Jug moravskega dela Češka zaradi svojih naravnih danosti velja za priljubljen cilj domačih in tujih turistov. Za eno pomembnejših turističnih središč v tem delu Južnomoravske regije velja tudi vas Pasohlavky. Leži na bregovih novomlynskih akumulacijskih jezer, ki v vročih poletnih dneh nudijo prijetno osvežitev. Številne turistične nastanitve vključno z enim največjih avtokampov na Češkem na vrhuncu sezone v kraj privabijo večje število turistov. Za nameček se v Pasohlavkyh nahaja tudi eden največ vodnih parkov v državi. Ko k temu dodamo še arheološka najdišča z ostanki rimskega tabora, zapuščeno cerkev na otoku sredi jezera ter z vinogradi posejano okolico je razumljivo, da je vaški nogometni klub globoko v senci dogajanja.
S ciljem preprečiti poplave in povečati intenzivnost kmetijske pridelave je v 70-ih letih prejšnjega stoletja pričel nastajati velik kompleks pregradnih jezer Nove Mlyny na reki Dyje. Končan je bil leta 1989. Zavzema površino 3226 ha. Kot prvo izmed treh na sebe navezujočih jezer je nastalo Zgornje pregradno jezero Nove mlyny, imenovano tudi Mušovsko pregradno jezero. Ime izvira od kraja Mušov, ki je bil kljub odporu nekdanjih prebivalcev na podlagi odločitve socialistične oblasti izpraznjen. Januarja 1980 je bil Mušov izbrisan iz seznama naselij, njegovo območje pa so vode akumulacijskega jezera dokončno poplavile leta 1987. Oblast je prebivalcem ponudila ali nakup stanovanja ali izgradnjo družinske hiše v na novo izmerjeni ulici v Pasohlavkyh, pod katere je uradno prešlo ozemlje dotedanje občine Mušov. Zahvaljujoč prizadevanju naravovarstvenikov se je od vasi ohranila cerkev sv. Linharta, ki danes stoji na otoku sredi osrednjega dela pregradnega jezera. Ta del jezera, imenovan Srednje pregradno jezero Nove Mlyny, je (za razliko od zgornjega in spodnjega) od leta 1994 naravni rezervat. Zaradi gnezdenja številnih ptic na in ob vodni površini je bil predel pred 20-imi leti uvrščen v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Natura 2000.

Ob severni obali zgornjega jezera ležijo Pasohlavky. Vas se v starih pisnih virih omenja kot Uherčice na Belem bregu (Uherčice na Bílém břehu). Iz tega izhaja kasnejše nemško ime Weisstätten. Vas je bila verjetno kolonialnega izvora, njeno os pa je tvorila cesta, ki se je v vzhodnem delu razširila v vaški trg, na katerem je stala kapela.




Med vojnami v 15. stoletju je bilo naselje zapuščeno in ponovno naseljeno šele sredi 16. stoletja, ko se je sem naselilo novo prispelo prebivalstvo. Tudi tridesetletna vojna kraju ni prizanesla. Od prvotnih triinštiridesetih naseljencev jih je vojno preživelo zgolj devet. Vas je bila kmalu zatem hitro obnovljena. Ob popisu prebivalstva leta 1763 je skupno štela 397 prebivalcev. Najvišje število prebivalcev je bilo doseženo leta 1930, ko je v Pasohlavkyh živelo skupno 1021 ljudi.





Pred drugo svetovno vojno je v Pasohlavkyh živelo pretežno nemško prebivalstvo (93,6 %), ki je bilo takrat med najbolj narodno zavednimi v celotnem okrožju. Po vojni je bilo germansko prebivalstvo izgnano, njihovo premoženje pa zaplenjeno. V bitki ob koncu vojne je bila vas občutno poškodovana. Uničenih ali težje poškodovanih je bilo 234 hiš. Tudi zato se je po izgonu prvotnega prebivalstva v dveh
desetletjih po koncu druge svetovne vojne v vas priselilo vsega 37 družin. Kar je značilen trend za velik del krajev v obmejnem pasu, ki so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja večinsko naseljevali sudetski Nemci. Morda sami Pasohlavky še nekoliko bolj izstopajo v upadu prebivalstva. Leta 1950 je namreč v kraju živela zgolj dobra četrtina prebivalstva napram obdobju pred vojno.

