladimi. Za dodatni veter v jadra bi z vidnejšim rezultatskim uspehom lahko pripomogla tudi članska ekipa. Zanjo si v klubu želijo predvsem stabilnosti in dviga morale. Posledično bi članski uspehi pripomogli k pozitivnim premikom vseh klubskih struktur.
Glede rezultatskih ciljev so si v klubu enotni – srednjeročni je vezan na preboj članske ekipe v najvišjo ligo okrožja (8. liga). Na podlagi preteklih izkušenj omenjenega cilja vseeno ne želijo doseči za vsako ceno. Temveč z doma vzgojenimi igralci, ki naj bi v prihodnosti tvorili jedro članskega moštva.
Padec, kakršnega so v nedavni preteklosti doživeli v Přepychyh, bi za marsikateri nogometni klub pomenil konec delovanja. Da podobna usoda ni doletela tudi SK Přepyche, gre zasluga nekdanjim igralcem. Ti so v najtežjih trenutkih prevzeli vajeti kluba v svoje roke in sprejeli odločitve, ki klubu omogoča znova pogled v lepšo prihodnost. Tako v dobro přepyškega kluba kot tudi samega nogometa, gre upati, da bo Vostřezu, Jelenu, Štěpaneku in ostali druščini uspelo klub privesti v mirne vode ter mu povrniti ugled in nekdanjo slavo.
Med kraje širom Češke, ki imajo svoje predstavnike v kateri izmed najnižjih (desetih) lig, bi Přepyche s približno 600 prebivalci lahko uvrstili med tiste večje. Tamkajšnji nogometni klub trenutno bije desetoligaške bitke v okrožju Rychnov nad Kněžnou. Čeprav je še ne tako davno nastopal celo v najvišji regijski ligi, danes tudi uradno imenovane peta liga. In to celih deset sezon. Pogoste spremembe v igralskem kadru, ne najboljša klima znotraj moštva ter še kateri (negativni) dejavnik so vplivali na strm padec, ki je dno z izpadom v najnižjo ligo dosegel v lanskem letu. Posledica negativnih rezultatov so prinesle spremembe tako v strokovnem štabu kot tudi v vodstvu kluba. Ključna mesta so zasedli nekdanji igralci, ki jim nikakor ni vseeno za usodo matičnega kluba. Kot denimo Josef Vostřez, ki je vse svoje sile usmeril v delo z mladimi. Rezultat njegove angažiranosti je mdr. viden ob pogledu na seznam prijavljenih moštev različnih starostnih kategorij v aktualni sezoni. Če je pri mnogih klubih na tem nivoju formiranje vsaj izmed ekip mlajše kategorije marsikdaj misija nemogoče, se v Přepychyh trenutno (poleg članskega moštva) lahko pohvalijo s kar štirimi selekcijami, ki zastopajo klub v prvenstvu znotraj okrožja.
Nogometno igrišče v Přepychyh se nahaja na severozahodnem robu kraja.
Ob bok podpredsedniku kluba Vostřezu velja omeniti tudi Jiřija Jelena. Njegova pripadnost klubu se kaže predvsem v številnih objavah, vezanih na zgodovino kluba. Prispevke in zanimivosti iz skrbno hranjenega klubskega arhiva namreč pogosto deli tako na klubskem Facebook profilu kot tudi v občinskem glasilu. Njegova angažiranost ima tako neprecenljivo vrednost za sam klub. Žal je – predvsem na najnižjem nivoju – dan danes vse več klubov, kjer bi kakršne koli podatke o njihovi zgodovini iskali zaman. Bodisi je ta izgubljena bodisi novejše generacije o preteklosti svojih klubov ne vedo prav veliko. In to kljub temu, da pričetki nogometa v vaških sredinah segajo tudi stoletje in več v preteklost. Zgodovina je nedvomno eden (pomembnih) temeljev vsakega kluba. Njena urejenost znotraj vsake nogometne sredine odraža tudi odnos in spoštovanje do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino v določenem okolju. V današnjih nelahkih časih amaterskega nogometa gre nogometne delavce delno tudi razumeti oz. jim stopiti v bran. Ob vseh aktualnih težavah in zahtevah za delovanje kluba je skrb za klubski arhiv marsikdaj potisnjena v ozadje. Zato so ljudje, kot je Jelen v teh časih še toliko bolj cenjene.
Vodja kluba Jiři Jelen nosi glavnino zaslug za urejen in bogat klubski arhiv.
Zahvaljujoč bogati in dolgi zgodovini nogometa v Přepychih Jiřimu Jelenu zagotovo še nekaj časa ne bo zmanjkalo zanimivega gradiva za objavljanje. Klub je namreč pred tremi leti praznoval 90-letnico od ustanovitve. In jo proslavil s celodnevnim programom, ki je vključeval tako najmlajše selekcije, nekdanje nogometaše, privržence kluba ter tudi foto razstavo. Hkrati je ob tej priložnosti luč ugledalo nekaj artiklov s klubskimi simboli.
Klubski objekt se nahaja ob severni strani igrišča.Več kot štiri desetletja je klub organizator bolšjih trgov. Ti potekajo večino sobot na travniku v neposredni bližini igrišča in predstavljajo za nogometni klub glavni finančni vir prihodkov.Leseni kiosk ob vhodu na nogometno igrišče služi kot blagajna v času trgov in članskih nogometnih tekem.
Zanimivo, da se klub iz zahodnega dela okrožja Rychnov nad Kněžnou ob nogometu posveča tudi organizaciji bolšjih trgov. Njihovi začetki segajo v sredino 80-ih let prejšnjega stoletja. Idejo zanje je dobil eden izmed članov odbora kluba, Od leta 1985 klub organizira na svojem igrišču tržnico oz. borzo. Idejo zanjo je dobil eden izmed članov odbora kluba, ko je jeseni leta 1984 med čakanjem na postrežbo v restavraciji uzrl plakat, ki je vabil na avto moto borzo. O postopkih in organizaciji tovrstnega dogodka se je pozanimal pri vodji borze. Kljub nasprotovanju ostalih članov odbora kluba je bila na nogometnem igrišču v Přepychych kmalu organizirana prva avtomobilska borza. Dogodek je sprva obiskalo manjše število ljudi. A se je glas o dogodku kmalu razširil. Klub je leto zatem priredil štiri tovrstne borze. Leta 1988 je bila borza razširjena na menjavo zbirateljskih starin, razglednic, gramofonskih plošč itd. Dogodki so sčasoma postali zelo priljubljeni med prodajalci in obiskovalci. Prvi so si udeležbo na njih vse pogosteje zagotovljali z vnaprejšnjo rezervacijo mest. Tudi vietnamski prodajalci so se hitro orientirali na dogodek in se kljub odporu nekaterih domačih prodajalcev pričeli udeleževati borz.
Josef Vostřez budno spremlja vse mlajše selekcije kluba. Poleg funkcije podpredsednika je tudi trener kadetske ekipe Přepychov.
Ker je dogodek sčasoma prerasel »vaške okvirje«, je na račun množičnih obiskov začelo trpeti nogometno igrišče. Zlasti ob slabem vremenu je bila po zaključenem dogodku igralna površina bolj podobna blatnemu polju. Upravni odbor kluba je zato predlagal prestavitev dogajanja za klubski objekt. Hkrati je bilo potrebno urediti tudi dostopne ceste, asfaltirati dovozne površine ter označiti prodajna mesta.
Vrhunec trgov sega v konec 80-ih in prvo polovico 90-ih let. Takrat so v kubu našteli tudi po tri tisoč obiskovalcev, ki so lahko kupovali ali si izmenjevali predmete na 220 stojnicah. S prihodom večjih trgovskih verig je zanimanje za trge upadlo. Obisk se je sčasoma zmanjšal na okrog 850 obiskovalcev med katerimi se najdejo tudi tujci.
Enako, kot pretekla leta, klub tudi letos načrtuje organizacijo trgov na večino sobot med začetkom marca in začetkom decembra. Boljšaki potekajo na travniku ob severni in zahodni strani igrišča. Vstopnina za obiskovalce znaša simboličnih 20 kron (približno 80 centov), medtem ko morajo ponudniki za prostor odšteti 150 (6€) oz. 500 čeških kron (20€) za stojnico s prehrano. Organizacija terja angažiranost večjega števila osebja (gre povečini za klubske delavce z nekaj študentske pomoči), ki pobira vstopnino na dveh vstopnih točkah, usmerja voznike na parkirišče, ki je urejeno na enem izmed dveh nekdanjih pomožnih igrišč ipd.
Da bi si klubski objekt zaslužil obnovo, razkriva pogled na stavbo z zadnje strani.Med klubskim objektom in igriščem so postavljene klopi ter tudi mize.
Klub v dogovoru z občino plačuje letno najemnino za uporabo prostora, a mu v zameno ostanejo pobrani prispevki. Organizacija trgov posledično predstavlja glavni vir prihodkov kluba. Ti predstavljajo pomemben temelj njegovega delovanja in hkrati omogočajo vzdrževanje oz. izboljšave klubske infrastrukture. Nekaj prispevkov prejme klub še od krovne nogometne zveze za delo z mlajšimi selekcijami oz. od zasebnikov v obliki raznih dobrin kot so pripomočki za vzdrževanje igrišča, označevanje igralne površine itd.
Medijsko daleč najodmevnejši trenutek je za klub prišel jeseni leta 2023. Takrat je Přepyche obiskala češka nacionalna televizija. V okviru popularizacije amaterskega nogometa je eno izmed takratnih rednih oddaj Naš nogomet (Naš fotbal) posvetila predstavitvi přepyškega kluba. Vrhunec oddaje je bil prenos (takrat devetoligaške) prvenstvene tekme. Naključje je hotelo, da je Přepychom nasproti stal klub iz bližnjega kraja Voděrady, ki ga je le nekaj mesecev pred tem doletela nesreča. Ker jim je požar v celoti uničil klubske prostore, so se v Přepychyh odločili izkupiček iz pobrane vstopnine nameniti svojim sosedom. Lepa gesta je zagotovo naletela na pozitiven odziv pri gledalcih pred malimi ekrani širom Češke. Simpatije s potezo kluba iz Přepychov ni skrivala niti televizijska ekipa, ki je prenos oddelala na najvišjem (profesionalnem) nivoju. Tekmo je namreč poleg športnega komentiral tudi strokovni sodelavec. Za številne zanimivosti je ves čas tekme z oglašanji z roba igrišča začinila še leteča ekipa. V prispevkih niso manjkale niti predstavitve nekdanjih nogometašev, klubskih delavcev in mlajših selekcij. Sam dogodek je ob igrišče pričakovano privabil lepo število gledalcev. Nemalo tistih pred malimi ekrani pa je ravno zaradi nogometa sploh prvič slišalo za Přepyche. Danes ob omembi nepozabnega dogodka tako za klub kot sam kraj vaščani malo za šalo malo za res pripomnijo, da tako velikega števila kamer v Přepychih še dolgo (če sploh še kdaj) ne bodo videli…
Přepychy so še v pretekli sezoni imeli svojo B ekipo. Nanjo pripominja tudi napis na enem od dveh lesenih kontejnerjev v katerih je imelo moštvo svojo garderobo.Tudi vzdolž južne strani so ob igrišču nameščene klopi.
Laični ljubitelj nogometa bi pričakoval, da bo medijska pozornost na najvišjem nivoju amaterskemu klubu dodala pozitivnega vetra v jadra. Vsaj v primeru Přepychov je šla zgodba v obratno smer. Klub je z lanskim izpadom v najnižjo ligo dosegel eno najnižjih točk v vsej svoji zgodovini. S čimer so (vsaj za nekaj časa) prikrajšali svoje zveste pristaše za prestižne dvoboje proti (najbližjim) okoliškim klubom iz krajev Voděrady, Dobruška in Opočno. Vsi našteti klubi nastopajo v višjih ligah. Odgovorni v klubu verjamejo, da bo dobro in pošteno delo kmalu obrodilo sadove v obliki lepših časov přepyškega nogometa in da bodo njihovi največji tekmeci kmalu znova njihovi redni tekmeci na prvenstvenih tekmah. Ne le v članski kategoriji.
Ravno delo z mladimi je že v rani fazi delovanja kluba postalo eden od zaščitnih znakov Přepychov. Tako se lahko pohvalijo z nekaj znanimi imeni, ki so v svoji karieri dosegli profesionalno raven nogometa. Izpostaviti velja Tomaša Rejzka, ki je za Přepyche igral kot ciciban. Pri 16-ih letih se je nato vrnil v matični klub in s člansko ekipo takoj dosegel največji klubski uspeh. Iz vrst Přepychov prihajata tudi brata Mach. Starejši Ondřej se je v svoji igralski karieri posvetil predvsem vratarskemu poslu. Za črno – bele je nastopal v obeh selekcijah cicibanov (v obdobju 2005-08). Od leta 2011 je bil član moštva Hradec Kralove, kjer je kasneje branil za B moštvo v tretji češki ligi. Kljub temu, da danes šteje komaj 28 let, je moral zaradi poškodb svojo igralsko pot predčasno zaključiti. Po odhodu iz Hradca Kralove (leta 2023) je bil krajše obdobje kondicijski ter fitnes trener prvoligaškega kluba FK Pardubice. Njegov brat Martin je še kot član Přepychov leta 2015 dobil vabilo v reprezentanco Češke za igralce do 15. leta starosti. Po prestopu v praško Slavio je bil še petkrat nominiran v mladinsko reprezentanco do 18 let. Za velikana iz češke prestolnice je igral med letoma 2015-19. V članski konkurenci je nastopal za B moštvo. Svojo kariero je zaključil leta 2022 v tretjeligaškem klubu Loko Vltavin.
Površina enega izmed dveh pomožnih igrišč danes služi kot parkirišče za obiskovalce bolšjih trgov.
Navkljub zahtevnemu obdobju, je iz ust vodilnih klubskih mož čutiti pozitiven trend. Ki je v veliki meri vezan na delo z mladimi. Čeravno se mnogi klubi odločajo za združevanje moštev mlajših kategorij z okoliškimi klubi bodisi zaradi pomanjkanja bodisi zaradi številčnosti otrok (v tem primeru gre za formiranje B in tudi C ekipe), so v Přepychyh po besedah tako Vostřeza kot Jelena odločni nadaljevati klubsko usmeritev in mladim igralcem vedno ponuditi igranje za matični klub (brez pomoči sosednjih klubov). Nekaj, kar je bilo – z eno izjemo – stalnica tudi v preteklosti.
Nemara največji delež k pozitivni podobi celotnega kluba bodo prispevali rezultati članskega moštva. Ta se trenutno v devetčlanski ligi okrožja Rychnov nad Kněžnou z 18-imi osvojenimi točkami nahaja na četrtem mestu z vsega točko zaostanka za drugouvrščenim moštvom. Če je prvo mesto praktično že oddano ambiciozni ekipi Slatine, si lokalni nogometni privrženci v spomladanskem delu prvenstva lahko obetajo zanimivo borbo za drugo pozicijo. Ki sicer ne zagotavlja napredovanja v deveto ligo, a ob določenih okoliščinah klubom pušča odprta vrata za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Česar se v Přepychyh zagotovo ne bi branili. Za končni uspeh bo moštvo potrebovalo izboljšati točkovno bero z gostovanj, kjer so v jesenskem delu prvenstva zabeležili zgolj eno zmago (ob štirih porazih). Vzrok za slabše rezultate gre iskati predvsem v skromnejši igralski udeležbi. Za razliko od domačih tekem, kjer jim je na šestih tekmah uspela točke odvzeti zgolj vodilna ekipa lige. Kljub skupno petim porazom je Přepychom na prav vsaki tekmi uspelo vsaj enkrat zatresti nasprotnikovo mrežo.
Članska ekipa v zimskem premoru ni doživela omembe vrednih sprememb. V sklopu priprav na spomladanski del sezone (ki so jih pričeli 1. februarja) je moštvo odigralo tudi dve prijateljski tekmi proti devetoligaškima ekipama (obe je dobilo). Po slabi udeležbi na treningih, so se igralci ter trenerski štab v zimskem premoru dogovorili, da njihovo število zmanjšajo iz dveh na enega tedensko. Kar (vsaj za zdaj) prispeva k občutno boljši udeležbi.
Zgodovina in uspehi kluba
Že omenjeni Jiři Jelen ni le oseba, ki skrbno ureja klubsko zgodovino. Gre za velikega nogometnega entuziasta, ki je z vsem srcem predan svojemu lokalnemu klubu. Pogovor z njim zgolj potrdi, da velja za živo enciklopedijo přepyškega nogometa. Zahvaljujoč njegovi dejavnosti ima klub skrbno shranjeno arhivsko gradivo. Tako mdr. iz najstarejših prispevkov izvemo, da zametki nogometa v Přepychyh segajo že mnogo pred čas ustanovitve nogometnega kluba. Prva športna organizacija v kraju je bila namreč ustanovljena 1. novembra 1912. Imenovala se je “Sokol”, pod čigar zastavo je dolga leta igral tudi nogometni klub. O ustanovitvi “Sokola” v vasi ni več podatkov, njegovo delovanje pa je kmalu prekinila prva svetovna vojna.
Najstarejša ohranjena klubska fotografija sega v junij leta 1933 (leto ustanovitve SK Přepychy). Na fotografiji so skupaj igralci Přepychov skupaj z igralci kluba iz kraja Dobruške. Vir: SK Přepychy
Po potrditvi statuta s strani “okrožnega urada” in blagoslovu poslovnika Nogometnega okrožja severovzhodne Češke je 6. aprila 1933 dovoljenje za delovanje prejel klub SK Přepychy. Zanimivo, da je Jelen nedavno v svojem arhivu zasledil časopisni članek iz leta 1927 o tekmi med kluboma Přepychy in Dobruško. Kar bi potrjevalo obstoj nogometnega kluba še pred omenjenim letom 1933. Ker mu navedenega datuma (vsaj za zdaj) ni uspelo podkrepiti z dodatnim verodostojnim virom, ostajajo v klubu pri prvotni letnici (1933) nastanka.
Kraj je določil lokacijo igrišča približno kilometer južneje (nad) Přepychy, ki se je imenovala “U hrušky” (Pri hruški). Zemljišče je bilo zaseženo občinskemu policistu, čigar sinova sta bila velika nogometna navdušenca. Da je imela površina vsaj približno podobo nogometnega igrišča, je bilo potrebnega nemalo dela. Travnik si je naziv igrišča pridobil po postavitvi lesenih vratnih konstrukcij. Klubska kronika navaja tudi način pridobitve lesa za izdelavo golov. Ker je bila klubska blagajna takrat prazna, so se nogometaši odločili najti rešitev v bližnjem gozdu. Med svojim obhodom so ugledali od vetra polomljene borovce po katere so se podali sredi noči.
Že na prvi aktivni dan je nezadovoljstvo nad zabavo in gnanjem za okroglim usnjem izrazil domači župnik. A se je kmalu zatem pomiril, ko so lokalni nogometni zanesenjaki obljubili prispevati del izkupička njihove dejavnosti lokalni župniji.
Ker ob igrišču ni bilo objekta z garderobami, so igralci za preoblačenje uporabljali prostor v najbližjem gostišču. Ki pa je bilo od igrišča oddaljeno cel kilometer. Omenjeno gostišče sčasoma postane glavna klubska baza. Točno po osmih letih od ustanovitve kluba se moštvo ponovno sestavi. Kljub vojni in nacistični okupaciji je leta 1943 potekalo prvenstvo, ki se ga prvič udeležijo tudi Přepychy. Po vojni klub nadaljuje z igranjem v takrat najnižji (okrožni) ligi. Sezona 1947/48 je bila za dolgo časa zadnja, ko so vaščani lahko spremljali tekme svojih nogometnih ljubljencev. Razlogi za prenehanje delovanjakluba naj bi se skrivali v težki ekonomski situaciji, tragičnem dogodku na tekmi, ki je botroval smrti enega izmed igralcev, ter tudi takratni politični situaciji, ko so si po nasilnem komunističnem prevratu novi oblastniki zadali mdr. podreditev vseh športnih društev, kar je pri mnogih športnikih in klubih naletelo na odpor.
Utrinek z nogometne tekme v Přepychyh leta 1957. Vir SK PřepychyNogometaši ekipe dečkov in kadetov leta 1969. Vir SK Přepychy
Posledično leta 1949 prvotno igrišče ne služi več svoji funkciji. Travnata površina se preorje in nameni kmetijski dejavnosti. Takratni sokolski odbor zato prične razmišljati o izgradnji novega igrišča. Dve leti zatem pade odločitev o izgradnji igrišča na polju za Dvorskym ribnikom. Številni prostovoljci so kmalu zatem zavihali rokave ter s krampi in lopatami pričeli spreminjati polje na nogometno površino.