V okolici Pasohlavek je speljanih več deset kilometrov kolesarskih poti, ki ponujajo obilico zanimivih izletov ne le po Južni Moravski, temveč tudi v bližnjo Avstrijo. Kar nekaj od njih jih vodi ob prostranih vinogradih.
V povezavi z gradnjo umetnih jezer so Pasohlavke doletele upravne spremembe. Zaradi načrtovane fizične likvidacije občine Mušov je bil leta 1976 v Pasohlavkyh ustanovljen skupni Krajevni narodni odbor obeh občin, ki je bil po razpustitvi Mušova 1. januarja 1980 ukinjen. V Pasohlavke se je preselil velik del prebivalcev Mušova.


Vinogradništvo je namreč ena glavnih kmetijskih panog v tem delu Češke. O tem se lahko turisti prepričajo tudi ob obisku Pasohlavek, kjer lahko v številnih vinskih kleteh okusijo in kupijo vina pridelana v lokalnem vinorodnem okolišu.

Da je vinogradništvo pomembno tudi za sam kraj Posohlavky priča podoba vinarskega noža na grbu kraja. Na njem največji del zavzema simbol raka (ki simbolizira bližino reke Dyje). Omenjenima simboloma je bil leta 1995 dodan lesen čoln v katerem iz enega stebla rasteta dve prekrižani veji, ki se končata z želodom v naravni barvi. Motiv hrastovih vej z želodom namreč izvira iz starega mušovskega grba.
Pasohlavky so razdeljeni na dva dela. Večina vaščanov prebiva v zahodnem delu. V osrednjem delu vasi stoji cerkev svete Ane, ki je leta 1811 na istem mestu nadomestila kapelo. Sedem let kasneje je bil cerkvi prizidan zvonik. Okolico cerkve obdaja z zelenjem urejen trg s kipom svetega Jana Nepomuka, spomenik žrtvam druge svetovne vojne ter glavna vaška cesta s kolesarsko stezo. Za cerkvijo je tudi edino avtobusno postajališče v tem delu Pasohlavek. Na njem ustavljajo avtobusi dveh linij – lokalne med krajema
Drnholec in Vranovice, kjer je potovanje možno nadaljevati z vlakom na glavnem železniškem koridorju med Brnom in Břeclavom, ter regionalne med moravsko metropolo Brnom ter enim glavnim turističnih centrov južne Morave, Mikulovom. Prvo (lokalno) linijo v delovnikih prevozi 11 in ob koncih tedna ter praznikih šest parov avtobusov. Precej večji pomen za Pasohlavke ima povezava z drugim največjim mestom. V delovnih dneh razdaljo med 45 minut severneje ležečim Brnom (35 km) in 30 minut južneje ležečim Mikulovom (17 km) prevozi kar 21 parov avtobusov (on koncih tedna in praznikih 11 parov). Povezava je pomembna tako za šolarje, študente, zaposlene, kot tudi iz turističnega vidika.
Nekaj deset metrov vzhodneje od cerkve se nahaja stavba vaškega urada v kateri ima svoje prostore tudi knjižnica ter pošta (odprta od ponedeljka do petka). Obiskovalci
Pasohlavek dodatne informacije o zanimivostih iz kraja in bližnje okolice lahko poiščejo v turistično informacijskem centru. Ta ima svoje prostore v manjši hiški, med majem in oktobrom pa ima svoja vrata odprta vse dni v tednu. V bližini turistične pisarne sta dve trgovini z osnovnimi živili, obe odprti vse dni v tednu.