Po daljši prekinitvi nogometne dejavnosti je bila leta 1953 kot prva formirana ekipa dečkov. Ker novo nastajajoče igrišče v Přepychyh še ni bilo dokončano, so morali nadobudni nogometaši svoje tekme igrati na igriščih nasprotnikov. Tri leta kasneje klub iz igralcev, ki so do tedaj igrali za mladinsko ekipo, sestavi še člansko moštvo. A je trajalo še kar nekaj let (v tem obdobju so Přepychy igrali zgolj prijateljske tekme), dokler klub – po dolgih 14-ih letih – v ligaško tekmovanje znova prijavi tudi svojo člansko ekipo. Přepychy so bili takrat prisiljeni nastopati pod imenom »Sokol« (ki je bil v tem obdobju že podrejen komunistični oblasti). Svoje prvotno ime S(portovni) k(lub) Přepychy si znova nadenejo v začetku 90. let. Zanimanje otrok za nogomet je narekovalo formiranje določenih starostnih skupin kluba v različnih obdobjih. Ker veljajo Přepychy za manjše nogometno okolje, nikakor ni bilo samoumevno, da bo klub imel zadostno število igralcev za nastopanje iste starostne kategorije več sezon zapored. Večja je bila verjetnost, da bo številčnejša generacija istega letnika nosila dres kluba vse od najmlajše kategorije pa tja do mladinske ekipe. Ti so kasneje nemalokrat tvorili jedro članskega moštva in prispevali levji delež k njihovim uspehom.
Ekipa kadetov in mladincev v sezoni 1977/78 (na sliki) s prebojem iz okrožne v regijsko ligo doseže enega največjih uspehov kluba. Vir SK Přepychy
Leta 1960 klub v tekmovanje ponovno prijavi ekipo dečkov pod vodstvom že pokojnega Jiřija Sejkore, nekdanjega igralca kluba in avtorja knjige 70 let nogometa v Přepychih, ki je izšla leta 2003. Dve leti kasneje ista generacija poskrbi tudi za prvenstveni krst v kategoriji mladincev (enako, kot danes, je tudi tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom potekalo v eni starostni kategoriji).
Sezona 1970/71 s prebojem v najvišjo ligo okrožja prinese prvi vidnejši uspeh za přepyški nogomet. Zlato obdobje združene ekipe kadetov in mladincev nastopi v sezoni 1977/78, ko se jim iz okrožja uspe prebiti na regijski nivo tekmovanja, kjer so nastopali pet sezon. Da bi njihov preskok v člansko tekmovanje ne bil prehud zalogaj, so v klubu v tekmovanje prijavili še svojo člansko B ekipo. Ta je primarno služila doma vzgojenim igralcev, ki so takrat nastopali za mladinsko vrsto. Drugo moštvo Přepychov ni prav dolgo tekmovalo v članski konkurenci. Že naslednjo sezono 1980/81 zaradi pomanjkanja igralcev moštvo med zimskim premorom izstopi iz tekmovanja.
Leta 1981 za nov mejnik kluba poskrbi člansko moštvo, ki se mu prvič v zgodovini uspe uvrstiti v regijsko tekmovanje (današnjo sedmo ligo), v kateri nastopa dve sezoni, nakar ponovno izpade v najvišjo ligo okrožja.
Ob koncu 80-ih let doseže viden uspeh združeno moštvo kadetov in mladincev, ki osvoji prvo mesto v okrožju. Glavnina doma vzgojenih nogometašev te generacije je kasneje predstavljala okostje članske B ekipe, ki je nastopala celo v prvi okrožni (na državnem nivoju osmi) ligi. Dobro klubsko delo z mladimi so dopolnili še dečki, ki v sezoni 1988/89 zmagajo v eni od treh skupin prvenstva okrožja. Ista kategorija dopolni uspeh še tri leta zatem, ko postane prvak okrožja. Ker so odgovorni v klubu želeli njihov uspeh nadgraditi z nastopom na višjem – regijskem – nivoju, so se prvič (in do sedaj edinkrat) s klubom iz 5 km oddaljenega kraja Češke Meziřiči dogovorili za formiranje skupne ekipe, ki so jo nato prijavili v regijsko tekmovanje.
V sezoni 1994/95 uspe ponovni preboj iz okrožja tudi članski ekipi s čimer so bili postavljeni temelji zlatega obdobja nogometa v Přepychyh. Vzpon članske ekipe je bil zavidanja vreden. Po sezonah nastopanja v tretji, se jim uspe uvrstiti v drugo regionalno ligo ter v sezoni 2000/01 celo v elitno (prvo) regijsko ligo. V njej so nastopali deset zaporednih sezon. V njihovi prvi sezoni je tekmovanje nosilo naziv Východočeský přebor in je združevalo klube tako iz Pardubiške kot Kralovehraške regije. Krstno sezono v njem Přepychy zaključijo na osmem mestu. V nadaljevanju je tekmovanje potekalo ločeno v vsaki od obeh omenjenih regij na način, kot ga poznamo danes. Najvidnejša uvrstitev v današnji peti ligi uspe igralcem v sezoni 2004/05, ko prvenstvo končajo na četrtem mestu.
Prvo desetletje tega tisočletja bo za vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovino přepyškega nogometa. Na sliki najuspešnejša generacija kluba iz sezone 2004/05, ki jo je zaključila na četrtem mestu najvišje regijske lige. Vir SK Přepychy.
Spomini na sorazmerno dolgo obdobje uspehov tako pri klubskih delavcih (večina njih je v preteklosti nosila črno beli dres), starejših še aktivnih igralcih ter njihovih privržencih srednje in starejše generacije so danes še kako živi. Časi, ko so klubi iz mnogo večjih okoliških krajev gledali malemu klubu iz Přepychov v hrbet, se danes zdijo kot pravljica iz sanj. Ki je lahko tudi motivacija vsem, ki se trudijo obrniti klubsko krivuljo v pozitivno smer in se v prihodnosti zopet približati uspehom iz preteklosti.
Ne le manjših, tudi značilnost veliko večjih nogometnih sredin, so rezultatski vzponi in padci. Slednji niso prizanesli niti Přepychom. Slabši rezultati ter izpadi sprva znotraj regionalnih lig ter zatem še na nivo okrožnega tekmovanja, so imeli za posledico tudi upad zanimanja za nogomet pri otrocih oz. najstnikih. Posledično velja obdobje med letoma 2015 in 2018 za eno najbolj črnih period v klubski zgodovini. Glasovi najstnikov in njihovih mlajših naslednikov, ki so bili pred tem ves čas sestavni del nogometnega dogajanja v Přepychyh, so za cele tri sezone izginili z vaške zelenice.
Po izpadu iz regijske lige članskemu moštvu sicer uspe zabeležiti še nekaj vidnejših uspehov, kot so osvojitev naslova pokalnega prvaka v sezoni 2015/16 ter ponovno napredovanje iz prve okrožne v tretjo regijsko ligo (2017/18). Iz nje bi verjetno izpadli po dveh sezonah, če tekmovanja takrat ne bi prekinila epidemija covida. Podobna usoda je tekmovanje doletela v sezoni 2020/21. A so se takrat igralci v soglasju s predsednikom kluba odločili nastopati naslednjo sezono na nižjem nivoju. Prepričanje, da bo moštvo v prvi okrožni ligi dosegalo boljše rezultate, se je izkazalo za zmotno. Přepychy so namreč v sezoni 2021/22 osvojili zadnje mesto ter iz prve izpadi v drugo ligo okrožja. Naslednje tri sezone v drugi najnižji ligi je zaznamovala slaba klima v moštvu, nedisciplina ter tudi odhodi igralcev. Pred štirimi leti je bil zaradi pomanjkanja igralcev pod vprašajem celo prijava članske ekipe v tekmovanje. Přepyche naposled reši najhujšega nekaj veteranov iz bližnjega kluba Dobruška, ki so zapolnili manjko igralcev. Niti njihova pomoč v pretekli sezoni moštvu ni pomagala uiti zadnjemu mestu in izpadu v najnižjo ligo.
Jiři Jelen je nedavno s pomočjo arhivskega gradiva poskrbel, da se je črno – belo različica klubskega grba približala podobi iz 90-ih let. Marca leta 2023 so Přepychy objavili soj novi uradni grb z zlatim napisom in obrobami.
Žarek upanja na lepšo klubsko prihodnost je posijal v sezoni 2018/19, ko po triletni suši přepyškemu nogometnemu travniku doda »vsebino« generacija mlajših dečkov. V naslednjih sezonah sta med mlajšimi kategorijami klub najpogosteje zastopali obe generaciji cicibanov. Njim so kmalu priključili tudi najmlajšo generacijo, t.i. mini cicibane (otroci do šestega leta starosti), ki od sezone 2021/22 redno trenirajo in nastopajo za Přepyche.
Močnejše generacije mlajših nogometašev in nastopanje članske ekipe na višjem nivoju, sta leta 2021 pripomogla k odločitvi o ponovni ustanovitvi B ekipe, ki je vse do pretekle sezone nastopala v najnižji ligi in v njej sezone zaključevala v spodnji polovici lestvice.
Po izgradnji novega igrišča Přepychy od leta 1953 igrajo na skrajnem severozahodnem robu vasi. Neuradno ime objekta je Hujer arena, imenovana po nekdanjem gostincu, ki je imel v najemu gostinski del nogometnega objekta. Ravno v omenjen delu (takrat še lesene) stavbe je bila prva klubska garderoba. Objekt se nato v 80-ih letih razširi s čimer klub pridobi tudi nove garderobe. Vse do let 2011 so igrišče obdajali topoli, ko jih zaradi rekonstrukcije (vgradnje namakalnega sistema) odstranijo. V obdobju največjih uspehov in nastopov v regijskih ligah, je bil na nasprotni strani malo prometne lokalne ceste urejeno tudi pomožno nogometno igrišče. Kot zanimivost velja omeniti še garažo ob igrišču v kateri je bil parkiran avtobus s katerim je ekipa potovala na gostovanja širom regije.
S ponovnim formiranjem B ekipe je tudi ta leta 2021 dobila svoje prostore v leseni baraki ob glavnem objektu. Zadnje večje investicije v obliki prenove garderob je bila klubska infrastruktura deležna leta 2022.
Infrastruktura
Naravnost idealna lokacija igrišča v Přepychyh omogoča klubu osnovne pogoje za nemoteno organizacijo treningov in tekem. Nogometna površina se namreč nahaja na skrajnem zahodnem robu kraja. Od najbližjih bivalnih enot je dovolj oddaljena, da proces treningov ter napeti trenutki prvenstvenih tekem ne morejo motiti nobenega od bližnjih prebivalcev. Za nameček jim okolica omogoča dovolj prostora za morebitne izboljšave (obnove oz. povečave) klubske infrastrukture.
Prvi stik z objektom obiskovalec dobi ob vhodu na igrišče. Aktualni cenik na njem priča, da se prostor še vedno uporablja tako v času sobotnih bolšjih trgov kot prvenstvenih nogometnih tekem. Vstopnina za ogled članske tekme znaša 20 čeških kron (približno 80 centov), obiskovalci pa kot potrditev plačila dobijo uradno iztisnjen račun iz davčne blagajne. To je bil klub primoran nabaviti zaradi organizacije že omenjenih trgov in izdaje računov tako ponudnikom kot obiskovalcem. Klubi v najnižjih nogometnih ligah le redko pobirajo vstopnino (malenkost pogosteje se poslužujejo pobiranja prostovoljnega prispevka). In še takrat, ko se za to potezo odločijo, običajno obiskovalci ob plačilu prejmejo kak manjši papir ki služi kot potrdilo oz. vstopnica na tekmo. V družbi desetoligaških klubov so Přepychy skoraj zagotovo edini klub, ki na tovrsten (pregleden) način izdaja račune za plačano vstopnino.
Ker v aktualni sezoni za Přepyche nastopa pet selekcij, imajo v klubu željo izboljšati igralno površino na drugem pomožnem igrišču. Predvsem v slabem vremenu bi ga koristili za treninge in s tem razbremenili glavno igrišče.Spomin na zlate čase prikliče tudi pogled na prostorni rezervni klopi.
Na severni strani se igrišča skoraj dobesedno drži klubski objekt. Ta ima dva ločena vhoda. Eden vodi v gostinski objekt s točilnim pultom v katerem je nekaj miz in klopi. Gre za preprost manjši prostor s prijetnim ambientom, ki ga klub oddaja v najem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je največjega obiska deležen v času bolšjih trgov in prvenstvenih tekem. Svoja vrata ima sicer odprta tudi večino ostalih dni v tednu, običajno ob popoldnevih in večerih. Da je dogajanje na tekmah popestreno tudi s pripravo klobas, priča pogled na zunanji prostor ob objektu, kjer je je postavljen kotel, za njim pa je možno uzreti polno nasekanih drv, ki služijo pripravi klobas v njem. Del objekta (gre sicer za najstarejši klubski prostor) z gostinskim prostorom je – za razliko od glavnine preostalega dela stavbe – pomaknjen stran od igrišča. Kar je omogočilo postavitev tako nizkih kot tudi visokih miz s klopmi oz. sedeži ob njih. Ta del je (neuradno) namenjen zvestim (dolgoletnim) domačim privržencem, ki imajo tako kljuko vrat do točilne mize na dosegu rok. Celoten prostor pred vhodom je tudi zastrešen ter v smeri proti igrišču zaščiten z mrežo. Razlog za njeno namestitev so tekme cicibanov, ki se igrajo po širini glavnega igrišča. Posledično je marsikatera žoga po strelu proti golu končala med gledalci, ki so posledično znali biti prikrajšani tudi za tekočo vsebino v kozarcih…
Tudi zahvaljujoč vgrajenemu namakalnemu sistemu nudi igralna podlaga zelo dobre pogoje za treniranje in igranje tekem.
Večji del objekta pripada klubskim prostorom, ki jih z vhodom povezuje daljši hodnik. Njegovi steni v celoti krasijo oglasne deske, na katerih se lahko prepričamo o bogati klubski zgodovini. Podroben ogled celotne vsebine zahteva kar nekaj časa. Na oglasnih deskah lahko občudujemo arhivske fotografije s tekem, časopisne prispevke, lestvice, ekipne slike. Vsebina na njih je urejena do potankosti tako kronološko kot po posameznih starostnih kategorijah, kar še enkrat več potrjuje skrben in hvalevreden odnos kluba do lastne zgodovine oz. do vseh, ki so s svojim udejstvovanjem prispevali k obstoju in uspehom nogometa v Přepychyh. V tem pogledu bi klub z rychnovskega okrožja lahko postavili za zgled številnim ostalim (tudi višjeligaškim) klubom.
Ob trenutni situaciji, ko ima klub v tekmovanja prijavljenih pet starostnih kategorij, se zdi, da bi še kako prav prišel dodaten prostor, ki bi razbremenil tako domačo kot gostujočo garderobo. Ti sta sicer preprosti in dovolj udobni za eno moštvo igralcev. Pred leti so v klubu za svojo B ekipo preuredili eno od manjših lesenih barak (ki sicer bolj spominja na kontejner) ob klubski stavbi. A je vprašanje koliko je njena notranjost danes še primerna za tovrstno funkcijo. Za klubskim objektom vzdolž igrišča sta še dve podobni »baraki«. Pogled nanje in predmete okoli njih vsaj delno kazi sicer pozitivno podobo celotne nogometne infrastrukture. Celoten nogometni objekt s treh strani obdaja bodisi zid bodisi visoka ograja, predvsem z namenom ločitve površin ob objektu, ki večino sobot služijo organizaciji bolšjih trgov.
Hodnik klubskega objekta je pravi mali muzej, kjer se je ob pogledih na fotografije, časopisne članke, lestvice prvenstev možno pobliže seznaniti z bogato zgodovino kluba.
Igralno površino obdaja nizka kovinska ograja. Gledalci imajo možnost tekmo spremljati sede vzdolž avt linije na obeh straneh igrišča. Klopi so namreč nameščene tako ob severni kot južni strani igrišča. Tudi pogled na udobni rezervni klopi z 12-imi sedeži zna marsikaterega lokalnega nogometnega privrženca odpeljati v čase tekem na regijskem nivoju.
Rezultat vgrajenega namakalnega sistema se odraža ob pogledu na igralno površino. Klub za zalivanje igrišča uporablja vodo iz bližnjega ribnika. Posledično so igralcem omogočeni zelo dobri pogoji za treniranje in igranje tekem. Če je zelenica v odličnem stanju, bi za popolno sliko igralne površine morda veljalo vsaj delno utrditi še podlago. Vseeno přepyško igrišče v seštevku ponuja (za ta nivo tekmovanja) nadpovprečno kvaliteto.
Pogled v domačo garderobo.
Porast zanimanja za nogometno udejstvovanje pri najmlajših odgovorne v klubu vse pogosteje sili, da svoje poglede preusmerjajo na nasprotno stran lokalne ceste, kjer se nahajata dve pomožni igrišči. Površina prvega je bila nekdaj prekrita z žlindro in je služila treningom v najhladnejšem delu leta. To igrišče (oz. kar je od njega ostalo) je že nekaj časa namenjeno parkiranju jeklenih konjičkov v času bolšjih trgov in je danes za kakršne koli nogometne aktivnosti neuporabno. Nasprotno velja za sosednjo površino, ki bi po šestih letih neuporabe z nekaj korekcijami lahko omogočala solidno alternativo za treninge in s tem posledično razbremenitev glavnega igrišča.
Igralski kader, vodstvo kluba in trenerski štab
Dovolj širok igralski kader članskega moštva ter približno 50 igralcev v mlajših selekcijah v tem trenutku klubu zagotavlja mirno plovbo. Strah, da bi se ponovila zgodba izpred nekaj let, ko so v Přepychyh do zadnjega trepetali, če jim bo sploh uspelo sestaviti člansko ekipo, se zdijo preteklost. Zasluge za obrat k boljšim časom gre iskati v spremembah tako v vodstvu kluba kot tudi na strokovnih pozicijah. Jiři Jelen svoj optimizem vidi predvsem v dejstvu, da so funkcije v klubu prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače bili (oz. so še vedno) povezani s klubom. Njihova pripadnost Přepychom naj bi dolgoročno pripomogla k lepši prihodnosti kluba.
Jiři Štěpanek velja za eno izmed legend nogometa v Přepychyh. Decembra leta 2024 se je – po desetih letih – vrnil v svoj matični klub, da bi mu kot predsednik pomagal prebroditi težke čase ter ga vrniti na pot uspehov.
Decembra 2024 je mesto predsednika kluba prevzel Jiři Štěpanek. Gre za nekdanjega nogometaša Přepychov, ki je črno beli dres prvič oblekel pri svojih devetih letih. Kot igralec je na svoji koži občutil tudi obdobje največje slave kluba. Bil je namreč kapetan zlate generacije, ki se ji je uspelo uvrstiti v najvišje rangirano regijsko tekmovanje. V njem je za prvo ekipo nastopal tri sezone, nakar je vse do svojega 46. leta nadaljeval z igranjem za B ekipo. Je eden izmed sedmih igralcev v črno belem dresu, ki se jim je uspelo prebiti iz prve okrožne lige (danes 8. liga) vse do najvišje regionalne lige (5.liga). Kapetanski trak je nosil deset sezon. Štěpanek velja za preprostega človeka, ki je svoje življenje posvetil kmetovanju. Navkljub redkim prostim trenutkom, je-le te vedno namenil svojemu klubu – v preteklosti kot igralec, danes kot funkcionar, ki klubu bolj kot v pisarni pomaga fizično na in ob igrišču.
Dolga desetletja je s přepyškim nogometom tesno povezano tudi ime Vostřez. Aktualni podpredsednik Josef Vostřez je svojo pripadnost lokalnemu klubu podedoval po očetu. Josef Vostřez starejši je za Přepyche nastopal kot igralec. Po končani igralski karieri je v klubu še dolgo obdobje treniral različne starostne kategorije. Za družinsko zastopanost se ni za bati niti v prihodnosti. Vsi trije sinovi sedanjega podpredsednika Josefa Vostřeza namreč nabirajo nogometno sredino v mlajših klubskih selekcijah. Starejša dva – Kryštof in Josef – trenutno nastopata za kadetsko ekipo (katere eden od dveh trenerjev je ravno njun oče), medtem ko mlajši sin Vojtěch brani barve perspektivne generacije mlajših cicibanov.
Josef Vostřez kajpak ne izpusti nobene tekme mlajših klubskih kategorij. Nenazadnje je njegova glavna naloga usmerjena ravno v delovanje mladinskega pogona kluba. Da svoje delo opravlja več kot uspešno, priča porast zanimanja otrok za treninge nogometa v Přepychyh.