Najsi turisti izberejo zgolj kratek obisk Pasohlavek ali v njih preživijo daljši dopust, glede ponudbe hrane jim v nobenem primeru ni potrebno skrbeti. Številne restavracije, kioski, vinske kleti ponujajo neskončno izbiro jedi. Med njimi prevladujejo burgerji, v ponudbi ne manjka pic, ribjih jedi, testenin in seveda tradicionalnih čeških jedi.
Pasohlavky imajo tudi vrtec ter osnovno šolo. Obe vzgojno izobraževalni dejavnosti si prostore delita v isti stavbi. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1788. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1993. Otroci imajo v kraju možnost obiskovati prvi in drugi razred osnovne šole, nakar so primorani šolanje nadaljevati v bližnjem kraju Pohořelice.
Večji del površine vzhodnega dela Pasohlavek zaseda avtokamp Merkur. Obiskovalci se iz vasi do kampa lahko odpravijo peš s kolesom ali na rolerjih po promenadi, ki je bila zgrajena med letoma 2004 in 2009 ter meri 1,7 km. Sprehajališče ni le najkrajša povezava med vasjo, kampom in vodnim parkom Aqualand
Moravia, temveč je tudi zelo privlačen kraj za sprehode in sprostitev. Je del daljših kolesarskih poti in stez (npr. Brno–Dunaj). Hkrati je povezan tudi z učno potjo ob akumulacijskem jezeru in bližnjim naravnim rezervatom. Sprehajališče ima nočno razsvetljavo, počivališča s klopmi in druge objekte za pešce in kolesarje.
Avtokamp Merkur s površino več kot 40 hektarjev velja za največji kamp na Češkem. Je idealen za družine z otroki, skupine, šole in posameznike. Večji del kampa se razprostira ob dveh lagunah, ki sta sicer ločeni od voda pregradnega jezera. Obe imata travnate in peščene plaže ter enostaven dostop do vode. V delu ene od lagun je rezervirano območje za naturiste. V času glavne sezone za počitniški pridih poskrbijo večerni koncerti različnih žanrov, poletni kino ter animacijski programi.


Kamp ponuja različne vrste nastanitev – od bungalov, hišk, apartmajev do (kar tisoč!) prostih mest namenjenih prikolicam in šotorom. Poleg aktivnosti na »kopnem« (tenis, mini golf, kolesarjenje, odbojka na mivki) v kampu lahko najdemo široko paleto ponudbo vodnih aktivnosti. Obiskovalci se lahko preizkusijo v vodnem smučanju, jadranju na deski, kajtanju, si izposodijo čoln, pedalin itd.
Pasohlavky se lahko pohvalijo še z enim primatom na Češkem. Ob boku največjemu kampu se namreč nahaja tudi največji vodni park v državi. Aqualand Moravia je bil postavljen leta 2013. V naslednjih letih se je vodni park s številnimi na novo odprtimi objekti še dodatno razširil. Njegova kapaciteta znaša 8000 obiskovalcev, vodna površina


pa se nahaja na več kot 3000 m². Vodni park vključuje 16 bazenov, 24 toboganov in drč, 30 vrst savn, wellness (rimske in sončne kopeli), hotel Aqualand Inn, restavracijo in 7D kino. Za svoj termalni bazen uporablja geotermalni vrt s temperaturo 46°C.



Na isti lokaciji so se v obdobju antike nahajale tudi rimske terme, ki veljajo za najstarejši zdraviliški objekt na Češkem. Rimske terme so bile tudi navdih za snovalce vodnega parka. Imena hal z bazeni, savn, wellnessov in ostalih prostorov tako nosijo znana imena iz časov starega Rima. Glavna hala se imenuje Neptunarium. V njej se nahaja bazen Neptun, dva otroška bazena Calimero in Baby pool ter trije jacuzziji. Hkrati vključuje tudi zunanji bazen Riviera s termalnima bazenoma Romulus in Remus. Zunanji areal z bazeni in tobogani zopet nosi ime Colosseum. Ljubitelji različnih regeneracijskih in sprostitvenih postopkov, savn, jacuzzijev itd. bodo svoj mir našli v delu imenovanem Forum Romanum…
Dokaze o prisotnosti Rimljanov na tem delu Češke so arheologi našli na blagi vzpetini nekaj sto metrov severneje od Pasohlavek. Na 221 m n.m. visokem
Hradisku se je nahajala rimska vojaška trdnjava. Arheološko najdišče je danes zaščiteno kot državni kulturni spomenik.

V drugem stoletju našega štetja je Rimsko cesarstvo doseglo svoj največji teritorialni obseg. Njegove meje so evropsko celino delile na dva kulturno, gospodarsko in politično različna svetova. Na eni strani je bila razvita civilizacija z bogatimi provincami, mestnimi upravami, kakovostnimi cestami in





razvitim gospodarstvom. Na drugi strani pa je bilo veliko barbarskega prebivalstva predvsem germanskega. Ločnica med tema svetovoma je bila v srednji Evropi reka Donava. Do 2. stoletja n.š. mirne odnose med rimskim imperijem in germanskimi ljudstvi prekinejo pomembne politične spremembe in premiki germanskih plemen kar povzroči obsežen konflikt, t.i. markomanske vojne (imenovane po švabskem plemenu Markomani). Uničujoči barbarski vpadi so v letih 166–171 prizadeli praktično vse donavske province. Rimljanom je uspelo obrniti kritično situacijo šele leta 171, ko so bili barbarski bojevniki potisnjeni nazaj čez Donavo. Svoje vojaške operacije so v naslednjih letih nadaljeval tudi na ozemlju severno od Donave. Zaradi resnosti razmer na bojišču je bila od začetka leta 178 potrebna osebna prisotnost cesarja Marka Avrelija.
Najpomembnejše in edinstveno najdišče iz obdobja markomanskih
vojn je ravno rimska utrjena baza na Hradisku pri Pasohlavkyh. Zgradili so jo vojaki cesarja Marka Avrelija v letih 172–180 n. št. globoko v osrčju sovražnega ozemlja, približno 80 km severno od starodavne Vindobone (danes Dunaj). Njeno območje zavzema vrh vzpetine, južno in vzhodno pobočje položnega hriba na levem bregu reke Dyje, približno 50 metrov nad okoliškim terenom. S te strateško ugodne lege je bilo mogoče nadzorovati in obvladovati tako križišča rečnih in kopenskih poti ob sotočju Jihlave s Svratko in Svratke z reko Dyje, kot tudi gosto poseljene ravne terase vzdolž njih.



Trdnjava na Hradisku je bila oporišče za centralno rimsko upravo, ki je služila tako za koordinacijo vojaških enot kot tudi za logistično podporo (obrtne delavnice, skladišča za oskrbo itd.), za oskrbo ranjencev in morda za nastanitev izjemno pomembnih ljudi iz najožjega kroga cesarja Marka Avrelija. Popolna rekonstrukcija
trdnjave še ni mogoča, saj je njena notranjost znana le delno. Znano pa je, da je bilo tukaj zgrajeno tudi zdravilišče z bazeni za mlačno in toplo vodo in s talnim ogrevanjem. Morda je tu nekaj časa bival tudi sam cesar.


Obiskovalci Pasohlavek lahko ta del zgodovine pobliže spoznajo v muzeju z imenom Mušov – vrata v rimski imperij (Mušov – Brána do
Římské říše) ter na poučni poti, ki vodi po vzpetini, kjer so bili najdeni arheološki ostanki. Muzej se nahaja tik ob vodnem parku. Za obiskovalce je odprt od aprila do novembra, ostale mesece po predhodnem telefonskem dogovoru.