Za pozitivno zunanjo podobo kluba s svojimi rednimi aktualnimi prispevki ter zanimivostmi iz preteklosti skrbi Jiři Jelen. Uradno opravlja funkcijo vodje kluba. Poleg urejanja klubskega arhiva njegove zadolžitve obsegajo tudi organizacijo prvenstvenih tekem, skrb za urejenost klubskih prostorov ter ostale »malenkosti«, ki jih bežni ljubitelji nogometa morda ne opazijo, a brez katerih bi klub le stežka deloval.
Pred aktualno sezono je vodenje članske ekipe prevzel dvojec Vaclav Kincl (trener) ter Roman Lukeš kot vodja moštva (na sliki desno).Najdaljši staž med trenutno aktivnimi igralci kluba ima Milan Michl. Za Přepyche je prvič zaigral v kategoriji dečkov, članski dres je nosil v obdobju največjih uspehov, danes pa kot kapetan moštva poveljujejo obrambi črnoi-belih ter hkrati vodi selekcijo mlajših dečkov.
Pred začetkom aktualne sezone je prišlo do spremembe tudi na trenerskem stolčku članske ekipe. Vodenje ekipe je prevzela dvojica pod vodstvom Vaclava Kincla ter njegove desne roke Romana Lukeša. Podobno kot v predhodnih odstavkih omenjeni je tudi slednji že od svojih malih nog povezan s črno belo barvo přepyškega kluba. Zanj je namreč nastopal že pri svojih šestih letih. Po besedah odgovornih v klubu je sprememba v strokovnem vodstvu prinesla nov (pozitiven) veter v moštvo.
Trenutno so v sicer širokem kadru članskega moštva štirje igralci s prebivališčem prav v Přepychyh. Če ne upoštevamo sicer še kadeta Adama Šerede, ki je v jesenskem delu nastopil tudi za člansko moštvo (takrat bolj zaradi majhnega števila igralcev), je eden izmed domačinov tudi najmlajši član prve enajsterice, perspektivni Matyaš Piskora. 18-letnemu bočnemu branilcu največjo oporo na igrišču predstavlja legenda přepiškega nogometa Milan Michl. Dolgoletni kapetan moštva namreč igra na poziciji centralnega branilca. Čeprav je od vseh igralcev v polju večino časa najdlje od nasprotnikovih vrat, mu to ne predstavlja ovire, da s sedmimi doseženimi zadetki v jesenskem delu ne bi zasedal vrha klubske lestvice strelcev. Tudi Michl nastopa za Přepyche od šestega leta. Posledično je v svojem matičnem klubu okusil tako najlepše trenutke kot tudi globok padec. Njegove bogate izkušnje ter odlična telesna pripravljenost mu omogočata, da se na zelenici brez težav kosa tudi z generacijo mlajšimi nasprotniki. Poleg igralskega udejstvovanja Michl svoje znanje prenaša tudi na mladi rod nogometašev. V Přepychyh namreč trenira tudi ekipo mlajših dečkov.
Kljub 40-letni aktivni karieri Michl ne velja za najstarejšega nogometaša. Ta (prestižni) naziv pripada 46-letnemu Martinu Kliki, prav tako članu prve enajsterice. Njen nepogrešljivi člen sestavlja tudi bratska naveza Robert in Josef Hoffinger. Slednji je s šestimi zadetki drugi najproduktivnejši igralec přepyške zasedbe. Oba napadalno usmerjena igralca predstavljata eno glavnih orožij v boju z nasprotnikovo obrambo.
Mlajše kategorije
V splošnem velja, da so klubi, ki jim navkljub trudu in času v svoje vrste zaradi takšnih in drugačnih okoliščin ne uspe zvabiti dovoljšne število otrok za resno (organizirano) vadbo oz. prijavo v tekmovanje. In so klubi, kjer odgovornim veljakom v njih takšne in drugačne okoliščine pridejo prav kot izgovor za nedelo z mladimi. Za Přepyche se zdi, da ne spadajo v nobeno od obeh kategorij. Sledijo svoji filozofiji dela z otroki in mladimi. V svoje vrste z veseljem sprejmejo vsakega nogometa željnega dečka ali deklico ter zanj/o najdejo ustrezno starostno skupino znotraj kluba. Njihova usmeritev se kaže kot uspešna. Nenazadnje se v aktualni sezoni lahko pohvalijo s kar štirimi različnimi starostnimi kategorijami, ki ob članski ekipi zastopajo klub iz Přepychov. Kar jih v kategoriji desetoligaških klubov širom Češke uvršča v sam vrh dela z mladimi.
Mlajši cicibani SK Přepychy s podpredsednikom kluba Josefom Vostřezom.
Lahko bi dodali, da imajo ljubitelji nogometa v Přepychyh pravi mali privilegij, ki jim ga zavidajo tudi znatno večji kraji. Tekom pomladi in jeseni lahko v vasi vsak konec tedna v povprečju spremljajo dve do tri prvenstvene tekme svojih ljubljencev.
V aktualni sezoni je najštevilčnejša zasedba kadetov, ki so jo je klubu uspelo prijaviti v tekmovanje po dolgih 14-ih letih. Vodita jo že omenjeni Josef Vostřez in Vaclav Kansky. Širok izbor igralcev premore tudi ekipa mlajših dečkov pod vodstvom Michla in Josefa Martineca. Za trenutno najperspektivnejšo velja kategorija mlajših cicibanov, ki se lahko pohvali z naslovom zimskega okrožnega prvaka. Otroci pod taktirko Jaroslava Prata so pretekli mesec na dvoranskih turnirjih poskrbeli za veliko presenečenje in v Přepyche prinesli pokal. Po vseh tegobah, ki so klub spremljale v zadnjem obdobju, je omenjeni uspeh za klubske delavce neprecenljivega pomena in hkrati potrditev njihove pravilne usmeritve.
Ekipa mlajših dečkov SK Přepychov v sezoni 2025/26.
K pestri klubski paleti moštev prispeva še skupina otrok do sedmega leta starosti. Za njihovo spoznavanje s prvimi nogometnimi koraki je zadolžen Tomaš Hejzlar.
Vse kategorije imajo na urniku dva treninga tedensko. Da nogomet ni zgolj v moški (fantovski domeni) dokazuje kar nekaj deklet v treh najmlajših aktivnih kategorijah kluba.
Milan Michl v vlogi trenerja mlajših dečkov daje zadnje napotke svojim varovancem in varovankam pred prvenstveno tekmo.
Medijska pokritost in cilji kluba
Ena od velikih rezerv Přepychov se nedvomno skriva v premalo izkoriščeni zunanji podobi kluba. Glede na uspehov polno in bogato zgodovino kluba, številne mlade nadobudne nogometaše ter tudi prihodnje ambicije kluba, bi morda pričakovali kaj več od »zgolj« aktivne Facebook strani. Ta si sicer za redno in pogosto dodajanje prispevkov zasluži vse pohvale. Obiskovalci lahko na njej -poleg aktualnega dogajanja vseh klubskih selekcij z napovedmi prihajajočih ter opisi že odigranih srečanj, ki so pogosto obogatena tudi s fotografijami – prebirajo številne prispevke iz zgodovine kluba, o klubskih legendah, njihovih jubilejih in igralskih karierah. Ne manjka niti »dodatkov« o ostalih klubih iz bližnje okolice ter zanimivostih posredno povezanih z nogometom. Kot je denimo zgodba o nekdanjem vozniku klubskega avtobusa. V seštevku gre za pester doprinos informacij z bogato dodano vrednostjo.
Ravno zaradi prispevkov iz bogatega klubskega arhiva, ki se na Facebook-u izmenjujejo z novicami o aktualnem klubskem dogajanju, se samo od sebe ponuja razmislek o postavitvi klubske spletne strani. Ta bi omogočila arhivsko gradivo popredalčkati na eno mesto, ga s tem narediti preglednejšega in tudi lažje dostopnejšega. Še posebej ob dejstvu, da velika večina klubov na tem nivoju premore bore malo informacij (včasih niti to ne) o svojih koreninah. Trud in čas, ki ga Jiři Jelen vlaga v raziskovanje, urejanje in objavljanje klubske zgodovine, si zasluži globok priklon. Njegov doprinos klubu je v mnogočem lahko zgled tudi ostalim klubom, ki še premorejo klubski arhiv, a odgovorni klubski delavci ne najdejo časa in volje za njegovo urejanje.
Na eni izmed vaških oglasnih desk ima svoj prostor odmerjen tudi nogometni klub. Na njej je pritrjenih nekaj fotografij, ne pa tudi vabilo za prihajajoče tekme, ki bi ga zaman iskali tudi na kateri od ostalih oglasnih desk v kraju.
Manjšo (neizkoriščeno) rezervo bi lahko našli tudi ob pogledu na oglasne deske. Čeprav jih v Přepychyh najdemo kar nekaj, na nobeni od njih ne bomo uzrli plakata z vabilom na prihajajoče tekme. Da tovrstno objavljanje oz. vabilo na dogodek še vedno ni povozil čas (kot bi verjetno mislila predvsem mlajša generacija), priča pogled na oglasne deske v številnih večjih mestih. V nemalo primerih lahko na njih opazimo tudi plakate profesionalnih moštev z najvišjih lig različnih ekipnih športov.
Cilji kluba so primarno vezani na delo z mladimi. Podpredsednik Vostřez razmišlja še korak dlje in v povezavi z otroki omeni tudi pripadnost klubu. S čimer cilja na čas v prihodnosti, ko bo vodenje kluba primoran prevzeti kateri od mlajše generacije. Najsi bo to še aktivni nogometaš ali morda nekdo, ki mu igranje nogometa ni bilo usojeno, a bi s svojo dejavnostjo vseeno rad pomagal klubu.
Zdi se, da je trenutnemu klubskemu vodstvu po lanskem izpadu v najnižjo ligo uspelo ustaviti padajoči voz in postaviti nove – zdrave – temelje kluba. Jasna vizija daje upanje na lepšo prihodnost nogometa v kraju, ki jo v klubu nameravajo uresničiti predvsem z delom z mladimi. Za dodatni veter v jadra bi z vidnejšim rezultatskim uspehom lahko pripomogla tudi članska ekipa. Zanjo si v klubu želijo predvsem stabilnosti in dviga morale. Posledično bi članski uspehi pripomogli k pozitivnim premikom vseh klubskih struktur.
Glede rezultatskih ciljev so si v klubu enotni – srednjeročni je vezan na preboj članske ekipe v najvišjo ligo okrožja (8. liga). Na podlagi preteklih izkušenj omenjenega cilja vseeno ne želijo doseči za vsako ceno. Temveč z doma vzgojenimi igralci, ki naj bi v prihodnosti tvorili jedro članskega moštva.
Padec, kakršnega so v nedavni preteklosti doživeli v Přepychyh, bi za marsikateri nogometni klub pomenil konec delovanja. Da podobna usoda ni doletela tudi SK Přepyche, gre zasluga nekdanjim igralcem. Ti so v najtežjih trenutkih prevzeli vajeti kluba v svoje roke in sprejeli odločitve, ki klubu omogoča znova pogled v lepšo prihodnost. Tako v dobro přepyškega kluba kot tudi samega nogometa, gre upati, da bo Vostřezu, Jelenu, Štěpaneku in ostali druščini uspelo klub privesti v mirne vode ter mu povrniti ugled in nekdanjo slavo.
Drugi aprilski konec tedna so v spomladanski del sezone vstopila še zadnja okrožja širom Češke. Med njimi tudi Rychnov nad Kněžnou, kjer je nedeljsko popoldne mdr. ponudilo letošnjo nogometno premiero ljubiteljem nogometa v Přepychyh. Tamkajšnji klub je na domačem terenu pričakal nasprotnika s spodnje polovice lestvice. Pred tekmo je vloga favorita pripadla črno belim, ki jim v neizprosnem boju za končno drugo mesto ni preostalo drugega, kot vknjižiti vse tri točke.
Dobro pripravljeno igrišče ter nasprotnik po meri sta vsekakor šla na roko domačemu taboru. Gostujočo B ekipo iz 20 km južneje ležečega kraja Kostelecka Lhota so namreč Přepychy kot edino premagali na gostovanju v jesenskem delu, potem ko jim je v finišu tekme uspelo doseči dva zadetka za končno zmago 1:2. V gneči in izenačenosti ekip v zgornjem delu lestvice, kjer so
Po tem, ko so za spomladanski uvod nogometnega dogajanja v kraju dan prej poskrbeli mlajši dečki (ki so na domačem igrišču izgubili z minimalno razliko), jim je v nedeljo sledila še članska ekipa. Če so mladi najstniki svojo tekmo odigrali v sončnem vremenu, je bila nedelja (znova) bolj zimsko kot pomladno obarvana. Nizka temperatura ter ne sicer močan, a hladen veter sta poskrbela, da je večina gledalcev ob nogometno igrišče prispela v zimskih oblačilih.
Kompletna domača zasedba se je že uro pred pričetkom srečanja zbrala ob svoji rezervni klopi.Sočasno s prihodom prvih nogometašev je okence ob vstopu odprla tudi domača blagajničarka.
peterico ekip med drugim in šestim mestom ločile zgolj štiri točke, bi bilo vsak spodrsljaj proti ekipi iz spodnjega dela lestvice le stežka nadoknaditi. Česar so se v taboru Přepychov še kako dobro zavedali. Da so tekmo vzeli še kako resno, je bilo videti že v dogajanju pred tekmo.
Ogrevanje pred tekmo je potekalo pod taktirko kapetana moštva Milana Michla.
Približno uro pred tekmo je bilo ob in kmalu zatem tudi na igrišču zbrano celotno moštvo, ki je sprva ob rezervni klopi prisluhnilo napotkom trenerske dvojice Vaclav Kincl – Roman Lukeš. Igralci so nato družno odšli v garderobo ter se na zelenico vrnili približno 30
Že pripravljena igralna površina je na dan tekme dočakala še nekaj detajlov, ko sta k igrišču uro in pol pred pričetkom tekme kot prva prispela oba gostinska delavca, ki sta v času tekme skrbela za postrežbo jedače in pijače. Kmalu za njima se je kot prvi predstavnik kluba ob igrišču pojavil Jiři Jelen ter za njim še starejša gospa, ki je opravljala vlogo pobiralke vstopnine v manjšem kiosku ob vhodu k nogometnemu igrišču. Mimogrede, vstopnina za ogled tekme za odrasle osebe znaša 20 čeških kron (približno 80 centov).
Zadnji napotki pred prvim sodniškim žvižgom.Redki so trenutki, ko se na tekmi desete lige pojavijo trije uradni sodniki.
minut pred pričetkom srečanja. Medtem ko je gostujoča polovica igrišča še samevala, so se igralci v črno belih dresih z vso resnostjo posvetili ogrevanju pod taktirko kapetana moštva Milana Michla. Pogled na širok igralski kader je nedvomno ponujal sladke skrbi domačima strategoma. Po zaključenem ogrevanju so domači bojevniki po navodilu prvega trenerja še enkrat odšli v garderobo prisluhniti še zadnjim navodilom.
Uvodni pozdrav obeh nasprotnikov.
Tik pred tekmo je navzoče presenetil za deseto ligo redko viden prizor prihoda trojice uradnih sodnikov. Glavni med njimi, Petr Macek, je nato oznanil pričetek srečanja celo dve minuti pred uradnim pričetkom (16:30).
Prvi polčas
Na prvo polpriložnost so gledalci čakali do pete minute, ko je dolga podaja v napadu našla Roberta Hoffingerja, ki je sicer uspel preigrati iztekajočega se gostujočega vratarja, a je pri tem premočno brcnil žogo, ki mu je ušla v gol avt. Dve minuti zatem so lepo priložnost imeli gostje. Po prekršku na levi strani domače obrambe je sledil predložek na prvo vratnico, kjer je sicer oviran vtekajoči napadalec z bližine z glavo meril mimo domačih vrat. Minuto zatem si je na napadalni polovici žogo priboril Lukaš Rathousky, a je bil njegov strel od
daleč vse prej kot nevaren za gostujoča vrata.
V 10. minuti so Přepychy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nevarnim strelom po tleh zaključil Josef Hoffinger, a se je z obrambo izkazal gostujoči vratar. V napadalni akciji na nasprotni strani sta prodor gostujočega napadalca poskusila zaustaviti Matyaš Piskora in Lukaš Dolejš, a neuspešno. Nasprotni napadalec je svojo solo akcijo zaključil z močnim strelom z 8-ih metrov, po katerem se je z odlično obrambo izkazal domači vratar Tomaš Jeniček.
Zanimiv in dinamičen uvod v tekmo je vsekakor obetal dobro predstavo za ljubitelje nogometa. Odprt nogomet z obeh strani je ponujal priložnosti zdaj na eni zdaj na drugi strani. Prednost domače ekipe se je kmalu pokazala v hitrih defenzivnih igralcih (tako krilnih kot centralnih napadalcev). S svojo hitrostjo je od samega pričetka tekme izstopal Josef Hoffinger, ki je v 13. minuti svoj prodor po levi strani zaključil s strelom po tleh, a je
Josef Hoffinger se je že v uvodnih minutah izkazal s svojo hitrostjo.
nasprotni vratar njegov strel odbil. Še v isti minuti je po prekršku sledil predložek z desne v gostujoči kazenski prostor ter strel preko vrat.
Tako Matyaš Piskora (#6) kot Lukaš Dolejš v 11. minuti nista uspela gostujočemu napadalcu preprečiti lepo priložnost.
Kljub temu, da so tudi gostje kazali napadalne ambicije, so bili domači vendarle za odtenek boljši. Predvsem hitrost črno belih je prevešala tehtnico na njihovo stran, čeravno je v zaključku akcij nemalokrat manjkalo natančnosti pri zadnji podaji in tudi potrpežljivosti.
20. minuta je vendarle prinesla veselje v domači tabor. Zasluge za vodstvo Přepychov sta si razdelila Ondřej Sagner, ki je na sredini igrišča priboril žogo in jo
Pri skoku v domačem kazenskem prostoru je kraljeval kapetan Milan Michl. Njegovo posredovanje spremljata soigralca Ondřej Sagner (#21) ter Piskora s številko 6.
nato natančno podal v prazen prostor vtekajočemu Martinu Tominu, ki je svoj prodor zaključil z uspešnim strelom in z bližine po tleh matiral gostujočega čuvaja mreže.
Dogajanje na igrišču se je vse pogosteje prevešalo na gostujočo polovico. Nasprotnik je iz minute v minuto težje sledil tempu domačih, ki so ga narekovali s hitrimi oddajanji žog, izvedbami avtov, hitrimi prodori ter tudi agresivno obrambo. Posledično so gostje vse redkeje prihajali v bližino domačih vrat v katerih je Jeniček imel iz minute v minuto manj dela.
Bočni branilec Přepychov Sagner pri izgradnji napadalne akcije.
Přepychy so za svoje napadalne akcije koristili predvsem obe strani igrišča, kjer je za strah in trepet gostujočih bočnih branilcev skrbel Robert Hoffinger. Po sredini je pretil predvsem strelec zadetka Tomin v navezi z Josefom Hoffingerjem, vse pogosteje pa so se v napadalne akcije vključevali tudi defenzivni igralci, kot denimo 18-letni Piskora.
V 26. minuti je svojo hitrost demonstriral še Jiři Kopta, ki mu je med pobegom po desni strani uspelo preteči več kot polovico igrišča. Akcijo je nato zaključil s strelom po tleh s približno 17-ih metrov, po kateri je gostujoči vratar z nekaj težavami žogo ukrotil.
Pobegi Josefa Hoffingerja so za gostujoče branilce postajali nerešljiva uganka.
Martin Tomin je v 20. minuti poskrbel za prvi zadetek v gostujoči mreži.
V drugi polovici polčasa so črno-beli povsem zagospodarili na igrišču. V 33. minuti je na svoji polovici hitro avt izvedel Piskora, ki je na sredini opazil Tomina. Slednji se je odločil za prodor in mimo številnih gostujočih napadalcev prodrl v kazenski prostor, a je bil ob strelu preveč na levi strani, da bi lahko resneje ogrozil nasprotnikova vrata. Minuto po prihodu na igrišče je daljšo napadalno akcijo z neuspešnim strelom po tleh z 20-ih metrov zaključil Stanislav Monček.
Domača trenerska dvojica je tekmo spremljala stoje. Zlasti prvi trener Vaclav Kincl (na sliki levo) je ob spremljanju dogajanja na igrišču nekajkrat povzdignil glas.
Jiři Kopta je v igro vstopil tekom prvega polčasa.Po vstopu na zelenico je svojo desnico preizkusil Stanislav Monček.