Tudi ta del Pasohlavek ima svoje avtobusno postajališče (v bližini vodnega parka). Tako ob zahodnem kot vzhodnem delu kraja je urejen pristan od koder se lahko obiskovalci v času glavne sezone s turistično ladjo odpravijo na krožno plovbo po jezeru v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem terminu.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi regionalna cesta Pohořelice – Mikulov, ki je južno od kraja speljana po jezu, visokem 6,4 m in dolgem 2484 m. Jez sicer loči Zgornje in Srednje jezero Nove mlyni.
Čeprav je razvoju turizma v tem južnomoravskem kraju močno pripomoglo umetno postavljeno jezero, bodo v kraju in okolici prišli na račun tudi ljubitelji mirnejšega oddiha. Zlasti izven glavne turistične sezone. Brez dvoma ima kraj kaj ponuditi – tako zahtevnim kot manj zahtevnim obiskovalcem.
S ciljem preprečiti poplave in povečati intenzivnost kmetijske pridelave je v 70-ih letih prejšnjega stoletja pričel nastajati velik kompleks pregradnih jezer Nove Mlyny na reki Dyje. Končan je bil leta 1989. Zavzema površino 3226 ha. Kot prvo izmed treh na sebe navezujočih jezer je nastalo Zgornje pregradno jezero Nove mlyny, imenovano tudi Mušovsko pregradno jezero. Ime izvira od kraja Mušov, ki je bil kljub odporu nekdanjih prebivalcev na podlagi odločitve socialistične oblasti izpraznjen. Januarja 1980 je bil Mušov izbrisan iz seznama naselij, njegovo območje pa so vode akumulacijskega jezera dokončno poplavile leta 1987. Oblast je prebivalcem ponudila ali nakup stanovanja ali izgradnjo družinske hiše v na novo izmerjeni ulici v Pasohlavkyh, pod katere je uradno prešlo ozemlje dotedanje občine Mušov. Zahvaljujoč prizadevanju naravovarstvenikov se je od vasi ohranila cerkev sv. Linharta, ki danes stoji na otoku sredi osrednjega dela pregradnega jezera. Ta del jezera, imenovan Srednje pregradno jezero Nove Mlyny, je (za razliko od zgornjega in spodnjega) od leta 1994 naravni rezervat. Zaradi gnezdenja številnih ptic na in ob vodni površini je bil predel pred 20-imi leti uvrščen v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Natura 2000.



Ob severni obali zgornjega jezera ležijo Pasohlavky. Vas se v starih pisnih virih omenja kot Uherčice na Belem bregu (Uherčice na Bílém břehu). Iz tega izhaja kasnejše nemško ime Weisstätten. Vas je bila verjetno kolonialnega izvora, njeno os pa je tvorila cesta, ki se je v vzhodnem delu razširila v vaški trg, na katerem je stala kapela.


Med vojnami v 15. stoletju je bilo naselje zapuščeno in ponovno naseljeno šele sredi 16. stoletja, ko se je sem naselilo novo prispelo prebivalstvo. Tudi tridesetletna vojna kraju ni prizanesla. Od prvotnih triinštiridesetih naseljencev jih je vojno preživelo zgolj devet. Vas je bila kmalu zatem hitro obnovljena. Ob popisu prebivalstva leta 1763 je skupno štela 397 prebivalcev. Najvišje število prebivalcev je bilo doseženo leta 1930, ko je v Pasohlavkyh živelo skupno 1021 ljudi.





Pred drugo svetovno vojno je v Pasohlavkyh živelo pretežno nemško prebivalstvo (93,6 %), ki je bilo takrat med najbolj narodno zavednimi v celotnem okrožju. Po vojni je bilo germansko prebivalstvo izgnano, njihovo premoženje pa zaplenjeno. V bitki ob koncu vojne je bila vas občutno poškodovana. Uničenih ali težje poškodovanih je bilo 234 hiš. Tudi zato se je po izgonu prvotnega prebivalstva v dveh desetletjih po koncu druge svetovne vojne v vas priselilo vsega 37 družin. Kar je značilen trend za velik del krajev v obmejnem pasu, ki so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja večinsko naseljevali sudetski Nemci. Morda sami Pasohlavky še nekoliko bolj izstopajo v upadu prebivalstva. Leta 1950 je namreč v kraju živela zgolj dobra četrtina prebivalstva napram obdobju pred vojno.

V povezavi z gradnjo umetnih jezer so Pasohlavke doletele upravne spremembe. Zaradi načrtovane fizične likvidacije občine Mušov je bil leta 1976 v Pasohlavkyh ustanovljen skupni Krajevni narodni odbor obeh občin, ki je bil po razpustitvi Mušova 1. januarja 1980 ukinjen. V Pasohlavke se je preselil velik del prebivalcev Mušova.


V okolici Pasohlavek je speljanih več deset kilometrov kolesarskih poti, ki ponujajo obilico zanimivih izletov ne le po Južni Moravski, temveč tudi v bližnjo Avstrijo. Kar nekaj od njih jih vodi ob prostranih vinogradih. Vinogradništvo je namreč ena glavnih kmetijskih panog v tem delu Češke. O tem se lahko turisti prepričajo tudi ob obisku Pasohlavek, kjer lahko v številnih vinskih kleteh okusijo in kupijo vina pridelana v lokalnem vinorodnem okolišu.

Da je vinogradništvo pomembno tudi za sam kraj Posohlavky priča podoba vinarskega noža na grbu kraja. Na njem največji del zavzema simbol raka (ki simbolizira bližino reke Dyje). Omenjenima simboloma je bil leta 1995 dodan lesen čoln v katerem iz enega stebla rasteta dve prekrižani veji, ki se končata z želodom v naravni barvi. Motiv hrastovih vej z želodom namreč izvira iz starega mušovskega grba.
Pasohlavky so razdeljeni na dva dela. Večina vaščanov prebiva v zahodnem delu. V osrednjem delu vasi stoji cerkev svete Ane, ki je leta 1811 na istem mestu nadomestila kapelo. Sedem let kasneje je bil cerkvi prizidan zvonik. Okolico cerkve obdaja z zelenjem urejen trg s kipom svetega Jana Nepomuka, spomenik žrtvam druge svetovne vojne ter glavna vaška cesta s kolesarsko stezo. Za cerkvijo je tudi edino avtobusno postajališče v tem delu Pasohlavek. Na njem ustavljajo avtobusi dveh linij – lokalne med krajema Drnholec in Vranovice, kjer je potovanje možno nadaljevati z vlakom na glavnem železniškem koridorju med Brnom in Břeclavom, ter regionalne med moravsko metropolo Brnom ter enim glavnim turističnih centrov južne Morave, Mikulovom. Prvo (lokalno) linijo v delovnikih prevozi 11 in ob koncih tedna ter praznikih šest parov avtobusov. Precej večji pomen za Pasohlavke ima povezava z drugim največjim mestom. V delovnih dneh razdaljo med 45 minut severneje ležečim Brnom (35 km) in 30 minut južneje ležečim Mikulovom (17 km) prevozi kar 21 parov avtobusov (on koncih tedna in praznikih 11 parov). Povezava je pomembna tako za šolarje, študente, zaposlene, kot tudi iz turističnega vidika.

Nekaj deset metrov vzhodneje od cerkve se nahaja stavba vaškega urada v kateri ima svoje prostore tudi knjižnica ter pošta (odprta od ponedeljka do petka). Obiskovalci Pasohlavek dodatne informacije o zanimivostih iz kraja in bližnje okolice lahko poiščejo v turistično informacijskem centru. Ta ima svoje prostore v manjši hiški, med majem in oktobrom pa ima svoja vrata odprta vse dni v tednu. V bližini turistične pisarne sta dve trgovini z osnovnimi živili, obe odprti vse dni v tednu.
Najsi turisti izberejo zgolj kratek obisk Pasohlavek ali v njih preživijo daljši dopust, glede ponudbe hrane jim v nobenem primeru ni potrebno skrbeti. Številne restavracije, kioski, vinske kleti ponujajo neskončno izbiro jedi. Med njimi prevladujejo burgerji, v ponudbi ne manjka pic, ribjih jedi, testenin in seveda tradicionalnih čeških jedi.

Pasohlavky imajo tudi vrtec ter osnovno šolo. Obe vzgojno izobraževalni dejavnosti si prostore delita v isti stavbi. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1788. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1993. Otroci imajo v kraju možnost obiskovati prvi in drugi razred osnovne šole, nakar so primorani šolanje nadaljevati v bližnjem kraju Pohořelice.