Přepyche gre vsekakor pohvaliti za visok nivo igre tudi v nadaljevanju tekme. Gostje nikakor niso mogli več parirati hitrim podajam brez nepotrebnega zadrževanja žoge, pogostim vtekanjem v prazen prostor in nevarnim prodorom. V igri jih je z odličnimi obrambami držal njihov vratar, medtem ko sami v drugi
polovici polčasa niso uspeli izpeljati niti ene napadalne akcije s strelom proti domačemu golu. Na drugi strani so si črno beli do odmora pripravili še nekaj priložnosti. Prvo v 38. minuti, ko je po dolgem in visokem predložku s sredine igrišče žoga letela na dva domača napadalca, ki sta oba v teku prehitela prepočasno gostujočo obramba. Okroglo usnje je na koncu pristalo na nogi Kopte, ki je svoj prodor delno z desne strani zaključil s strelom po tleh, po katerem je vratar žogo odbil v kot. Tri minute zatem se je z uspešno obrambno akcijo izkazal Tomin, ki si je v dvoboju na napadalni polovici priboril žogo, njegov strel po tleh s 25-ih metrov je še enkrat več ubranila gostujoča enica. Že minuto kasneje je sledila nova hitra napadalna akcija črno-belih. Tomin je prodrl po desni strani, medtem ko je napad s strelom zaključil Kopta. Znova se je za nepremagljivo oviro izkazal nasprotni vratar. Ta je še enkrat več v obup spravil domačega napadalca po njegovem strelu z 20-ih metrov.
Moštvi sta tako na odmor odšli ob minimalnem vodstvu Přepychov. Po prikazanem sodeč in številnih strelih na gostujoča vrata so kljub zaostanku gostje bili po prvih 45-ih minutah nemara celo bolj zadovoljni z rezultatom. V igri jih je držal njihov vratar, ki je s svojimi obrambami nemalokrat spravljal v obup domače napadalce. Ti so nekajkrat s streli po tleh točno v dobro postavljenega vratarja še dodatno poskrbeli za njegovo »slavo«.
Po odhodu obeh moštev z igrišča, se je pozornost preusmerila v drugo najmlajšo kategorijo Přepychov. Njihovi mlajši cicibani so namreč nedavno osvojili okrožni naslov v zimski nogometni ligi, ki se je odigrala v dvorani po turnirskem sistemu. Ker gre za uradno tekmovanje pod okriljem okrožne nogometne zveze, ima uspeh za sam klub toliko večjo težo. Prvo osvojeno klubsko lovoriko po daljšem obdobju so zato odgovorni klubski delavci želeli ovekovečiti z manjšo slovesnostjo, ki jo je vodil Josef Vostřez. Mladi junaki so ob prisotnosti številnih staršev eden za drugim zmagoslavno prikorakali na zelenico, kjer sta jih pričakala predsednik kluba Jiři Štěpanek ter županja Přepychov Zdeňka Seidelova. Oba sta nogometašem ter njihovemu trenerju Jaroslavu Pratu čestitala ob uspehu in jim zaželela še veliko podobnih trenutkov v prihodnosti. Zatem sta županja in predsednik še osebno predala darila vsakemu od nogometašev. Ti so nato navzočim ponosno prikazali svoje nogometne veščine.
Hvalevreden in redko viden trenutek na desetoligaških zelenicah odraža zavedanje odgovornih v klubu pomena dela z mladimi nogometaši. Njihovi uspehi so hkrati zagotovilo stabilne in uspešne
Med premorom tekme je sledila lepo pripravljena klubska slovesnot s katero so počastili osvojeni naslov v zimski ligi. Klubsko vitrino je s pokalom obogatila kategorija mlajših cicibanov. Posebej za to priložnost so v klubu dali izdelati kolekcijo dresov z zlatimi napisi. Povabilu na tekmo se je odzvala tudi županja Přepychov Zdeňka Seidelova, ki je skupaj s predsednikom klubom Jiřijem Štěpanekom mladim nogometašem čestitala in jim zaželela veliko uspehov v prihodnosti. Program je povezoval podpredsednik kluba Josef Vostřez (na sliki desno).
Po svojem zmagovitem napevu……je sledila čestitka ter darila vsakemu od mladih domačih junakov.
prihodnosti kluba. Javno izkazano priznanje nedvomno pozitivno vpliva na možnost otrokovega nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. V Přepychyh si za nedeljski trenutek zaslužijo veliko pohvalo.
Najavljena slovesnost je nedvomno vplivala na zelo dober obisk prve spomladanske tekme. Ob igrišču se je namreč zbralo približno 80 gledalcev.
Večina njih je tekmo spremljala vzdolž igrišča ob klubskem objektu. Medtem ko so klopi na nasprotni strani igrišča po večini samevale. Kot na večini »vaških« tekem, si je tudi v Přepychyh vsaj polovica nogometnih privržencev našla prostor za spremljanje tekme tik ob vhodu v gostinski del objekta od koder so imeli pivo na dosegu rok. Poleg hmeljevega napitka je bilo v prijetno toplem prostoru s točilnim pultom obiskovalcem na voljo še kar nekaj različnih pijač ter tudi nekaj prigrizkov. Kdor je želel zadovoljiti svojo lakoto, je imel na izbiro kar tri vrste dimljenih klobas, katerih vonj se je razlegal iz kotla ob klubskem objektu.
Verjetno bi se mladi prvaki še lep čas podili za okroglim usnjem na delu glavnega igrišča, če jih pri tem ne bi prekinil žvižg glavnega sodnika, ki je oznanil obvezen prihod na igrišče obeh ekip.
Nedeljskemu nogometnemu dogajanju je v Přepychyh prisostvovalo lepo število gledalcev.
Za potešitev lakote je poskrbel domači mojster, ki je ponudbo jedače popestril s tremi vrstami klobas.
Drugi polčas
Tudi v nadaljevanje tekme so napadalneje vstopili domači črno beli. Po kotu z leve strani, ki ga je v 48. minuti izvedel Sagner, je bil v kazenskem prostoru najvišji Tomaš Krejza, a je z glavo meril preko vrat. Dve minuti kasneje je iz svoje polovice po levem krilu prodrl kapetan Michl, a njegov dober predložek ni našel nikogar od soigralcev v gostujočem kazenskem prostoru. Slednji se je v lepi priložnosti znašel že minuto zatem, ko mu je po prodoru z desne soigralec Josef Hoffinger poslal lep predložek, a je domači kapetan z glavo z bližine meril v gostujočega vratarja. Nato je s strelom poskusil še Tomin, ko je žogo – kot že ničkolikokrat pred tem – ukrotil vratar gostov.
Številni domači napadi so vendarle obrodili sadove v 55. minuti. Michl je na sredini igrišča v dvoboju priboril žogo, ki jo je s hitro podajo po tleh poslal proti Krejzi. Ta je bil prehiter za gostujočo obrambo, ki je lahko le pospremila njegov šah mat z bližine.
Domači so imeli vse niti igre v svojih rokah. Nemočni gostje so le s težavo prihajali preko sredine igrišča, kaj šele da bi jim uspelo zaključiti kakšno napadalno akcijo. Na drugi strani so Přepychy še vedno delovali sveže in zadetkov željni. Njihovo igro v napadu je v nadaljevanju močno poživil Krejza.
Domače napadalne akcije so se še naprej vrstile ena za drugo, v njih pa so igralci tekmovali kdo bo zapravil večje število priložnosti. V 58. minuti si je žogo priboril Tomin, s podajo je nato našel hitrega Josefa Hoffingerja, ki je svoj prodor zaključil s strelom, ki je
Igro v napadu je v drugem polčasu še dodatno poživil Tomaš Krejza (#31), ki je sprva z glavo takole meril preko vrat.
Napadalno akcijo Tomaša Večeře spremlja Monček (na sliki spredaj).
še enkrat ogrel dlani gostujočega vratarja. Naslednja priložnost za povišanje vodstva se je domačim ponudila po strelu s kota. Z desne strani ga je izvedel Tomin, ki je na robu kazenskega prostora videl samega Mončeka, a je ta sprožil visoko preko vrat. Vseprisotni Tomin je štiri minute kasneje prodrl po levem krilu od koder je poslal
predložek pred gostujoča vrata, kjer je zadnji hip reagiral nasprotni branilec in žogo poslal v kot. Isti domači napadalec je v naslednjem napadu poskrbel za atraktivni zaključek, ko je po predložku z desne s pol škarjicami poslal žogo tik mimo leve vratnice gostujočih vrat.
V 67. minuti je za enega izmed številnih prodorov moštva Přepychov poskrbel Robert Hoffinger, ki je po desnem krilu pobegnil svojemu nemočnemu čuvaju. Žogo je nato povedel proti sredini igrišča ter sprožil z roba kazenskega prostora. Tudi tokrat je po že neštetokrat videnem
Krejza je s strelom po tleh uspel povišati domače vodstvo.
scenariju gostujoči vratar s posredovanjem preprečil povišanje domačega vodstva.
Hitronogi napadalec Robert Hoffinger je večkrat po krilu pobegnil prepočasni gostujoči obrambi.
Gostom je v 68. minuti uspelo rezulztat znižati iz strogo dosojene enajstmetrovke.
Sploh prvi »izlet« v domači kazenski prostor v drugem polčasu je gostujočemu moštvu prinesel najstrožjo kazen. Delno je šlo za napako domače obrambe, ki ji je dodal soli na rano še sodnik z zelo strogo dosojenim prekrškom. Čeprav se v domačem taboru niso strinjali s sodniško odločitvijo, vseeno niso kaj prida protestirali. Gostom je z bele točke uspelo zadeti. Navkljub veliki razliki v kvaliteti obeh moštev so bili gostje ob golu zaostanka zopet v igri. A je glede na do takrat prikazano le redkokdo verjel, da bi gostje domov lahko odšli neporaženi.
Josef Hoffinger si je za prikazano skozi celotno srečanje zaslužil visoko oceno.
Podobno, kot njegov brat, velja Robert Hoffinger za enega glavnih orožij v ofenzivi Přepychov.
Prejeti zadetek domačih ni prav nič zmedel. Še naprej so nadaljevali z napadalno igro. Če so v 70. minuti po strelu Tomina z 10-ih metrov poskrbeli za še eno obrambo več na računu gostujočega junaka, jim je naslednjo minuto le uspelo vrniti se na varno razliko dveh zadetkov. Po predložku z leve je bil v skoku najvišji Michl. Njegov strel z glavo je gostujoči vratar odbil pred sebe. Do žoge je prvi pritekel Tomin, ki jo je v drugem poskusu z bližine vendarle poslal v gostujočo mrežo.
Domači napadalci so nizali eno priložnost za drugo. Poleg odličnih obramb gostujočega vratarja, so nekajkrat tudi sami zakompicirali situacijo (kot denimo na posnetku v 73. minuti).
Tudi Daniel Doležal bi lahko iz te akcije iztržil več.
Steber domače obrambe Milan Michl je bil večkrat nevaren tudi za nasprotnikov gol.
Tudi po tretjem zadetku so Přepychy nadaljevali z ofenzivno igro ter nanizali še nekaj strelov po tleh, po katerih niti eden ni našel poti v mrežo. Gostujoči vratar si je nemara edino napako privoščil v 76. minuti, ko je žogo slabo podal iz svojega kazenskega prostora. Ta je
Doležal se je v finišu tekme razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.
končala na nogi Sagnera, ki je delno z leve strani sprožil in poskrbel za lep zadetek v daljši vratarjev kot. Zdelo se je, da je tudi zadnji obrambni zid (vratar) gostov pričel kazati razpoke. Niti gostujoči drugi poskus v celotnem polčasu ni spremenil njihove klavrne podobe. Takrat je po njihovem kotu z leve žoga preskočila vse igralce v domačem kazenskem prostoru ter končala na nogah osamljenega igralca na desni strani, ki pa je streljal visoko preko domačih vrat.
Navkljub petim doseženim zadetkom so Přepychy tudi v zaključku tekme pokazali precejšnjo neučinkovitost. Takole je Robert Hoffinger zaključil akcijo v 85. minuti s strelom preko vrat.
Isti igralec je še enkrat več meril minuto kasneje, ko se je z obrambo izkazal gostujoči vratar.
Končni rezultat je po napaki gostujoče obrambe v 81. minuti postavil rezervist Daniel Doležal, ki je z bližine poslal žogo v nebranjeni del vrat. Po še nekaj poskusih domačih je sodnik naposled odpiskal konec srečanja. V domačem taboru so se lahko veselile (pričakovane) druge prvenstvene zmage nad istim nasprotnikom.
Bolj kot (zaslužna) zmaga Přepychov velja omeniti njihovo zelo gledljivo predstavo z eno samo slabo lastnostjo – neučinkovitostjo. Kljub na koncu visoki zmagi 5:1, bi ta – glede na številne priložnosti – morala biti izdatnejša. Da temu ni tako, gre delno pripisati tudi odličnemu gostujočemu vratarju, ki je zagotovo preprečil vsaj še 15-im žogam pot v lastno mrežo. V dvobojih z enakovrednejšimi nasprotniki bi podobno visoka neučinkovitost znala biti za ekipo usodna. Če zanemarimo neučinkovitost, si predstava Přepychov zasluži visoko oceno. Predvsem velja izpostaviti visok nivo igre, ki je vključeval številne moderne elemente nogometa. Rezultat pokrivanje nasprotnika so bile mnoge odvzete žoge, po katerih so sledile hitre napadalne akcije. Po visokem in varnem vodstvu marsikatera ekipa stopi na žogo in tekmo varno pripelje do konca. Přepychy so dokazali, da je visok tempo možno držati vseh 90 minut. Nasprotnik jim je zmogel parirati zgolj prvih 15 minut srečanja, nakar smo na
Přepychy so na uvodni tekmi spomladanskega dela potrdili vlogo favorita in zasluženo vknjižili tri točke.
zelenici lahko spremljali le še nogometaše v črno beli opremi. Brata Hoffinger, Tomin, Krejza ter ostali so nedvomno zagotovilo za uspešen spomladanski del sezone. Gre za igralce, ki se jih zagotovo ne bi branili višjerangirani klubi. Vsaj po prikazanem na uvodni spomladanski tekmi bi morali biti Přepychy prvi kandidat za končno drugo mesto na lestvici. Pod pogojem, da jim podobne predstave uspe prenesti tudi na gostujoča igrišča, na katerih jim v jesenskem delu niso cvetele rožice. V kolikor jim uspe tudi ta korak, je le vprašanje časa ligaškega napredovanja v višji rang.
Po tem, ko so za spomladanski uvod nogometnega dogajanja v kraju dan prej poskrbeli mlajši dečki (ki so na domačem igrišču izgubili z minimalno razliko), jim je v nedeljo sledila še članska ekipa. Če so mladi najstniki svojo tekmo odigrali v sončnem vremenu, je bila nedelja (znova) bolj zimsko kot pomladno obarvana. Nizka temperatura ter ne sicer močan, a hladen veter sta poskrbela, da je večina gledalcev ob nogometno igrišče prispela v zimskih oblačilih.
Kompletna domača zasedba se je že uro pred pričetkom srečanja zbrala ob svoji rezervni klopi.
Dobro pripravljeno igrišče ter nasprotnik po meri sta vsekakor šla na roko domačemu taboru. Gostujočo B ekipo iz 20 km južneje ležečega kraja Kostelecka Lhota so namreč Přepychy kot edino premagali na gostovanju v jesenskem delu, potem ko jim je v finišu tekme uspelo doseči dva zadetka za končno zmago 1:2. V gneči in izenačenosti ekip v zgornjem delu lestvice, kjer so peterico ekip med drugim in šestim mestom ločile zgolj štiri točke, bi bilo vsak spodrsljaj proti ekipi iz spodnjega dela lestvice le stežka nadoknaditi. Česar so se v taboru Přepychov še kako dobro zavedali. Da so tekmo vzeli še kako resno, je bilo videti že v dogajanju pred tekmo.
Sočasno s prihodom prvih nogometašev je okence ob vstopu odprla tudi domača blagajničarka. Ogrevanje pred tekmo je potekalo pod taktirko kapetana moštva Milana Michla.
Že pripravljena igralna površina je na dan tekme dočakala še nekaj detajlov, ko sta k igrišču uro in pol pred pričetkom tekme kot prva prispela oba gostinska delavca, ki sta v času tekme skrbela za postrežbo jedače in pijače. Kmalu za njima se je kot prvi predstavnik kluba ob igrišču pojavil Jiři Jelen ter za njim še starejša gospa, ki je opravljala vlogo pobiralke vstopnine v manjšem kiosku ob vhodu k nogometnemu igrišču. Mimogrede, vstopnina za ogled tekme za odrasle osebe znaša 20 čeških kron (približno 80 centov).
Zadnji napotki pred prvim sodniškim žvižgom.
Približno uro pred tekmo je bilo ob in kmalu zatem tudi na igrišču zbrano celotno moštvo, ki je sprva ob rezervni klopi prisluhnilo napotkom trenerske dvojice Vaclav Kincl – Roman Lukeš. Igralci so nato družno odšli v garderobo ter se na zelenico vrnili približno 30 minut pred pričetkom srečanja. Medtem ko je gostujoča polovica igrišča še samevala, so se igralci v črno belih dresih z vso resnostjo posvetili ogrevanju pod taktirko kapetana moštva Milana Michla. Pogled na širok igralski kader je nedvomno ponujal sladke skrbi domačima strategoma. Po zaključenem ogrevanju so domači bojevniki po navodilu prvega trenerja še enkrat odšli v garderobo prisluhniti še zadnjim navodilom.
Tik pred tekmo je navzoče presenetil za deseto ligo redko viden prizor prihoda trojice uradnih sodnikov. Glavni med njimi, Petr Macek, je nato oznanil pričetek srečanja celo dve minuti pred uradnim pričetkom (16:30).
Redki so trenutki, ko tekmo v deseti ligi odsodi trojica uradnih sodnikov.Uvodni pozdrav obeh nasprotnikov.
Prvi polčas
Na prvo polpriložnost so gledalci čakali do pete minute, ko je dolga podaja v napadu našla Roberta Hoffingerja, ki je sicer uspel preigrati iztekajočega se gostujočega vratarja, a je pri tem premočno brcnil žogo, ki mu je ušla v gol avt. Dve minuti zatem so lepo priložnost imeli gostje. Po prekršku na levi strani domače obrambe je sledil predložek na prvo vratnico, kjer je sicer oviran vtekajoči napadalec z bližine z glavo meril mimo domačih vrat. Minuto zatem si je na napadalni polovici žogo priboril Lukaš Rathousky, a je bil njegov strel od daleč vse prej kot nevaren za gostujoča vrata.
Josef Hoffinger se je že v uvodnih minutah izkazal s svojo hitrostjo.
V 10. minuti so Přepychy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nevarnim strelom po tleh zaključil Josef Hoffinger, a se je z obrambo izkazal gostujoči vratar. V napadalni akciji na nasprotni strani sta prodor gostujočega napadalca poskusila zaustaviti Matyaš Piskora in Lukaš Dolejš, a neuspešno. Nasprotni napadalec je svojo solo akcijo zaključil z močnim strelom z 8-ih metrov, po katerem se je z odlično obrambo izkazal domači vratar Tomaš Jeniček.
Tako Matyaš Piskora (#6) kot Lukaš Dolejš v 11. minuti nista uspela gostujočemu napadalcu preprečiti lepo priložnost.
Zanimiv in dinamičen uvod v tekmo je vsekakor obetal dobro predstavo za ljubitelje nogometa. Odprt nogomet z obeh strani je ponujal priložnosti zdaj na eni zdaj na drugi strani. Prednost domače ekipe se je kmalu pokazala v hitrih defenzivnih igralcih (tako krilnih kot centralnih napadalcev). S svojo hitrostjo je od samega pričetka tekme izstopal Josef Hoffinger, ki je v 13. minuti svoj prodor po levi strani zaključil s strelom po tleh, a je nasprotni vratar njegov strel odbil. Še v isti minuti je po prekršku sledil predložek z desne v gostujoči kazenski prostor ter strel preko vrat.
Kljub temu, da so tudi gostje kazali napadalne ambicije, so bili domači vendarle za odtenek boljši. Predvsem hitrost črno belih je prevešala tehtnico na njihovo stran, čeravno je v zaključku akcij nemalokrat manjkalo natančnosti pri zadnji podaji in tudi potrpežljivosti.
Pri skoku v domačem kazenskem prostoru je kraljeval kapetan Milan Michl. Njegovo posredovanje spremljata soigralca Ondřej Sagner (#21) ter Piskora s številko 6.Bočni branilec Přepychov Sagner pri izgradnji napadalne akcije.