Večji del površine vzhodnega dela Pasohlavek zaseda avtokamp Merkur. Obiskovalci se iz vasi do kampa lahko odpravijo peš s kolesom ali na rolerjih po promenadi, ki je bila zgrajena med letoma 2004 in 2009 ter meri 1,7 km. Sprehajališče ni le najkrajša povezava med vasjo, kampom in vodnim parkom Aqualand Moravia, temveč je tudi zelo privlačen kraj za sprehode in sprostitev. Je del daljših kolesarskih poti in stez (npr. Brno–Dunaj). Hkrati je povezan tudi z učno potjo ob akumulacijskem jezeru in bližnjim naravnim rezervatom. Sprehajališče ima nočno razsvetljavo, počivališča s klopmi in druge objekte za pešce in kolesarje.

Avtokamp Merkur s površino več kot 40 hektarjev velja za največji kamp na Češkem. Je idealen za družine z otroki, skupine, šole in posameznike. Večji del kampa se razprostira ob dveh lagunah, ki sta sicer ločeni od voda pregradnega jezera. Obe imata travnate in peščene plaže ter enostaven dostop do vode. V delu ene od lagun je rezervirano območje za naturiste. V času glavne sezone za počitniški pridih poskrbijo večerni koncerti različnih žanrov, poletni kino ter animacijski programi.


Kamp ponuja različne vrste nastanitev – od bungalov, hišk, apartmajev do (kar tisoč!) prostih mest namenjenih prikolicam in šotorom. Poleg aktivnosti na »kopnem« (tenis, mini golf, kolesarjenje, odbojka na mivki) v kampu lahko najdemo široko paleto ponudbo vodnih aktivnosti. Obiskovalci se lahko preizkusijo v vodnem smučanju, jadranju na deski, kajtanju, si izposodijo čoln, pedalin itd.


Pasohlavky se lahko pohvalijo še z enim primatom na Češkem. Ob boku največjemu kampu se namreč nahaja tudi največji vodni park v državi. Aqualand Moravia je bil postavljen leta 2013. V naslednjih letih se je vodni park s številnimi na novo odprtimi objekti še dodatno razširil. Njegova kapaciteta znaša 8000 obiskovalcev, vodna površina pa se nahaja na več kot 3000 m². Vodni park vključuje 16 bazenov, 24 toboganov in drč, 30 vrst savn, wellness (rimske in sončne kopeli), hotel Aqualand Inn, restavracijo in 7D kino. Za svoj termalni bazen uporablja geotermalni vrt s temperaturo 46°C.


Na isti lokaciji so se v obdobju antike nahajale tudi rimske terme, ki veljajo za najstarejši zdraviliški objekt na Češkem. Rimske terme so bile tudi navdih za snovalce vodnega parka. Imena hal z bazeni, savn, wellnessov in ostalih prostorov tako nosijo znana imena iz časov starega Rima. Glavna hala se imenuje Neptunarium. V njej se nahaja bazen Neptun, dva otroška bazena Calimero in Baby pool ter trije jacuzziji. Hkrati vključuje tudi zunanji bazen Riviera s termalnima bazenoma Romulus in Remus. Zunanji areal z bazeni in tobogani zopet nosi ime Colosseum. Ljubitelji različnih regeneracijskih in sprostitvenih postopkov, savn, jacuzzijev itd. bodo svoj mir našli v delu imenovanem Forum Romanum…

Dokaze o prisotnosti Rimljanov na tem delu Češke so arheologi našli na blagi vzpetini nekaj sto metrov severneje od Pasohlavek. Na 221 m n.m. visokem Hradisku se je nahajala rimska vojaška trdnjava. Arheološko najdišče je danes zaščiteno kot državni kulturni spomenik.




V drugem stoletju našega štetja je Rimsko cesarstvo doseglo svoj največji teritorialni obseg. Njegove meje so evropsko celino delile na dva kulturno, gospodarsko in politično različna svetova. Na eni strani je bila razvita civilizacija z bogatimi provincami, mestnimi upravami, kakovostnimi cestami in razvitim gospodarstvom. Na drugi strani pa je bilo veliko barbarskega prebivalstva predvsem germanskega. Ločnica med tema svetovoma je bila v srednji Evropi reka Donava. Do 2. stoletja n.š. mirne odnose med rimskim imperijem in germanskimi ljudstvi prekinejo pomembne politične spremembe in premiki germanskih plemen kar povzroči obsežen konflikt, t.i. markomanske vojne (imenovane po švabskem plemenu Markomani). Uničujoči barbarski vpadi so v letih 166–171 prizadeli praktično vse donavske province. Rimljanom je uspelo obrniti kritično situacijo šele leta 171, ko so bili barbarski bojevniki potisnjeni nazaj čez Donavo. Svoje vojaške operacije so v naslednjih letih nadaljeval tudi na ozemlju severno od Donave. Zaradi resnosti razmer na bojišču je bila od začetka leta 178 potrebna osebna prisotnost cesarja Marka Avrelija.




Najpomembnejše in edinstveno najdišče iz obdobja markomanskih vojn je ravno rimska utrjena baza na Hradisku pri Pasohlavkyh. Zgradili so jo vojaki cesarja Marka Avrelija v letih 172–180 n. št. globoko v osrčju sovražnega ozemlja, približno 80 km severno od starodavne Vindobone (danes Dunaj). Njeno območje zavzema vrh vzpetine, južno in vzhodno pobočje položnega hriba na levem bregu reke Dyje, približno 50 metrov nad okoliškim terenom. S te strateško ugodne lege je bilo mogoče nadzorovati in obvladovati tako križišča rečnih in kopenskih poti ob sotočju Jihlave s Svratko in Svratke z reko Dyje, kot tudi gosto poseljene ravne terase vzdolž njih.

Trdnjava na Hradisku je bila oporišče za centralno rimsko upravo, ki je služila tako za koordinacijo vojaških enot kot tudi za logistično podporo (obrtne delavnice, skladišča za oskrbo itd.), za oskrbo ranjencev in morda za nastanitev izjemno pomembnih ljudi iz najožjega kroga cesarja Marka Avrelija. Popolna rekonstrukcija trdnjave še ni mogoča, saj je njena notranjost znana le delno. Znano pa je, da je bilo tukaj zgrajeno tudi zdravilišče z bazeni za mlačno in toplo vodo in s talnim ogrevanjem. Morda je tu nekaj časa bival tudi sam cesar.


Obiskovalci Pasohlavek lahko ta del zgodovine pobliže spoznajo v muzeju z imenom Mušov – vrata v rimski imperij (Mušov – Brána do Římské říše) ter na poučni poti, ki vodi po vzpetini, kjer so bili najdeni arheološki ostanki. Muzej se nahaja tik ob vodnem parku. Za obiskovalce je odprt od aprila do novembra, ostale mesece po predhodnem telefonskem dogovoru.



Tudi ta del Pasohlavek ima svoje avtobusno postajališče (v bližini vodnega parka). Tako ob zahodnem kot vzhodnem delu kraja je urejen pristan od koder se lahko obiskovalci v času glavne sezone s turistično ladjo odpravijo na krožno plovbo po jezeru v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem terminu.
Vzhodno ob Pasohlavkyh vodi regionalna cesta Pohořelice – Mikulov, ki je južno od kraja speljana po jezu, visokem 6,4 m in dolgem 2484 m. Jez sicer loči Zgornje in Srednje jezero Nove mlyni.
Čeprav je razvoju turizma v tem južnomoravskem kraju močno pripomoglo umetno postavljeno jezero, bodo v kraju in okolici prišli na račun tudi ljubitelji mirnejšega oddiha. Zlasti izven glavne turistične sezone. Brez dvoma ima kraj kaj ponuditi – tako zahtevnim kot manj zahtevnim obiskovalcem.
























































































































