20. minuta je vendarle prinesla veselje v domači tabor. Zasluge za vodstvo Přepychov sta si razdelila Ondřej Sagner, ki je na sredini igrišča priboril žogo in jo nato natančno podal v prazen prostor vtekajočemu Martinu Tominu, ki je svoj prodor zaključil z uspešnim strelom in z bližine po tleh matiral gostujočega čuvaja mreže.
Pobegi Josefa Hoffingerja so za gostujoče branilce postajali nerešljiva uganka.Jiři Kopta je v igro vstopil tekom prvega polčasa.
Dogajanje na igrišču se je vse pogosteje prevešalo na gostujočo polovico. Nasprotnik je iz minute v minuto težje sledil tempu domačih, ki so ga narekovali s hitrimi oddajanji žog, izvedbami avtov, hitrimi prodori ter tudi agresivno obrambo. Posledično so gostje vse redkeje prihajali v bližino domačih vrat v katerih je Jeniček imel iz minute v minuto manj dela.
V 26. minuti je svojo hitrost demonstriral še Jiři Kopta, ki mu je med pobegom po desni strani uspelo preteči več kot polovico igrišča. Akcijo je nato zaključil s strelom po tleh s približno 17-ih metrov, po kateri je gostujoči vratar z nekaj težavami žogo ukrotil.
Martin Tomin je v 20. minuti poskrbel za prvi zadetek v gostujoči mreži.
Přepychy so za svoje napadalne akcije koristili predvsem obe strani igrišča, kjer je za strah in trepet gostujočih bočnih branilcev skrbel Robert Hoffinger. Po sredini je pretil predvsem strelec zadetka Tomin v navezi z Josefom Hoffingerjem, vse pogosteje pa so se v napadalne akcije vključevali tudi defenzivni igralci, kot denimo 18-letni Piskora.
V drugi polovici polčasa so črno-beli povsem zagospodarili na igrišču. V 33. minuti je na svoji polovici hitro avt izvedel Piskora, ki je na sredini opazil Tomina. Slednji se je odločil za prodor in mimo številnih gostujočih napadalcev prodrl v kazenski prostor, a je bil ob strelu preveč na levi strani, da bi lahko resneje ogrozil nasprotnikova vrata. Minuto po prihodu na igrišče je daljšo napadalno akcijo z neuspešnim strelom po tleh z 20-ih metrov zaključil Stanislav Monček.
Přepyche gre vsekakor pohvaliti za visok nivo igre tudi v nadaljevanju tekme. Gostje nikakor niso mogli več parirati hitrim podajam brez nepotrebnega zadrževanja žoge, pogostim vtekanjem v prazen prostor in nevarnim prodorom. V igri jih je z odličnimi obrambami držal njihov vratar, medtem ko sami v drugi polovici polčasa niso uspeli izpeljati niti ene napadalne akcije s strelom proti domačemu golu. Na drugi strani so si črno beli do odmora pripravili še nekaj priložnosti. Prvo v 38. minuti, ko je po dolgem in visokem predložku s sredine igrišče žoga letela na dva domača napadalca, ki sta oba v teku prehitela prepočasno gostujočo obramba. Okroglo usnje je na koncu pristalo na nogi Kopte, ki je svoj prodor delno z desne strani zaključil s strelom po tleh, po katerem je vratar žogo odbil v kot. Tri minute zatem se je z uspešno obrambno akcijo izkazal Tomin, ki si je v dvoboju na napadalni polovici priboril žogo, njegov strel po tleh s 25-ih metrov je še enkrat več ubranila gostujoča enica. Že minuto kasneje je sledila nova hitra napadalna akcija črno-belih. Tomin je prodrl po desni strani, medtem ko je napad s strelom zaključil Kopta. Znova se je za nepremagljivo oviro izkazal nasprotni vratar. Ta je še enkrat več v obup spravil domačega napadalca po njegovem strelu z 20-ih metrov.
Domača trenerska dvojica je tekmo spremljala stoje. Zlasti prvi trener Vaclav Kincl (na sliki levo) je ob spremljanju dogajanja na igrišču nekajkrat povzdignil glas. Po vstopu na zelenico je svojo desnico preizkusil Stanislav Monček.
Moštvi sta tako na odmor odšli ob minimalnem vodstvu Přepychov. Po prikazanem sodeč in številnih strelih na gostujoča vrata so kljub zaostanku gostje bili po prvih 45-ih minutah nemara celo bolj zadovoljni z rezultatom. V igri jih je držal njihov vratar, ki je s svojimi obrambami nemalokrat spravljal v obup domače napadalce. Ti so nekajkrat s streli po tleh točno v dobro postavljenega vratarja še dodatno poskrbeli za njegovo »slavo«.
Po odhodu obeh moštev z igrišča, se je pozornost preusmerila v drugo najmlajšo kategorijo Přepychov. Njihovi mlajši cicibani so namreč nedavno osvojili okrožni naslov v zimski nogometni ligi, ki se je odigrala v dvorani po turnirskem sistemu. Ker gre za uradno tekmovanje pod okriljem okrožne nogometne zveze, ima uspeh za sam klub toliko večjo težo. Prvo osvojeno klubsko lovoriko po daljšem obdobju so zato odgovorni klubski delavci želeli ovekovečiti z manjšo slovesnostjo, ki jo je vodil Josef Vostřez. Mladi junaki so ob prisotnosti številnih staršev eden za drugim zmagoslavno prikorakali na zelenico, kjer sta jih pričakala predsednik kluba Jiři Štěpanek ter županja Přepychov Zdeňka Seidelova. Oba sta nogometašem ter njihovemu trenerju Jaroslavu Pratu čestitala ob uspehu in jim zaželela še veliko podobnih trenutkov v prihodnosti. Zatem sta županja in predsednik še osebno predala darila vsakemu od nogometašev. Ti so nato navzočim ponosno prikazali svoje nogometne veščine.
Med premorom tekme je sledila lepo pripravljena klubska slovesnot s katero so počastili osvojeni naslov v zimski ligi. Klubsko vitrino je s pokalom obogatila kategorija mlajših cicibanov. Posebej za to priložnost so v klubu dali izdelati kolekcijo dresov z zlatimi napisi. Povabilu na tekmo se je odzvala tudi županja Přepychov Zdeňka Seidelova, ki je skupaj s predsednikom klubom Jiřijem Štěpanekom mladim nogometašem čestitala in jim zaželela veliko uspehov v prihodnosti. Program je povezoval podpredsednik kluba Josef Vostřez (na sliki desno). Po svojem zmagovitem napevu…je sledila čestitka ter darilo vsakemu od mladih domačih junakov.
Hvalevreden in redko viden trenutek na desetoligaških zelenicah odraža zavedanje odgovornih v klubu pomena dela z mladimi nogometaši. Njihovi uspehi so hkrati zagotovilo stabilne in uspešne prihodnosti kluba. Javno izkazano priznanje nedvomno pozitivno vpliva na možnost otrokovega nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. V Přepychyh si za nedeljski trenutek zaslužijo veliko pohvalo.
Najavljena slovesnost je nedvomno vplivala na zelo dober obisk prve spomladanske tekme. Ob igrišču se je namreč zbralo približno 80 gledalcev. Večina njih je tekmo spremljala vzdolž igrišča ob klubskem objektu. Medtem ko so klopi na nasprotni strani igrišča po večini samevale. Kot na večini »vaških« tekem, si je tudi v Přepychyh vsaj polovica nogometnih privržencev našla prostor za spremljanje tekme tik ob vhodu v gostinski del objekta od koder so imeli pivo na dosegu rok. Poleg hmeljevega napitka je bilo v prijetno toplem prostoru s točilnim pultom obiskovalcem na voljo še kar nekaj različnih pijač ter tudi nekaj prigrizkov. Kdor je želel zadovoljiti svojo lakoto, je imel na izbiro kar tri vrste dimljenih klobas, katerih vonj se je razlegal iz kotla ob klubskem objektu.
Nedeljskemu nogometnemu dogajanju je v Přepychyh prisostvovalo lepo število gledalcev.Za potešitev lakote je poskrbel domači mojster, ki je ponudbo jedače popestril s tremi vrstami klobas.
Verjetno bi se mladi prvaki še lep čas podili za okroglim usnjem na delu glavnega igrišča, če jih pri tem ne bi prekinil žvižg glavnega sodnika, ki je oznanil obvezen prihod na igrišče obeh ekip.
Drugi polčas
Tudi v nadaljevanje tekme so napadalneje vstopili domači črno beli. Po kotu z leve strani, ki ga je v 48. minuti izvedel Sagner, je bil v kazenskem prostoru najvišji Tomaš Krejza, a je z glavo meril preko vrat. Dve minuti kasneje je iz svoje polovice po levem krilu prodrl kapetan Michl, a njegov dober predložek ni našel nikogar od soigralcev v gostujočem kazenskem prostoru. Slednji se je v lepi priložnosti znašel že minuto zatem, ko mu je po prodoru z desne soigralec Josef Hoffinger poslal lep predložek, a je domači kapetan z glavo z bližine meril v gostujočega vratarja. Nato je s strelom poskusil še Tomin, ko je žogo – kot že ničkolikokrat pred tem – ukrotil vratar gostov.
Igro v napadu je v drugem polčasu še dodatno poživil Tomaš Krejza (#31), ki je sprva z glavo takole meril preko vrat.
Številni domači napadi so vendarle obrodili sadove v 55. minuti. Michl je na sredini igrišča v dvoboju priboril žogo, ki jo je s hitro podajo po tleh poslal proti Krejzi. Ta je bil prehiter za gostujočo obrambo, ki je lahko le pospremila njegov šah mat z bližine.
Domači so imeli vse niti igre v svojih rokah. Nemočni gostje so le s težavo prihajali preko sredine igrišča, kaj šele da bi jim uspelo zaključiti kakšno napadalno akcijo. Na drugi strani so Přepychy še vedno delovali sveže in zadetkov željni. Njihovo igro v napadu je v nadaljevanju močno poživil Krejza.
Napadalno akcijo Tomaša Večeře spremlja Monček (na sliki spredaj).Josef Hoffinger si je za prikazano skozi celotno srečanje zaslužil visoko oceno.
Domače napadalne akcije so se še naprej vrstile ena za drugo, v njih pa so igralci tekmovali kdo bo zapravil večje število priložnosti. V 58. minuti si je žogo priboril Tomin, s podajo je nato našel hitrega Josefa Hoffingerja, ki je svoj prodor zaključil s strelom, ki je še enkrat ogrel dlani gostujočega vratarja. Naslednja priložnost za povišanje vodstva se je domačim ponudila po strelu s kota. Z desne strani ga je izvedel Tomin, ki je na robu kazenskega prostora videl samega Mončeka, a je ta sprožil visoko preko vrat. Vseprisotni Tomin je štiri minute kasneje prodrl po levem krilu od koder je poslal predložek pred gostujoča vrata, kjer je zadnji hip reagiral nasprotni branilec in žogo poslal v kot. Isti domači napadalec je v naslednjem napadu poskrbel za atraktivni zaključek, ko je po predložku z desne s pol škarjicami poslal žogo tik mimo leve vratnice gostujočih vrat.
Krejza je s strelom po tleh uspel povišati domače vodstvo.
V 67. minuti je za enega izmed številnih prodorov moštva Přepychov poskrbel Robert Hoffinger, ki je po desnem krilu pobegnil svojemu nemočnemu čuvaju. Žogo je nato povedel proti sredini igrišča ter sprožil z roba kazenskega prostora. Tudi tokrat je po že neštetokrat videnem scenariju gostujoči vratar s posredovanjem preprečil povišanje domačega vodstva.
Hitronogi napadalec Robert Hoffinger je večkrat po krilu pobegnil prepočasni gostujoči obrambi. Gostom je v 68. minuti uspelo rezulztat znižati iz strogo dosojene enajstmetrovke.
Sploh prvi »izlet« v domači kazenski prostor v drugem polčasu je gostujočemu moštvu prinesel najstrožjo kazen. Delno je šlo za napako domače obrambe, ki ji je dodal soli na rano še sodnik z zelo strogo dosojenim prekrškom. Čeprav se v domačem taboru niso strinjali s sodniško odločitvijo, vseeno niso kaj prida protestirali. Gostom je z bele točke uspelo zadeti. Navkljub veliki razliki v kvaliteti obeh moštev so bili gostje ob golu zaostanka zopet v igri. A je glede na do takrat prikazano le redkokdo verjel, da bi gostje domov lahko odšli neporaženi.
Prejeti zadetek domačih ni prav nič zmedel. Še naprej so nadaljevali z napadalno igro. Če so v 70. minuti po strelu Tomina z 10-ih metrov poskrbeli za še eno obrambo več na računu gostujočega junaka, jim je naslednjo minuto le uspelo vrniti se na varno razliko dveh zadetkov. Po predložku z leve je bil v skoku najvišji Michl. Njegov strel z glavo je gostujoči vratar odbil pred sebe. Do žoge je prvi pritekel Tomin, ki jo je v drugem poskusu z bližine vendarle poslal v gostujočo mrežo.
Podobno, kot njegov brat, velja Robert Hoffinger za enega glavnih orožij v ofenzivi Přepychov.
Prejeti zadetek domačih ni prav nič zmedel. Še naprej so nadaljevali z napadalno igro. Če so v 70. minuti po strelu Tomina z 10-ih metrov poskrbeli za še eno obrambo več na računu gostujočega junaka, jim je naslednjo minuto le uspelo vrniti se na varno razliko dveh zadetkov. Po predložku z leve je bil v skoku najvišji Michl. Njegov strel z glavo je gostujoči vratar odbil pred sebe. Do žoge je prvi pritekel Tomin, ki jo je v drugem poskusu z bližine vendarle poslal v gostujočo mrežo.
Domači napadalci so nizali eno priložnost za drugo. Poleg odličnih obramb gostujočega vratarja, so nekajkrat tudi sami zakompicirali situacijo (kot denimo na posnetku v 73. minuti).Tudi Daniel Doležal bi lahko iz te akcije iztržil več (video).
Tudi po tretjem zadetku so Přepychy nadaljevali z ofenzivno igro ter nanizali še nekaj strelov po tleh, po katerih niti eden ni našel poti v mrežo. Gostujoči vratar si je nemara edino napako privoščil v 76. minuti, ko je žogo slabo podal iz svojega kazenskega prostora. Ta je končala na nogi Sagnera, ki je delno z leve strani sprožil in poskrbel za lep zadetek v daljši vratarjev kot. Zdelo se je, da je tudi zadnji obrambni zid (vratar) gostov pričel kazati razpoke. Niti gostujoči drugi poskus v celotnem polčasu ni spremenil njihove klavrne podobe. Takrat je po njihovem kotu z leve žoga preskočila vse igralce v domačem kazenskem prostoru ter končala na nogah osamljenega igralca na desni strani, ki pa je streljal visoko preko domačih vrat.
Steber domače obrambe Milan Michl je bil večkrat nevaren tudi za nasprotnikov gol.Doležal se je v finišu tekme razveselil svojega prvega zadetka v sezoni.Navkljub petim doseženim zadetkom so Přepychy tudi v zaključku tekme pokazali precejšnjo neučinkovitost. Takole je Robert Hoffinger zaključil akcijo v 85. minuti s strelom preko vrat. (video)Isti igralec je še enkrat več meril minuto kasneje, ko se je z obrambo izkazal gostujoči vratar. (video)
Končni rezultat je po napaki gostujoče obrambe v 81. minuti postavil rezervist Daniel Doležal, ki je z bližine poslal žogo v nebranjeni del vrat. Po še nekaj poskusih domačih je sodnik naposled odpiskal konec srečanja. V domačem taboru so se lahko veselile (pričakovane) druge prvenstvene zmage nad istim nasprotnikom.
Přepychy so na uvodni tekmi spomladanskega dela potrdili vlogo favorita in zasluženo vknjižili tri točke.
Bolj kot (zaslužna) zmaga Přepychov velja omeniti njihovo zelo gledljivo predstavo z eno samo slabo lastnostjo – neučinkovitostjo. Kljub na koncu visoki zmagi 5:1, bi ta – glede na številne priložnosti – morala biti izdatnejša. Da temu ni tako, gre delno pripisati tudi odličnemu gostujočemu vratarju, ki je zagotovo preprečil vsaj še 15-im žogam pot v lastno mrežo. V dvobojih z enakovrednejšimi nasprotniki bi podobno visoka neučinkovitost znala biti za ekipo usodna. Če zanemarimo neučinkovitost, si predstava Přepychov zasluži visoko oceno. Predvsem velja izpostaviti visok nivo igre, ki je vključeval številne moderne elemente nogometa. Rezultat pokrivanje nasprotnika so bile mnoge odvzete žoge, po katerih so sledile hitre napadalne akcije. Po visokem in varnem vodstvu marsikatera ekipa stopi na žogo in tekmo varno pripelje do konca. Přepychy so dokazali, da je visok tempo možno držati vseh 90 minut. Nasprotnik jim je zmogel parirati zgolj prvih 15 minut srečanja, nakar smo nazelenici lahko spremljali le še nogometaše v črno beli opremi. Brata Hoffinger, Tomin, Krejza ter ostali so nedvomno zagotovilo za uspešen spomladanski del sezone. Gre za igralce, ki se jih zagotovo ne bi branili višjerangirani klubi. Vsaj po prikazanem na uvodni spomladanski tekmi bi morali biti Přepychy prvi kandidat za končno drugo mesto na lestvici. Pod pogojem, da jim podobne predstave uspe prenesti tudi na gostujoča igrišča, na katerih jim v jesenskem delu niso cvetele rožice. V kolikor jim uspe tudi ta korak, je le vprašanje časa ligaškega napredovanja v višji rang.
V senci nove nogometne afere in uvrstitve češke reprezentance na svetovno prvenstvo po dolgih 20-ih letih, v spomladanski del sezone vstopa vse več najnižje rangiranih ligaških tekmovanj širom Češke. Velikonočni konec tedna je otvoril boje za spomladanske točke tudi v obeh skupinah okrožja Třebič. Zadnjeuvrščena Sokol iz Pyšla je na svojem terenu pričakal favorizirano četrtouvrščeno ekipo. Kljub občutni razliki na lestvici, so domači verjeli v pozitivni rezultat, ki bi jim ugodnem razpletu omogočil skok z zadnjega mesta.
Vremensko je bela sobota na las spominjala na zadnji marčevski konec tedna. Hladno vreme, ki mu je občutek mraza dodajal še mrzel zahodni veter ter nekaj dežja v zgodnjem popoldnevu so prej spominjale na zimske razmere. Če bi se tekma igrala dan kasneje, bi bili nogometaši (in gledalci) deležni pravega nasprotja s spomladansko idilo…
Ker je nogomet šport, ki mu vreme ne more do živega niti v njegovih koreninah, ki jih dan danes predstavljajo ljubiteljski igralci v najnižjih
Označevanje igralne površine je trojici mladih nogometašev vzelo kar nekaj časa.
Priprave na tekmo so vključevale tudi namestitev mreže… …ter manjšega prenosnega digitalnega semaforja.
ligah, je posledično zadnji konec tedna oživelo na desetine zelenic širom države. Ena takšnih je bila tudi v Pyšelu, kjer je tamkajšnji Sokol gostil B ekipo iz približno 20 km oddaljenega kraja Valeč. Kljub nekaj zimskim spremembam v domačem moštvu, so imeli domači sokoli kar nekaj razlogov za dodatno motivacijo. Eden takšnih je zagotovo sam nasprotnik, ki jim je v jesenski partiji zadal sploh najvišji poraz (4:0) v sezoni. Drugi razlog za večjo angažiranost
po zimskem premoru so štirje zaporedni porazu v zaključku jesenskega dela. Prekinitev negativne serije in popoln točkovni izplen bi z veliko verjetnostjo pomenil dvig na lestvici.
Uvod v tekmo je približno dve uri in pol pred njenim pričetkom s prihodom na igrišče začinila trojica mlajših igralcev v družbi izkušenega Filipa Dvořaka. Priprava igrišča na tekmo jim je vzela konkretno več časa, kot običajno. Označbe na igrišču so namreč od zadnje jesenske tekme izginile in tako je bilo potrebno vsak detajl na novo odmeriti in označiti.
Da so v domačem taboru vzeli tekmo zelo resno, se je videlo že na ogrevanju. Medtem, ko so gostje počasi prihajali na svojo polovico igrišča, so se igralci Pyšla že dodobra ogreli.
Zadnji medsebojni napotki pred pričetkom srečanja.
Domača igralska zasedba je zagotovo presenetila tako v številčnosti (15 aktivnih igralcev), ki jim je skozi tekmo omogočala pogostejše menjave, kot v zgodnjem prihodu (večina njih je bila garderobi uro pred pričetkom tekme). Slednje je v najnižjih ligah prej izjema kot pravilo. Kar je nenazadnje potrdil tudi nasprotnik. Medtem, ko so domači v popolni rumeni opremi pričeli z ogrevanjem že 40 minut pred prvim sodniškim žvižgom, so gostje še vedno »kapljali« v svojo garderobo. Težko je napisati, ali je šlo z njihove strani tudi za podcenjevanje nasprotnika. Je pa dogajanje pred tekmo nakazovalo, da so v domačem taboru tekmo vzeli zelo resno. Po zaključenem ogrevanju so približno četrt ure pred pričetkom spomladanskega dela (tekma se je pričela ob
Glavni sodnik Vlastimil Vrzal se je na igrišču pojavil z 8-minutno zamudo. Tekmo je nato odsodil kar v “civilni” opravi.
Uvodni pozdrav obeh ekip.
15:30. uri) družno odšli v garderobo ter se z nje vrnili po desetih minutah. A namesto ob določeni uri, se je tekma naposled pričela s sedemminutno zamudo zaradi poznega prihoda sodnika na igrišče. Za nameček se je glavni delilec pravice Vlastimil Vrzal na igrišču pojavil kar v »civilnem oblačilu« ter v njem odsodil celotno tekmo.
Prvi polčas
Uvodna napadalna akciji na tekmi je pripadla domačim. Po kombinaciji na levi strani je s strelom z roba kazenskega prostora napad zaključil Stanislav Coufal, a je žoga zletela visoko preko gostujočih vrat. Šesti minuti so na nasprotni strani odgovorili gostje. Po njihovem strelu s približno 17-ih metrov je žogo na zahtevnem terenu rahlo poskočila, a se vseeno dotaknila pyšelskega vratarja
Miroslava Vafeka ter se ob desni vratnici domačega gola skotalila v kot. Gostje so nato izvedli dva kota z leve strani. Na žalost domačih je bil drugi zanje usoden. Žogo so po strelu iz kota sicer uspeli odbiti izven svojega kazenskega. Po novem visokem predložku je ta našla osamljenega gostujočega napadalca, ki je z bližine z glavo zadel za vodstvo gostov.
Obrambi Pyšela je poveljeval Vojtěch Vit.
Dve minuti zatem je sledil nov poskus domačih. Strel Ondřeja Tume so gostje sprva blokirali. Žoga je nato našla pot do Pavla Dvořaka, ki je z 20-ih metrov meril preko vrat. Še največ dela v defenzivi Pyšela sta imela oba bočna branilca. Gostje so namreč pogosto napadali ravno preko krilnih napadalcev, ki sta pošiljala nevarne predložke v domači kazenski prostor. Eden takšnih se je zgodil v 11. minuti, ko je nasprotnik dolgo kombiniral na levi strani domače obrambe. Po nevarnem predložku v vratarjev prostor je bil vtekajoči gostujoči napadalec na oddaljenejši vratnici za las prekratek. Minuto kasneje so gostje še enkrat zapretili. Tokrat s
Desni bočni branilec Matyaš Hejatko (#19) je imel skozi tekmo nemalo dela z nasprotnimi napadalci.
prostega strela delno z leve strani, a je žoga po strelu z 20-ih zletela približno dva metra mimo domačih vrat.
Še v isti minuti je gostom uspelo svojo prednost podvojiti. Po diagonalni podaji z leve strani je žoga prišla do osamljenega napadalca, ki jo je z bližine z lobom poslal preko nemočnega domačega vratarja Vafeka.
Domači so se tako po uvodnem delu znašli v nezavidljivem položaju. Nikakor jim ne gre očitati pogumne igre. Nemalokrat je ofenzivni del domače ekipe poskušal vršiti pritisk na zadnjo obrambno vrsto gostov. Kar je običajno puščalo luknjo na sredini, ki so jo gostje z visokimi in dolgimi podajami s pridom izkoriščali ter v ogenj pošiljali svoje hitre napadalce. Težko je oceniti, ali je takšni igri botrovala taktična odločitev gostov ali gre za njihov običajen slog igranja. V vsakem primeru so se dolge in visoke podaje na zahtevnem in trdem terenu izkazale za precej učinkovitejše, kot igra po tleh.
Lukaš Tuma je v obrambi skrbno pazil na čvrstega nasprotnega napadalca.
Igri Pyšela je na sredini igrišča dajal predvsem zanesljivi kapetan Ondřej Tuma. Sam je nekajkrat lepo organiziral pričetek napadalnih akcij ter v ogenj pošiljal soigralce v konici napada, kjer je izstopal predvsem hitronogi Filip Dvořak. Oba omenjena sta svoji vlogi zamenjala v 22. minuti, ko je avt na desni hitro izvedel Filip Dvořak, osamljeni Ondřej Tuma pa se s strelom ni prav dolgo obotavljal. Na žalost domačih privržencev je s 25-ih metrov meril po tleh točno v gostujočega vratarja.
Dve minuti zatem se je domači vrsti ponudila dotlej najlepša priložnost. Pavel Dvořak je izvedel kot z
Prvi strelec domače ekipe Pavel Dvořak je takole potreboval pomoč hladilnega spreja.
desne strani. Žogo je na levi strani kazenskega prostora z glavo pred gol poslal Coufal. Po neuspešnem skoku je do nje prišel branilec Lukaš Tuma, ki jo je – delno oviran – z bližine z desnico poslal preko vrat. Gostje so se še naprej posluževali preizkušene taktike, ki je domače držala v kar veliki negotovosti. Njihove dolge podaje so terjale nenehno pozornost domače defenzive.
V enem izmed duelov je Pavel Dvořak pokazal svojo čvrstost.
V 29. minuti je Pyšel izvedel hiter protinapad po katerem bi večina ekip nedvomno iztržila mnogo več. Akcija ob razredčeni obrambi gostov se je na koncu zaključila s slabo podajo Coufala in lepa priložnost je splavala po vodi. Konkretnejši gostje so se izkazali tudi kot čvrstejša ekipa, kar je bilo vidno predvsem v duel igri.
V 34. minuti so si domači priigrali še eno lepo priložnost. Po prekršku na sredini igrišča je sledila visoka podaja v kazenski prostor gostov. Branilci so žogo uspeli odbiti, a točno na noge Matyaša Hejatka, ki je s 7-ih metrov meril preko vrat.
Motor domače ekipe Ondřej Tuma je na sredini skrbel za organizacijo napadalnih akcij.
Domači privrženci so se še enkrat več prijeli za glavo. Njihovi ljubljenci so namreč le stežka prihajali do zaključkov akcij, posledično si bili streli v okvir gostujočih redki. Če je že katera od žog letela proti gostujočim vratom, nasprotni vratar z njo ni imel težav. Še najnevarnejši strel
V prvem polčasu je najlepšo priložnost za Pyšel zapravil branilec Lukaš Tuma.
v okvir so domači sprožili v 39. minuti, ko je najaktivnejši igralec v rumenem dresu Ondřej Tuma sprožil močen strel po tleh. Podobno, kot v uvodu tekme, je tokrat slabša igralna površina poskrbela za nenavaden odboj žoge, ki jo je gostujoči čuvaj mreže nato s skrajnimi močmi odbil v kot.
Še lepšo priložnost za izdatnejšo prednost so tik pred odmorom imeli gostje. Po diagonalni podaji je bil na žogi prekratek branilec Lukaš Tuma. Okroglo usnje je prišlo do osamljenega gostujočega napadalca, ki pa je na začudenje vseh prisotnih z desetih metrov meril mimo domačih vrat.
Enako, kot gostje, so v garderobe odšli vidno razočarani domači bojevniki. K čemur je verjetno botrovalo tudi hladno in vetrovno vreme. Kljub ne ravno prijaznim razmeram se je ob igrišču v Pyšelu na uvodni tekmi nadaljevanja prvenstva zbralo lepo število gledalcev. Ti so imeli v času tekme možnost obiskati notranjost lepo urejenega klubskega bifeja, kjer jim je bilo na voljo
nekaj različnih pijač ter manjše število prigrizkov. Za piko na i gostinski ponudbi je manjkala zgolj topla jed v obliki klobase. Če gledamo izključno z ekonomskega vidika kluba, bi zahvaljujoč solidnemu obisku tudi ta »računica« verjetno pila vodo (klubsko blagajno).
Med gledalci je bilo opaziti vse generacije. Nemalo je bilo tudi družin z najmlajšimi. Prav vsi od prisotnih so tekmo spremljali ob južni strani igrišča. Večina od njih se je odločila za ogled izpod strehe klubskega objekta, bodisi sede s klopi ali stoje s pivom v roki.
Obe ekipi sta si vzeli kar nekaj časa za napotke v garderobi. Po prihodu na travnato površino si je
Sobotni uvod v spomladanski del prvenstva je ob igrišče v Pyšlu privabil približno 70 gledalcev.Soliden obisk se je odrazil tudi v klubskem bifeju, kjer je bilo ljubiteljem nogometa na voljo nekaj vrst pijače.
nekaj domačih sokolov našlo čas še za kratek klepet s privrženci ob igrišču. Dokler nanjo ni prišel sodnik Vrzal ter s piskom v svojo piščalko oznanil pričetek drugega polčasa.
Po daljših napotkih so domači sokoli družno prikorakali iz garderobe.Nekaj njih si je za hip našlo čas za pogovor s svojimi privrženci.Kratek medsebojni posvet so pred nadaljevanjem tekme imeli Lukaš Tuma (#7), vratar Miroslav Vafek ter Adam Fila.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja so poskrbele za nezanimivo igro večinoma na sredini igrišča. Bolj ali manj nezanimivo dogajanje je prekinila slaba podaja gostujočega vratarja, ko je žogo v 50. minuti prestregel Filip Dvořak, jo podal do Pavla Dvořaka, ki je s 24-ih metrov meril mimo leve vratnice.
Vratar Vafek se je nekajkrat izkazal v vlogi branilca.
Nekaj razburjenja je prinesla 65. minuta, ko bi gostje iz lepe priložnosti lahko dosegli svoj tretji zadetek. Znova je bila na udaru leva stran domače obrambe, ki je omogočila nasprotniku predložek na nasprotno stran vratarjevega prostora. Gostujoči napadalec je žogo z glavo preusmeril pred gol, kjer jo je njegov soigralec s šestih metrov z glavo poslal približno meter nad prečko.
Na žalost ljubiteljev nogometa niti ta akcija ni prinesla preobrata na zelenici. Še naprej smo namreč spremljali raztrgano igro na sredini igrišča, s precej dueli ter še več napakami. Slednjih ni manjkalo predvsem v zaključku domačih akcij. Igralcem Pyšela nikakor ne gre očitati želje. A več kot očitno jih tepejo lastno neznanje oz. neizkušnje, ki so najbolj izstopale ravno v zaključku njihovih akcij. Pri večini njih gostujoča obramba niti ni potrebovala posredovati, saj so domači sokoli kar sami poskrbeli za nenatančno oz. premočno zaključno podajo, ki bi jim nato lahko prinesla priložnost.
Pred gostujočim prostim strelom so v živi zid stopili Fila, Radek Pospišil, Hejatko ter Ondřej Tuma.
Denis Kuda v obrambni akciji.
Za levo stran pyšelske obrambe je bil zadolžen Pospišil, ki je preko cele tekme bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Če so se gledalci ob pogledu na dogajanje na igrišču bolj ali manj dolgočasili, so na sredi drugega polčasa za nekaj vedrejšega razpoloženja poskrbeli sončni žarki, ki so po daljšem času vsaj za kakšno stopinjo ogreli sicer zelo hladno ozračje. Morda je tudi ta trenutek navdihnil Pyšelčane, da so krenili v daljši napad. Po nekaj podajah se je na koncu za strel odločil David Nykrmajer, a je tudi njegov poskus zletel mimo vrat.
Lukaš Tuma v enem izmed številnih dvobojev.Pogled na domačo klop.
Dolge intervale med priložnostmi v drugem polčasu so zapolnjevali predvsem dvoboji na sredini igrišča ter napake na obeh straneh in nemoč domačih pri organizaciji napada. Ta je prišla še bolj do izraza v drugi polovici polčasa, ko so moči upešale Ondřeju Tumi, ki je zaključek tekme presedel na domači klopi. Gostje so
brez težav izkušeno držali domače v šahu. Njihova napadalna vnema je tekom drugega polčasa upadla. V 75. minuti se jim je sicer ponudila priložnost po nevarni akciji, ki jo je v zadnjem trenutku razčistil prisebni Vojtěch Vit.
Stanislav Coufal med sprejemom žoge.
Če so igralci v prvem polčasu na trenutke vseeno ponudili nekaj živahnosti, smo v drugem polčasu spremljali šahovsko partijo. V zaključku tekme so gostje domačim po slabo izvedenem gol avtu ponudili še eno polpriložnost, a je strel s 25-ih metrov končal preko vrat. Zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje, ki so v 88. minuti postavili končni rezultat 0:3. Sicer večino tekme zbrana domača obramba je
Vafek je bil v finišu tekme še tretjič premagan.
ob izvedbi gostujočega avta zaspala. Žoga je prišla do vtekajočega gostujočega napadalca, ki je osamljen v domačem kazenskem prostoru rutinirano premagal Vafeka, ki si sicer zasluži pohvale za glasno vzpodbudo in napotke soigralcem v polju skozi celotno srečanje.
Igralci Pyšla so še drugič v tej sezoni čestitali istemu nasprotniku za zasluženo zmago.
Igralci Pyšla so bili po zadnjem sodniškem žvižgu primorani še drugič v sezoni čestitati nasprotniku za zasluženo zmago. Prva tekma nadaljevanja prvenstva je bila bolj ali manj zrcalna slika celotnega jesenskega dela. Ob dejstvu, da se moštvo nahaja na zadnjem mestu v svoji skupini, njihova obramba nikakor ne deluje slabo. Defenzivni
Tudi po tokratni tekmi je pogled na semafor potrdil največjo pomanjkljivost ekipe iz Pyšla.
del ekipe je v primerjavi z večino zadnjeuvrščenih ekip v ostalih okrožjih na precej višjem nivoju. Hkrati si zaslužijo pohvale za odprto igro. Še enkrat več se je izkazalo, da je za točkovni izkupiček poleg dobre obrambe potrebna tudi
nadgradnja ekipe v fazi napada. In ravno napadalni del ekipe je trenutna rakrana Pyšela. Ekipa si je s težavo zmožna pripraviti priložnost iz igre, kaj šele doseči zadetek. Priložnosti za izvedbo oz. zaključke napadalnih akcij je bilo na tekmi nekaj, a so večino njih zapravili kar igralci sami z nespretnostjo pri njihovi izvedbi. Z enim ali dvema izkušenejšima napadalno usmerjenima igralcema, bi Pyšel zagotovo kotiral višje na lestvici. V tem trenutku jim za izboljšanje svoje točkovne bere verjetno ne preostane drugega, kot počakati na tekme proti najbližjim zasledovalcem. Če bodo proti njim pokazali nekaj več zbranosti v napadalnih akcij, bi posledično lahko pobegnili vsaj z zadnjega mesta na lestvici.
Vremensko je bela sobota na las spominjala na zadnji marčevski konec tedna. Hladno vreme, ki mu je občutek mraza dodajal še mrzel zahodni veter ter nekaj dežja v zgodnjem popoldnevu so prej spominjale na zimske razmere. Če bi se tekma igrala dan kasneje, bi bili nogometaši (in gledalci) deležni pravega nasprotja s spomladansko idilo…
Označevanje igralne površine je trojici mladih nogometašev vzelo kar nekaj časa.Priprave na tekmo so vključevale tudi namestitev mreže… …ter manjšega prenosnega digitalnega semaforja.
Ker je nogomet šport, ki mu vreme ne more do živega niti v njegovih koreninah, ki jih dan danes predstavljajo ljubiteljski igralci v najnižjih ligah, je posledično zadnji konec tedna oživelo na desetine zelenic širom države. Ena takšnih je bila tudi v Pyšelu, kjer je tamkajšnji Sokol gostil B ekipo iz približno 20 km oddaljenega kraja Valeč. Kljub nekaj zimskim spremembam v domačem moštvu, so imeli domači sokoli kar nekaj razlogov za dodatno motivacijo. Eden takšnih je zagotovo sam nasprotnik, ki jim je v jesenski partiji zadal sploh najvišji poraz (4:0) v sezoni. Drugi razlog za večjo angažiranost po zimskem premoru so štirje zaporedni porazu v zaključku jesenskega dela. Prekinitev negativne serije in popoln točkovni izplen bi z veliko verjetnostjo pomenil dvig na lestvici.
Da so v domačem taboru vzeli tekmo zelo resno, se je videlo že na ogrevanju. Medtem, ko so gostje počasi prihajali na svojo polovico igrišča, so se igralci Pyšla že dodobra ogreli.Zadnji medsebojni napotki pred pričetkom srečanja.
Uvod v tekmo je približno dve uri in pol pred njenim pričetkom s prihodom na igrišče začinila trojica mlajših igralcev v družbi izkušenega Filipa Dvořaka. Priprava igrišča na tekmo jim je vzela konkretno več časa, kot običajno. Označbe na igrišču so namreč od zadnje jesenske tekme izginile in tako je bilo potrebno vsak detajl na novo odmeriti in označiti.
Glavni sodnik Vlastimil Vrzal se je na igrišču pojavil z 8-minutno zamudo. Tekmo je nato odsodil kar v “civilni” opravi.
Domača igralska zasedba je zagotovo presenetila tako v številčnosti (15 aktivnih igralcev), ki jim je skozi tekmo omogočala pogostejše menjave, kot v zgodnjem prihodu (večina njih je bila garderobi uro pred pričetkom tekme). Slednje je v najnižjih ligah prej izjema kot pravilo. Kar je nenazadnje potrdil tudi nasprotnik. Medtem, ko so domači v popolni rumeni opremi pričeli z ogrevanjem že 40 minut pred prvim sodniškim žvižgom, so gostje še vedno »kapljali« v svojo garderobo. Težko je napisati, ali je šlo z njihove strani tudi za podcenjevanje nasprotnika. Je pa dogajanje pred tekmo nakazovalo, da so v domačem taboru tekmo vzeli zelo resno. Po zaključenem ogrevanju so približno četrt ure pred pričetkom spomladanskega dela (tekma se je pričela ob 15:30. uri) družno odšli v garderobo ter se z nje vrnili po desetih minutah. A namesto ob določeni uri, se je tekma naposled pričela s sedemminutno zamudo zaradi poznega prihoda sodnika na igrišče. Za nameček se je glavni delilec pravice Vlastimil Vrzal na igrišču pojavil kar v »civilnem oblačilu« ter v njem odsodil celotno tekmo.
Uvodni pozdrav obeh ekip.
Prvi polčas
Uvodna napadalna akciji na tekmi je pripadla domačim. Po kombinaciji na levi strani je s strelom z roba kazenskega prostora napad zaključil Stanislav Coufal, a je žoga zletela visoko preko gostujočih vrat. Šesti minuti so na nasprotni strani odgovorili gostje. Po njihovem strelu s približno 17-ih metrov je žogo na zahtevnem terenu rahlo poskočila, a se vseeno dotaknila pyšelskega vratarja Miroslava Vafeka ter se ob desni vratnici domačega gola skotalila v kot. Gostje so nato izvedli dva kota z leve strani. Na žalost domačih je bil drugi zanje usoden. Žogo so po strelu iz kota sicer uspeli odbiti izven svojega kazenskega. Po novem visokem predložku je ta našla osamljenega gostujočega napadalca, ki je z bližine z glavo zadel za vodstvo gostov.
Dve minuti zatem je sledil nov poskus domačih. Strel Ondřeja Tume so gostje sprva blokirali. Žoga je nato našla pot do Pavla Dvořaka, ki je z 20-ih metrov meril preko vrat. Še največ dela v defenzivi Pyšela sta imela oba bočna branilca. Gostje so namreč pogosto napadali ravno preko krilnih napadalcev, ki sta pošiljala nevarne predložke v domači kazenski prostor. Eden takšnih se je zgodil v 11. minuti, ko je nasprotnik dolgo kombiniral na levi strani domače obrambe. Po nevarnem predložku v vratarjev prostor je bil vtekajoči gostujoči napadalec na oddaljenejši vratnici za las prekratek. Minuto kasneje so gostje še enkrat zapretili. Tokrat s prostega strela delno z leve strani, a je žoga po strelu z 20-ih zletela približno dva metra mimo domačih vrat.
Obrambi Pyšela je poveljeval Vojtěch Vit.Prvi strelec domače ekipe Pavel Dvořak je takole potreboval pomoč hladilnega spreja.
Še v isti minuti je gostom uspelo svojo prednost podvojiti. Po diagonalni podaji z leve strani je žoga prišla do osamljenega napadalca, ki jo je z bližine z lobom poslal preko nemočnega domačega vratarja Vafeka.
Domači so se tako po uvodnem delu znašli v nezavidljivem položaju. Nikakor jim ne gre očitati pogumne igre. Nemalokrat je ofenzivni del domače ekipe poskušal vršiti pritisk na zadnjo obrambno vrsto gostov. Kar je običajno puščalo luknjo na sredini, ki so jo gostje z visokimi in dolgimi podajami s pridom izkoriščali ter v ogenj pošiljali svoje hitre napadalce. Težko je oceniti, ali je takšni igri botrovala taktična odločitev gostov ali gre za njihov običajen slog igranja. V vsakem primeru so se dolge in visoke podaje na zahtevnem in trdem terenu izkazale za precej učinkovitejše, kot igra po tleh.
Desni bočni branilec Matyaš Hejatko (#19) je imel skozi tekmo nemalo dela z nasprotnimi napadalci.Lukaš Tuma je v obrambi skrbno pazil na čvrstega nasprotnega napadalca.
Igri Pyšela je na sredini igrišča dajal predvsem zanesljivi kapetan Ondřej Tuma. Sam je nekajkrat lepo organiziral pričetek napadalnih akcij ter v ogenj pošiljal soigralce v konici napada, kjer je izstopal predvsem hitronogi Filip Dvořak. Oba omenjena sta svoji vlogi zamenjala v 22. minuti, ko je avt na desni hitro izvedel Filip Dvořak, osamljeni Ondřej Tuma pa se s strelom ni prav dolgo obotavljal. Na žalost domačih privržencev je s 25-ih metrov meril po tleh točno v gostujočega vratarja.
Dve minuti zatem se je domači vrsti ponudila dotlej najlepša priložnost. Pavel Dvořak je izvedel kot zdesne strani. Žogo je na levi strani kazenskega prostora z glavo pred gol poslal Coufal. Po neuspešnem skoku je do nje prišel branilec Lukaš Tuma, ki jo je – delno oviran – z bližine z desnico poslal preko vrat. Gostje so se še naprej posluževali preizkušene taktike, ki je domače držala v kar veliki negotovosti. Njihove dolge podaje so terjale nenehno pozornost domače defenzive.
V enem izmed duelov je Pavel Dvořak pokazal svojo čvrstost. Motor domače ekipe Ondřej Tuma je na sredini skrbel za organizacijo napadalnih akcij.
V 29. minuti je Pyšel izvedel hiter protinapad po katerem bi večina ekip nedvomno iztržila mnogo več. Akcija ob razredčeni obrambi gostov se je na koncu zaključila s slabo podajo Coufala in lepa priložnost je splavala po vodi. Konkretnejši gostje so se izkazali tudi kot čvrstejša ekipa, kar je bilo vidno predvsem v duel igri.
V 34. minuti so si domači priigrali še eno lepo priložnost. Po prekršku na sredini igrišča je sledila visoka podaja v kazenski prostor gostov. Branilci so žogo uspeli odbiti, a točno na noge Matyaša Hejatka, ki je s 7-ih metrov meril preko vrat. Domači privrženci so se še enkrat več prijeli za glavo. Njihovi ljubljenci so namreč le stežka prihajali do zaključkov akcij, posledično si bili streli v okvir gostujočih redki. Če je že katera od žog letela proti gostujočim vratom, nasprotni vratar z njo ni imel težav. Še najnevarnejši strel v okvir so domači sprožili v 39. minuti, ko je najaktivnejši igralec v rumenem dresu Ondřej Tuma sprožil močen strel po tleh. Podobno, kot v uvodu tekme, je tokrat slabša igralna površina poskrbela za nenavaden odboj žoge, ki jo je gostujoči čuvaj mreže nato s skrajnimi močmi odbil v kot.
V prvem polčasu je najlepšo priložnost za Pyšel zapravil branilec Lukaš Tuma.
Še lepšo priložnost za izdatnejšo prednost so tik pred odmorom imeli gostje. Po diagonalni podaji je bil na žogi prekratek branilec Lukaš Tuma. Okroglo usnje je prišlo do osamljenega gostujočega napadalca, ki pa je na začudenje vseh prisotnih z desetih metrov meril mimo domačih vrat.
Enako, kot gostje, so v garderobe odšli vidno razočarani domači bojevniki. K čemur je verjetno botrovalo tudi hladno in vetrovno vreme. Kljub ne ravno prijaznim razmeram se je ob igrišču v Pyšelu na uvodni tekmi nadaljevanja prvenstva zbralo lepo število gledalcev. Ti so imeli v času tekme možnost obiskati notranjost lepo urejenega klubskega bifeja, kjer jim je bilo na voljo nekaj različnih pijač ter manjše število prigrizkov. Za piko na i gostinski ponudbi je manjkala zgolj topla jed v obliki klobase. Če gledamo izključno z ekonomskega vidika kluba, bi zahvaljujoč solidnemu obisku tudi ta »računica« verjetno pila vodo (klubsko blagajno).
Sobotni uvod v spomladanski del prvenstva je ob igrišče v Pyšlu privabilo priblino 70 gledalcev.
Med gledalci je bilo opaziti vse generacije. Nemalo je bilo tudi družin z najmlajšimi. Prav vsi od prisotnih so tekmo spremljali ob južni strani igrišča. Večina od njih se je odločila za ogled izpod strehe klubskega objekta, bodisi sede s klopi ali stoje s pivom v roki.
Zahvaljujoč solidnemu obisku dela v klubskem bifeju ni zmanjkalo.
Obe ekipi sta si vzeli kar nekaj časa za napotke v garderobi. Po prihodu na travnato površino si je nekaj domačih sokolov našlo čas še za kratek klepet s privrženci ob igrišču. Dokler nanjo ni prišel sodnik Vrzal ter s piskom v svojo piščalko oznanil pričetek drugega polčasa.
Po daljših napotkih so domači sokoli družno prikorakali iz garderobe.Nekaj njih si je za hip našlo čas za pogovor s svojimi privrženci.Kratek medsebojni posvet pred nadaljevanjem tekme so imeli Lukaš Tuma (#7), vratar Miroslav Vafek ter Adam Fila.
Drugi polčas
Uvodne minute nadaljevanja so poskrbele za nezanimivo igro večinoma na sredini igrišča. Bolj ali manj nezanimivo dogajanje je prekinila slaba podaja gostujočega vratarja, ko je žogo v 50. minuti prestregel Filip Dvořak, jo podal do Pavla Dvořaka, ki je s 24-ih metrov meril mimo leve vratnice.
Vratar Vafek se je nekajkrat izkazal v vlogi branilca.
Na žalost ljubiteljev nogometa niti ta akcija ni prinesla preobrata na zelenici. Še naprej smo namreč spremljali raztrgano igro na sredini igrišča, s precej dueli ter še več napakami. Slednjih ni manjkalo predvsem v zaključku domačih akcij. Igralcem Pyšela nikakor ne gre očitati želje. A več kot očitno jih tepejo lastno neznanje oz. neizkušnje, ki so najbolj izstopale ravno v zaključku njihovih akcij. Pri večini njih gostujoča obramba niti ni potrebovala posredovati, saj so domači sokoli kar sami poskrbeli za nenatančno oz. premočno zaključno podajo, ki bi jim nato lahko prinesla priložnost.
Pred gostujočim prostim strelom so v živi zid stopili Fila, Radek Pospišil, Hejatko ter Ondřej Tuma.Denis Kuda v obrambni akciji.
Nekaj razburjenja je prinesla 65. minuta, ko bi gostje iz lepe priložnosti lahko dosegli svoj tretji zadetek. Znova je bila na udaru leva stran domače obrambe, ki je omogočila nasprotniku predložek na nasprotno stran vratarjevega prostora. Gostujoči napadalec je žogo z glavo preusmeril pred gol, kjer jo je njegov soigralec s šestih metrov z glavo poslal približno meter nad prečko.
Za levo stran pyšelske obrambe je bil zadolžen Pospišil, ki je preko cele tekme bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.
Če so se gledalci ob pogledu na dogajanje na igrišču bolj ali manj dolgočasili, so na sredi drugega polčasa za nekaj vedrejšega razpoloženja poskrbeli sončni žarki, ki so po daljšem času vsaj za kakšno stopinjo ogreli sicer zelo hladno ozračje. Morda je tudi ta trenutek navdihnil Pyšelčane, da so krenili v daljši napad. Po nekaj podajah se je na koncu za strel odločil David Nykrmajer, a je tudi njegov poskus zletel mimo vrat.
Lukaš Tuma v enem izmed številnih dvobojev.Pogled na domačo klop.
Dolge intervale med priložnostmi v drugem polčasu so zapolnjevali predvsem dvoboji na sredini igrišča ter napake na obeh straneh in nemoč domačih pri organizaciji napada. Ta je prišla še bolj do izraza v drugi polovici polčasa, ko so moči upešale Ondřeju Tumi, ki je zaključek tekme presedel na domači klopi. Gostje so brez težav izkušeno držali domače v šahu. Njihova napadalna vnema je tekom drugega polčasa upadla. V 75. minuti se jim je sicer ponudila priložnost po nevarni akciji, ki jo je v zadnjem trenutku razčistil prisebni Vojtěch Vit.
Stanislav Coufal med sprejemom žoge.Vafek je bil v finišu tekme še tretjič premagan.
Če so igralci v prvem polčasu na trenutke vseeno ponudili nekaj živahnosti, smo v drugem polčasu spremljali šahovsko partijo. V zaključku tekme so gostje domačim po slabo izvedenem gol avtu ponudili še eno polpriložnost, a je strel s 25-ih metrov končal preko vrat. Zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje, ki so v 88. minuti postavili končni rezultat 0:3. Sicer večino tekme zbrana domača obramba je ob izvedbi gostujočega avta zaspala. Žoga je prišla do vtekajočega gostujočega napadalca, ki je osamljen v domačem kazenskem prostoru rutinirano premagal Vafeka, ki si sicer zasluži pohvale za glasno vzpodbudo in napotke soigralcem v polju skozi celotno srečanje.
Igralci Pyšla so še drugič v tej sezoni čestitali istemu nasprotniku za zasluženo zmago.Tudi po tokratni tekmi je pogled na semafor potrdil največjo pomanjkljivost ekipe.
Igralci Pyšla so bili po zadnjem sodniškem žvižgu primorani še drugič v sezoni čestitati nasprotniku za zasluženo zmago. Prva tekma nadaljevanja prvenstva je bila bolj ali manj zrcalna slika celotnega jesenskega dela. Ob dejstvu, da se moštvo nahaja na zadnjem mestu v svoji skupini, njihova obramba nikakor ne deluje slabo. Defenzivni del ekipe je v primerjavi z večino zadnjeuvrščenih ekip v ostalih okrožjih na precej višjem nivoju. Hkrati si zaslužijo pohvale za odprto igro. Še enkrat več se je izkazalo, da je za točkovni izkupiček poleg dobre obrambe potrebna tudi nadgradnja ekipe v fazi napada. In ravno napadalni del ekipe je trenutna rakrana Pyšela. Ekipa si je s težavo zmožna pripraviti priložnost iz igre, kaj šele doseči zadetek. Priložnosti za izvedbo oz. zaključke napadalnih akcij je bilo na tekmi nekaj, a so večino njih zapravili kar igralci sami z nespretnostjo pri njihovi izvedbi. Z enim ali dvema izkušenejšima napadalno usmerjenima igralcema, bi Pyšel zagotovo kotiral višje na lestvici. V tem trenutku jim za izboljšanje svoje točkovne bere verjetno ne preostane drugega, kot počakati na tekme proti najbližjim zasledovalcem. Če bodo proti njim pokazali nekaj več zbranosti v napadalnih akcij, bi posledično lahko pobegnili vsaj z zadnjega mesta na lestvici.
Sokol Pyšel velja za enega izmed številnih klubov, ki tvorijo najnižjo ligo v okrožju Třebič (v regiji Vysočina). Njegovi rezultati v aktualni sezoni so pod pričakovanji, kar priča tudi pogled na lestvico. Kljub temu, da bo klub v kratkem praznoval častitljivih sto let obstoja, bi kakršne koli aktualne informacije o nogometu v Pyšelu iskali zaman. Po nekaj letih suše v klubu upajo, da jim v kratkem znova uspe v tekmovanje prijaviti katero izmed mlajših selekcij.
Nogometni klub stoletnikov iz leta v leto povečuje svoje članstvo. Kar bi lahko označili za naravni proces. Kdor bi mislil, da se častitljiva starost klubov odraža tudi v njihovi organizaciji, bi bil – vsaj v primeru Pyšela – v zmoti. Da bo lokalni sokolski klub v kratkem praznoval zavidanja vredno obletnico, se bežni ljubitelj nogometa lahko informira na Facebook strani kluba. Le da objava ni namenjena vabilu na proslavo ali denimo spominom na preteklost, temveč pozivu tistim, ki bi z arhivskimi fotografijami priskočili klubu na pomoč ovekovečiti stoletnico aktivnega nogometa v vasi. Enako objavo je možno zaslediti še na eni izmed oglasnih desk v središču vasi. Da v klubu zeva velika luknja na področju arhivske urejenosti, je več kot očitno. V kratkem se bo pokazalo, če bo odgovornim uspelo luknjo vsaj delno zakrpati.
V Pyšlu lahko opazimo nekaj kažipotov, ki vodijo do nogometnega igrišča.
K pozitivnemu vzdušju in posledično lepšemu praznovanju bi nedvomno pripomogli tudi boljši rezultati moštva. Njihova članska ekipa sicer tvori eno izmed 25-ih moštev, ki nastopajo v najnižji ligi okrožja Třebič. Slednje je eno od štirih od skupno petih okrožij regije Vysočina, ki
ima organizirano desetoligaško tekmovanje. S čimer se omenjena regija uvršča v vrh po številčnosti klubov.
Po zastopanosti klubov desete lige drži primat med regijskimi okrožji ravno Třebič. Že nekaj sezon njihova številčnost zahteva razvrstitev
Pyšelski nogometni hram se nahaja na skrajnem zahodnem robu kraja.
moštev v dve skupini – A in B. Sokol Pyšel v aktualni sezoni nastopa v skupini A, v kateri je še enajst moštev. Jesenski del sezone so končali na zadnjem mestu s šestimi osvojenimi točkami za dve prvenstveni zmagi. Obe so dosegli na domačem terenu proti dvema najbližjim zasledovalcema. Do njiju ju loči ena oz. tri točke. Ob boljšem točkovnem izkupičku v spomladanskem delu ne bi bilo neulovljivo niti osmo mesto, ki jim beži za pet točk. V želji po čim boljšem štartu v spomladanski del sezone, je Pyšel pred nadaljevanjem odigral dve prijateljski srečanji. Obe je odigral na gostovanju in na njih doživel dva poraza.
Za razliko od okoliške infrastrukture stanje igralne površine močno otežuje igro po tleh.
Čeprav so »sokoli« v prvem delu nanizali devet porazov (zaporedni niz porazov je po zadnji jesenski tekmi dosegel številko štiri), pa pogled na razliko v zadetkih ni kdo ve kako pretresljiv. Napram mnogim zadnjeuvrščenim moštvom v desetih ligah širom Češke bi znal celo
Pogled na igrišče s povzdignjenega terena vzdolž severovzhodne strani igrišča delno onemogočata strehi rezervnih klopi.
koga presenetiti. Moštva z dna lestvice nemalokrat prejemajo zadetke kot po tekočem traku. In kar nekaj njih jih je v jesenskem delu pobralo blizu sto žog iz svojih mrež. Če velja Pyšel s 14-imi doseženimi zadetki za najmanj produktivno ekipo, jih 26 prejetih zadetkov uvršča na četrto mesto med klubi v skupini. Močnejša stran moštva je več kot očitno njihova obramba. Posledično je ekipa le redko deležna višjega poraza. Na drugi strani napadalni del predstavlja šibko stran moštva, ki jo gre pripisati predvsem neizkušenosti in tudi pomanjkanju nogometnega znanja.
Osvojitev naslova v 9. ligi v sezoni 2016/17 velja za največji uspeh v zgodovini kluba.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki sokolske dejavnosti v Pyšelu segajo v prvo polovico 20. stoletja. Navkljub omembi bližajoče se stoletnice delovanja kluba, podatka o datumu oz. letnici nastanka kluba ni bilo možno pridobiti. Le upati gre, da trenutno vodstvo kluba stori korak naprej in poskrbi za dostojnejšo podobo kluba. Nenazadnje se Pyšel uvršča med redke klube v najnižjih ligah, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim nogometnim udejstvovanjem. Morda se ob svojem rojstnem dnevu klub dočaka darila v obliki grba. Pyšel namreč ne premore simbola, s katerim se lahko poistoveti velika večina klubov. Ob svojem imenu (zaenkrat) uporablja kar vaški grb.
Edini dostopni podatki o rezultatih oz. uspehih kluba segajo v preteklo desetletje. V sezoni 2012/13 Pyšlu uspe uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Prvo sezono v njej končajo na drugem mestu z zgolj točko zaostanka za prvakom. Uspešno sezono začinijo še z uvrstitvijo v finale pokala okrožja, kjer jim je le za las ušla nova klubska lovorika (1:2). Sredina prejšnjega desetletja zagotovo velja za eno uspešnejših v zgodovini kluba. Kar se kaže tudi po zanimanju za nogomet. Članski uspehi ter številčen igralski kader so v sezoni 2012/13 omogočili formiranje B ekipe. Slednja je v najnižji ligi okrožja nastopala pet sezon in tekmovanje vsakokrat zaključila v spodnji polovici lestvice.
Za največji uspeh v zgodovini kluba so nogometaši sokola poskrbeli v sezoni 2016/17. Po naslovu prvaka se jim je prvič uspelo uvrstiti v elitno ligo okrožja. V njej je Pyšel nastopal dve sezoni. Prvo sezono je v konkurenci 14-
ih klubov končal na osmem mestu. Po izpadu iz osme lige so sledile tri sezone med devetoligaši. Sezono 2021/22 so končali na 12. mestu (v konkurenci 14-ih udeležencev), kar je pomenilo izpada v najnižji ligaški nivo. Četrta zaporedna sezona v deseti ligi je – vsaj do sedaj – za pyšelski sokol rezultatsko najslabša med vsemi.
Navkljub dejstvu, da je v okrožju Třebič redno organizirano tudi pokalno tekmovanje, so se v klubu v zadnjem obdobju zgolj enkrat odločili za sodelovanje v njem. V sezoni 2022/23 so v eni od štirih predtekmovalnih pokalnih skupin izgubili obe srečanji.
Infrastruktura
Nogometni objekt v Pyšelu se nahaja na zahodnem robu vasi. Lokacija je naravnost
Ob eni izmed dolžin igrišča so nameščene klopi.
Ob finančni podpori občine je pred dobrim desetletjem klub dobil sodoben in zavidanja vreden objekt.
idealna, saj navzočnost nogometašev ne moti prebivalce. Prva hiša je namreč od igrišča oddaljena nekaj deset metrov. Do igrišča se je možno pripeljati po dveh stranskih vaških cestah. Tistim, ki so prvič namenjeni na pyšelsko igrišče, jim do nogometnega »hrama« pomaga nekaj kažipotov. Ker je igrišče na malenkost dvignjenem terenu, pogled od njega zajema del vasi. Obrnjeno je v smeri SZ –
JV. Površino za vrati na zahodni strani na »varni oddaljenosti« zapolnjuje vodna površina Zgornjega ribnika (Horní rybník).
Igrišče je dostopno z južne strani, kjer je tudi dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov. Vzdolž celotnega
Rezervni klopi imata celo tlakovano podlago.
južnega dela igrišča so nameščene klopi. Del površine za klopmi je namenjene predvsem najmlajšim. Gre za ograjen prostor z igrali, ki staršem v času tekem omogoča brezskrbno spremljanje dogajanja na zelenici. Celotna nogometna infrastruktura je bila pred dobrim desetletjem deležna temeljite obnove. O čemer obiskovalce obvešča tudi tabla na klubskem objektu. S pomočjo regije je bil glavni investitor obnove kraj Pyšel. Glede na videno sodeč, imajo glavni politiki v vasi posluh za nogomet. Kar se tiče spremljajoče infrastrukture ob igrišču, se le-te zagotovo ne bi sramovali klubi, ki sicer tekmujejo na višjem nivoju. Še posebej pade v oči notranjost obnovljenega in povečanega klubskega objekta. V njem sta dva ločena prostora. V gostinskem delu je točilni pult z nekaj mizami in klopmi. Na polici višje v kotu so ponosno razstavljeni pokali ter pod njo slika moštva iz nepozabne klubske sezone 2016/17.
Posebno omembo si zaslužita tudi garderobi. Ti s svojo prostornostjo in modernostjo omogočata ekipam udobje na zelo visokem nivoju. V seštevku gre za objekt na katerega so lahko nogometaši in ljubitelji nogometa v Pyšelu več kot ponosni.
Glavnim akterjem niso omogočeni dobri pogoji zgolj v garderobi. Veličino celotne infrastrukture lahko občutijo tudi na rezervnih klopeh. Le redko lahko ob desetoligaških igriščih vidimo tako dolgi klopi za rezervne igralce in trenerski štab. Celoten prostor je tlakovan ter pozidan z obeh bočnih strani kakor tudi hrbtno, medtem ko zgornji del vključno s streho nad klopema prekriva pleksi steklo. Lahko bi napisali, da sta obe rezervni klopi del podpornega zidu, ki loči igrišče s približno meter višje ležečim terenom. Z njega je celo boljši pogled na igrišče, kot z nasprotne strani, kjer so na nivoju igralne površine nameščene klopi in od koder gledalci spremljajo prvenstvene dvoboje svojih nogometnih
Redki klubi iz najnižjih lig se lahko pohvalijo s prostornima in modernima garderobama, kakršni sta na voljo igralcem v Pyšlu.
ljubljencev. Edina slabost terena ob severnem delu igrišča sta ravno omenjeni strehi rezervnih klopi, ki zaradi svoje višine prekrivata pogled na del igrišča ob avt črti.
Klubski objekt zapolnjuje tudi lepo urejen gostiski prostor s točilnim pultom.
V precej slabšem stanju od spremljajoče infrastrukture je travnata površina. Čeprav pogled od daleč tega ne razkriva, je igrišče (vsaj v teh dneh) vse prej kot primerno za tehnično bolje podkovana moštva. Igralna površina je sicer v celoti prekrita s travo, a je njena podlaga zelo trda in mestoma neravna, kar onemogoča normalne odboje žoge ter večjo možnost poškodb igralcev. Nedvomno bi tovrstno težavo lahko v klubu rešili z namakalnim sistemom oz. z rednim zalivanjem.
Igralski kader ter vodstvo kluba
Na sicer neaktivni spletni strani je možno prebrati imena oseb zadolženih za določene funkcije v klubu. Žal na mestu samem ni bilo možno preveriti aktualnost navedenih podatkov in potrditi imena predstavnikov v vodstvu kluba.
Podobno velja tudi za igralski kader, ki je pozimi doživel nekaj sprememb. Prvi strelec moštva Pavel Dvořak bo tudi v spomladanskem delu nadaljeval igranje v rumenem dresu. Jeseni mu je uspelo doseči šest zadetkov (od skupno 14-ih!). Kot pomembno okrepitev velja izpostaviti obrambnega igralca Vita Vojtěcha.
Mlajše kategorije
Navkljub trudu odgovornim klubu že nekaj zaporednih sezon ne uspe zvabiti dovolj otrok za prijavo v tekmovanje katere izmed mlajših kategorij. Če so še v prejšnjem desetletju kar nekajkrat v isti sezoni dres Pyšela nosile tudi po tri različne starostne kategorije, je danes slika precej bolj klavrna. Nazadnje so lahko ljubitelji nogometa v Pyšelu spremljali nadobudne nogometaše v sezoni 2021/22. A še takrat je bilo za prijavo ekipe mlajših dečkov potrebno združiti moči z ekipo iz bližnjega kraja Budišov.
Klub je pred dnevi na svoji Facebook strani objavil vabilo za nogometno vadbo otrok starejših od štirih let. Treningi bodo potekali enkrat tedensko. Upati gre na dober odziv, ki bi lahko že v prihodnji sezoni poleg članske vrste poskrbel za prvenstvene tekme tudi katere od mlajših starostnih kategorij.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med iskanjem informacij o klubu svetovni splet ponudi dve klubski strani. Uradna spletna stran je še vedno dostopna, čeprav po ogledu sodeč nikdar ni resnično zaživela. Na njej mdr. lahko najdemo rezultate ter strelce vseh klubskih selekcij med letoma 2009 in 2014. Nazadnje je bil na stran dodan razpored spomladanskega dela pretekle sezone.
Od leta 2013 ima klub tudi svojo Facebook stran. V prvih letih delovanja so bili na njej redno objavljeni razporedi in rezultati tekem tako mladinske in kadetske ekipe kakor tudi članskega moštva. Pogosto so bili dodani tudi prispevki z opisi dogajanja na tekmah, ki so jih občasno popestrile tudi fotografije. Znaten upad vpisov je sledil v letih 2015 in 16. Po izpadu moštva v najnižjo ligo leta 2022 so nogometno vsebino nadomestila v glavnem vabila na prireditve v okviru vaškega sokola.
O prisotnosti nogometa v Pyšlu se je možno prepričati zgolj na eni izmed vaških oglasnih desk, kjer klub v sklopu bližajoče se 100-obletnice delovanja prosi lastnike starejših fotografij k njihovi posoji.
Ljubitelji nogometa bi danes ob obisku Pyšela le stežka prišli do informacije o terminu igranja prvenstvenih tekem lokalnega kluba. Čeravno ne bi v vasi naleteli na katerega od nogometašev ali lokalnih nogometni privržencev. Tako na aktivnem Facebooku kot tudi na oglasnih deskah po vasi bi namreč zaman iskali vabilo na prihajajočo tekmo.
V dobro nogometa in lokalnega kluba gre verjeti, da bo prehod v drugo stoletje delovanja kluba pomenil tudi organizacijski preskok na višji nivo. Zgodovina vsakega nogometnega kluba – ne glede na nivo, kjer se trenutno nahaja – predstavlja enega izmed temeljev njegove prihodnosti. Navkljub zavidanja vredni spremljajoči infrastrukturi, klubu iz Pyšela za pozitivno zunanjo podobo manjka tako informiranje o aktualnem dogajanju v klubu oz. stik s svojimi privrženci (kar dan danes zahvaljujoč številnim spletnim socialnim omrežjem terja minimalno časa) kot tudi ohranjanje odnosa do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino lokalnega kluba.
TJ Sokol Pyšel v spomladanskem delu sezone 2025/26.
Nogometni klub stoletnikov iz leta v leto povečuje svoje članstvo. Kar bi lahko označili za naravni proces. Kdor bi mislil, da se častitljiva starost klubov odraža tudi v njihovi organizaciji, bi bil – vsaj v primeru Pyšela – v zmoti. Da bo lokalni sokolski klub v kratkem praznoval zavidanja vredno obletnico, se bežni ljubitelj nogometa lahko informira na Facebook strani kluba. Le da objava ni namenjena vabilu na proslavo ali denimo spominom na preteklost, temveč pozivu tistim, ki bi z arhivskimi fotografijami priskočili klubu na pomoč ovekovečiti stoletnico aktivnega nogometa v vasi. Enako objavo je možno zaslediti še na eni izmed oglasnih desk v središču vasi. Da v klubu zeva velika luknja na področju arhivske urejenosti, je več kot očitno. V kratkem se bo pokazalo, če bo odgovornim uspelo luknjo vsaj delno zakrpati.
Pyšelski nogometni hram se nahaja na zahodnem obrobju kraja.
K pozitivnemu vzdušju in posledično lepšemu praznovanju bi nedvomno pripomogli tudi boljši rezultati moštva. Njihova članska ekipa sicer tvori eno izmed 25-ih moštev, ki nastopajo v najnižji ligi okrožja Třebič. Slednje je eno od štirih od skupno petih okrožij regije Vysočina, ki ima organizirano desetoligaško tekmovanje. S čimer se omenjena regija uvršča v vrh po številčnosti klubov.
V Pyšlu lahko opazimo nekaj kažipotov, ki vodijo do nogometnega igrišča.Za razliko od okoliške infrastrukture stanje igralne površine močno otežuje igro po tleh.
Po zastopanosti klubov desete lige drži primat med regijskimi okrožji ravno Třebič. Že nekaj sezon njihova številčnost zahteva razvrstitev moštev v dve skupini – A in B. Sokol Pyšel v aktualni sezoni nastopa v skupini A, v kateri je še enajst moštev. Jesenski del sezone so končali na zadnjem mestu s šestimi osvojenimi točkami za dve prvenstveni zmagi. Obe so dosegli na domačem terenu proti dvema najbližjim zasledovalcema. Do njiju ju loči ena oz. tri točke. Ob boljšem točkovnem izkupičku v spomladanskem delu ne bi bilo neulovljivo niti osmo mesto, ki jim beži za pet točk. V želji po čim boljšem štartu v spomladanski del sezone, je Pyšel pred nadaljevanjem odigral dve prijateljski srečanji. Obe je odigral na gostovanju in na njih doživel dva poraza.
Pogled na igrišče s povzdignjenega terena vzdolž severovzhodne strani igrišča delno onemogočata strehi rezervnih klopi.
Čeprav so »sokoli« v prvem delu nanizali devet porazov (zaporedni niz porazov je po zadnji jesenski tekmi dosegel številko štiri), pa pogled na razliko v zadetkih ni kdo ve kako pretresljiv. Napram mnogim zadnjeuvrščenim moštvom v desetih ligah širom Češke bi znal celo koga presenetiti. Moštva z dna lestvice nemalokrat prejemajo zadetke kot po tekočem traku. In kar nekaj njih jih je v jesenskem delu pobralo blizu sto žog iz svojih mrež. Če velja Pyšel s 14-imi doseženimi zadetki za najmanj produktivno ekipo, jih 26 prejetih zadetkov uvršča na četrto mesto med klubi v skupini. Močnejša stran moštva je več kot očitno njihova obramba. Posledično je ekipa le redko deležna višjega poraza. Na drugi strani napadalni del predstavlja šibko stran moštva, ki jo gre pripisati predvsem neizkušenosti in tudi pomanjkanju nogometnega znanja.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki sokolske dejavnosti v Pyšelu segajo v prvo polovico 20. stoletja. Navkljub omembi bližajoče se stoletnice delovanja kluba, podatka o datumu oz. letnici nastanka kluba ni bilo možno pridobiti. Le upati gre, da trenutno vodstvo kluba stori korak naprej in poskrbi za dostojnejšo podobo kluba. Nenazadnje se Pyšel uvršča med redke klube v najnižjih ligah, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim nogometnim udejstvovanjem. Morda se ob svojem rojstnem dnevu klub dočaka darila v obliki grba. Pyšel namreč ne premore simbola, s katerim se lahko poistoveti velika večina klubov. Ob svojem imenu (zaenkrat) uporablja kar vaški grb.
Edini dostopni podatki o rezultatih oz. uspehih kluba segajo v preteklo desetletje. V sezoni 2012/13 Pyšlu uspe uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Prvo sezono v njej končajo na drugem mestu z zgolj točko zaostanka za prvakom. Uspešno sezono začinijo še z uvrstitvijo v finale pokala okrožja, kjer jim je le za las ušla nova klubska lovorika (1:2). Sredina prejšnjega desetletja zagotovo velja za eno uspešnejših v zgodovini kluba. Kar se kaže tudi po zanimanju za nogomet. Članski uspehi ter številčen igralski kader so v sezoni 2012/13 omogočili formiranje B ekipe. Slednja je v najnižji ligi okrožja nastopala pet sezon in tekmovanje vsakokrat zaključila v spodnji polovici lestvice.
Osvojitev naslova v 9. ligi v sezoni 2016/17 velja za največji uspeh v zgodovini kluba.
Za največji uspeh v zgodovini kluba so nogometaši sokola poskrbeli v sezoni 2016/17. Po naslovu prvaka se jim je prvič uspelo uvrstiti v elitno ligo okrožja. V njej je Pyšel nastopal dve sezoni. Prvo sezono je v konkurenci 14-ih klubov končal na osmem mestu. Po izpadu iz osme lige so sledile tri sezone med devetoligaši. Sezono 2021/22 so končali na 12. mestu (v konkurenci 14-ih udeležencev), kar je pomenilo izpada v najnižji ligaški nivo. Četrta zaporedna sezona v deseti ligi je – vsaj do sedaj – za pyšelski sokol rezultatsko najslabša med vsemi.
Navkljub dejstvu, da je v okrožju Třebič redno organizirano tudi pokalno tekmovanje, so se v klubu v zadnjem obdobju zgolj enkrat odločili za sodelovanje v njem. V sezoni 2022/23 so v eni od štirih predtekmovalnih pokalnih skupin izgubili obe srečanji.
Ob eni izmed dolžin igrišča so nameščene klopi.Rezervni klopi imata celo tlakovano podlago.
Infrastruktura
Nogometni objekt v Pyšelu se nahaja na zahodnem robu vasi. Lokacija je naravnos tidealna, saj navzočnost nogometašev ne moti prebivalce. Prva hiša je namreč od igrišča oddaljena nekaj deset metrov. Do igrišča se je možno pripeljati po dveh stranskih vaških cestah. Tistim, ki so prvič namenjeni na pyšelsko igrišče, jim do nogometnega »hrama« pomaga nekaj kažipotov. Ker je igrišče na malenkost dvignjenem terenu, pogled od njega zajema del vasi. Obrnjeno je v smeri SZ –JV. Površino za vrati na zahodni strani na »varni oddaljenosti« zapolnjuje vodna površina Zgornjega ribnika (Horní rybník).
Ob finančni podpori občine je pred dobrim desetletjem klub dobil sodoben in zavidanja vreden objekt.
Igrišče je dostopno z južne strani, kjer je tudi dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov. Vzdolž celotnega južnega dela igrišča so nameščene klopi. Del površine za klopmi je namenjene predvsem najmlajšim. Gre za ograjen prostor z igrali, ki staršem v času tekem omogoča brezskrbno spremljanje dogajanja na zelenici. Celotna nogometna infrastruktura je bila pred dobrim desetletjem deležna temeljite obnove. O čemer obiskovalce obvešča tudi tabla na klubskem objektu. S pomočjo regije je bil glavni investitor obnove kraj Pyšel. Glede na videno sodeč, imajo glavni politiki v vasi posluh za nogomet. Kar se tiče spremljajoče infrastrukture ob igrišču, se le-te zagotovo ne bi sramovali klubi, ki sicer tekmujejo na višjem nivoju. Še posebej pade v oči notranjost obnovljenega in povečanega klubskega objekta. V njem sta dva ločena prostora. V gostinskem delu je točilni pult z nekaj mizami in klopmi. Na polici višje v kotu so ponosno razstavljeni pokali ter pod njo slika moštva iz nepozabne klubske sezone 2016/17.
Redki klubi iz najnižjih lig se lahko pohvalijo s prostornima in modernima garderobama, kakršni sta na voljo igralcem v Pyšlu.
Posebno omembo si zaslužita tudi garderobi. Ti s svojo prostornostjo in modernostjo omogočata ekipam udobje na zelo visokem nivoju. V seštevku gre za objekt na katerega so lahko nogometaši in ljubitelji nogometa v Pyšelu več kot ponosni.
Glavnim akterjem niso omogočeni dobri pogoji zgolj v garderobi. Veličino celotne infrastrukture lahko občutijo tudi na rezervnih klopeh. Le redko lahko ob desetoligaških igriščih vidimo tako dolgi klopi za rezervne igralce in trenerski štab. Celoten prostor je tlakovan ter pozidan z obeh bočnih strani kakor tudi hrbtno, medtem ko zgornji del vključno s streho nad klopema prekriva pleksi steklo. Lahko bi napisali, da sta obe rezervni klopi del podpornega zidu, ki loči igrišče s približno meter višje ležečim terenom. Z njega je celo boljši pogled na igrišče, kot z nasprotne strani, kjer so na nivoju igralne površine nameščene klopi in od koder gledalci spremljajo prvenstvene dvoboje svojih nogometnih ljubljencev. Edina slabost terena ob severnem delu igrišča sta ravno omenjeni strehi rezervnih klopi, ki zaradi svoje višine prekrivata pogled na del igrišča ob avt črti.
Klubski objekt zapolnjuje tudi lepo urejen gostiski prostor s točilnim pultom.
V precej slabšem stanju od spremljajoče infrastrukture je travnata površina. Čeprav pogled od daleč tega ne razkriva, je igrišče (vsaj v teh dneh) vse prej kot primerno za tehnično bolje podkovana moštva. Igralna površina je sicer v celoti prekrita s travo, a je njena podlaga zelo trda in mestoma neravna, kar onemogoča normalne odboje žoge ter večjo možnost poškodb igralcev. Nedvomno bi tovrstno težavo lahko v klubu rešili z namakalnim sistemom oz. z rednim zalivanjem.
Igralski kader ter vodstvo kluba
Na sicer neaktivni spletni strani je možno prebrati imena oseb zadolženih za določene funkcije v klubu. Žal na mestu samem ni bilo možno preveriti aktualnost navedenih podatkov in potrditi imena predstavnikov v vodstvu kluba.
Podobno velja tudi za igralski kader, ki je pozimi doživel nekaj sprememb. Prvi strelec moštva Pavel Dvořak bo tudi v spomladanskem delu nadaljeval igranje v rumenem dresu. Jeseni mu je uspelo doseči šest zadetkov (od skupno 14-ih!). Kot pomembno okrepitev velja izpostaviti obrambnega igralca Vita Vojtěcha.
Mlajše kategorije
Navkljub trudu odgovornim klubu že nekaj zaporednih sezon ne uspe zvabiti dovolj otrok za prijavo v tekmovanje katere izmed mlajših kategorij. Če so še v prejšnjem desetletju kar nekajkrat v isti sezoni dres Pyšela nosile tudi po tri različne starostne kategorije, je danes slika precej bolj klavrna. Nazadnje so lahko ljubitelji nogometa v Pyšelu spremljali nadobudne nogometaše v sezoni 2021/22. A še takrat je bilo za prijavo ekipe mlajših dečkov potrebno združiti moči z ekipo iz bližnjega kraja Budišov.
Klub je pred dnevi na svoji Facebook strani objavil vabilo za nogometno vadbo otrok starejših od štirih let. Treningi bodo potekali enkrat tedensko. Upati gre na dober odziv, ki bi lahko že v prihodnji sezoni poleg članske vrste poskrbel za prvenstvene tekme tudi katere od mlajših starostnih kategorij.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med iskanjem informacij o klubu svetovni splet ponudi dve klubski strani. Uradna spletna stran je še vedno dostopna, čeprav po ogledu sodeč nikdar ni resnično zaživela. Na njej mdr. lahko najdemo rezultate ter strelce vseh klubskih selekcij med letoma 2009 in 2014. Nazadnje je bil na stran dodan razpored spomladanskega dela pretekle sezone.
Od leta 2013 ima klub tudi svojo Facebook stran. V prvih letih delovanja so bili na njej redno objavljeni razporedi in rezultati tekem tako mladinske in kadetske ekipe kakor tudi članskega moštva. Pogosto so bili dodani tudi prispevki z opisi dogajanja na tekmah, ki so jih občasno popestrile tudi fotografije. Znaten upad vpisov je sledil v letih 2015 in 16. Po izpadu moštva v najnižjo ligo leta 2022 so nogometno vsebino nadomestila v glavnem vabila na prireditve v okviru vaškega sokola.
O prisotnosti nogometa v Pyšlu se je možno prepričati zgolj na eni izmed vaških oglasnih desk, kjer klub v sklopu bližajoče se 100-obletnice delovanja prosi lastnike starejših fotografij k njihovi posoji.
Ljubitelji nogometa bi danes ob obisku Pyšela le stežka prišli do informacije o terminu igranja prvenstvenih tekem lokalnega kluba. Čeravno ne bi v vasi naleteli na katerega od nogometašev ali lokalnih nogometni privržencev. Tako na aktivnem Facebooku kot tudi na oglasnih deskah po vasi bi namreč zaman iskali vabilo na prihajajočo tekmo.
V dobro nogometa in lokalnega kluba gre verjeti, da bo prehod v drugo stoletje delovanja kluba pomenil tudi organizacijski preskok na višji nivo. Zgodovina vsakega nogometnega kluba – ne glede na nivo, kjer se trenutno nahaja – predstavlja enega izmed temeljev njegove prihodnosti. Navkljub zavidanja vredni spremljajoči infrastrukturi, klubu iz Pyšela za pozitivno zunanjo podobo manjka tako informiranje o aktualnem dogajanju v klubu oz. stik s svojimi privrženci (kar dan danes zahvaljujoč številnim spletnim socialnim omrežjem terja minimalno časa) kot tudi ohranjanje odnosa do predhodnikov, ki so orali nogometno ledino lokalnega kluba.
TJ Sokol Pyšel v spomladanskem delu sezone 2025/26.
