Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Kategorija: Moravskošlezijska

  • Kujavy

    Kujavy

    25 km jugozahodno od moravskošlezijske metropole Ostrave se vije razpotegnjena vas z zanimivim imenom. Čeprav v njej živi vsega 550 prebivalcev, je med njenima tablama, ki na severozahodu in jugovzhodu označujeta začetek oz. konec kraja, potrebno prehoditi kar 4 kilometre. V Kujavyh je nekaj lokalnih društev, ki si prizadevajo ohraniti bogato kulturno življenje v vasi. K njim lahko prištejemo tudi lokalni nogometni klub, ki je v okviru sokola po nekaj letih nedejavnosti v lanskem poletju znova oživel športno dejavnost članske ekipe.

    Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.

    Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v

    leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine.

    Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si

    Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.

    Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami

    osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.

    Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.

    Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.

    Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.

    Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu

    potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.

    Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.

    Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
    Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.

    V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje

    izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor

    Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.

    bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem

    okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.

    125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.

    A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).

    Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.

    Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami

    Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.

    Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.

    Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.

    Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.

    V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.

    A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).

  • TJ Sokol Kujavy

    TJ Sokol Kujavy

    Po štirih letih zatišja, ko je v Kujavyh nastopala zgolj ena izmed mlajših kategorij, se je na veselje lokalnih ljubiteljev nogometa pred letošnjo sezono v kraj znova vrnil tudi članski nogomet. Vodenje kluba je pred dvema letoma prevzela povsem nova garnitura, ki ne skriva ambicij v bližnji prihodnosti. Rezultati njihovega dela so že vidni pri članski ekipi, ki je po rezultatsko slabem jesenskem delu sezone spomladi doživela pravi preporod. A ambicije kluba segajo še višje. Pri čemer tako odgovorni kot igralci in njihovi privrženci upajo tudi na pomoč vaških oblasti pri obnovi glavnega klubskega objekta oz. njihovih notranjih prostorov ter igralne površine, ki je na meji regularnosti in nudi vse prej kot ustrezne pogoje za treniranje in igranje tekem.

    Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.

    Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno

    Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.

    že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.

    Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to

    štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.

    Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter

    Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.

    organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

    Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter (nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.

    V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.

    Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).

    Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju

    Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
    Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy

    nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so

    se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.

    Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin

    Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.

    nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.

    Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.

    V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.

    Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.

    Infrastruktura

    Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi

    obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.

    Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani.  Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.

    Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi.

    Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.

    Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

    Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.

    Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.

    Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.

    Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to

    upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).

    V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.

    Igralski kader, trener in vodstvo kluba

    Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.

    Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.

    Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.

    Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.

    Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.

    Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.

    Mlajše kategorije

    Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.

    Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.

    Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in

    Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy

    nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.

    V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.

    Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.

    Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.

    Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.

    TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.

    Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.

    Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.

    Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

    V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.

    Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).

    Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.

    Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.

    Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.

    V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.

    Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.

    Infrastruktura

    Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.

    Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.

    Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi. Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

    Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.

    Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.

    Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).

    V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.

    Igralski kader, trener in vodstvo kluba

    Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.

    Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.

    Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.

    Mlajše kategorije

    Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.

    Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.

    Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.

    V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.

    Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.

    Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.

    Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.

  • Sokol Kujavy – FK Bilov

    Sokol Kujavy – FK Bilov

    Kljub temu, da je bil prvak v okrožju Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji tudi uradno potrjen pred tednom dni, je zadnji krog vseeno puščal nekaj naboja določenim klubom za čim boljšo končno uvrstitev na lestvici. To je veljalo tudi za ekipo Sokola iz Kujav, ki je zadnjo soboto na svojem domačem igrišču gostila novookronane prvake iz bližnjega Bilova. Domači so zelo uspešen spomladanski del želeli zaključiti z zmago in s tem vsaj delno zagreniti slavje nasprotnika.

    Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.

    Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
    Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.

    Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.

    Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja

    krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…

    Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela

    Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.

    tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.

    Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo

    14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.

    Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.

    Prvi polčas

    Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen

    Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
    Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.

    prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto

    Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal neuspešno ogroziti gostujoča vrata.

    zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost

    preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.

    Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.

    Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.

    V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni

    Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.

    strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.

    Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.

    Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto

    Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.

    izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.

    Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.

    Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.

    V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.

    V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.

    Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.

    Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.

    Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.

    Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotrno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.

    Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.

    Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.

    Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna  vzpodbuda njihovih privržencev.

    Drugi polčas   

    Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv

    V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.

    trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.

    V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem

    gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti

    Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.

    zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).

    Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V

    Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
    Pogled na domačo klop.

    52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.

    Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.

    Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.

    V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.

    Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.

    Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje

    mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.

    Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
    Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.

    V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo

    soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi

    česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.

    Zeman v napadalni akciji.

    Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.

    Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo

    najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.

    Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.

    Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge

    Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
    Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.

    približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.

    S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake

    na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.

    Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone.

    Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži. 

    Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.

    Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.

    Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…

    Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.

    Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo 14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.

    Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.

    Prvi polčas

    Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.

    Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.

    Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.

    V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.

    Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.

    Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.

    V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.

    V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.

    Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.

    Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.

    Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.

    Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.

    Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.

    Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.

    Drugi polčas   

    Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.

    V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).

    Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V 52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.

    Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.

    V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.

    Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.

    V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.

    Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.

    Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.

    Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.

    Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.

    S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.

    Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone. Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.

  • Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy

    Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy

    Predzadnji prvenstveni krog okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji je v Hostašovicah na prvo junijsko nedeljo obetal zanimiv spopad dveh – na lestvici – sosednjih moštev. Domači bi z osvojenimi tremi točkami nasprotniku pobegnili na neulovljivo prednost. Zmaga bi jim hkrati omogočila končati prvenstvo na sredini lestvice, s čimer bi vsaj delno omilili nekoliko slabši rezultatski vtis v sezoni.

    Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že

    Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom srečanja.

    pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.

    V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski

    poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.

    Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.

    Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
    Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.

    Prvi polčas  

    Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.

    V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel

    Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.

    gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.

    Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so

    gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.

    Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.

    Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
    Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.

    Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.

    V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja

    gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.

    V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s

    25-ih metrov domače rešila vratnica.

    Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.

    Utrinek izza domačih vrat.

    Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.

    Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za

    nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.

    Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.

    Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.

    Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
    Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.

    Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je

    bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.

    Drugi polčas

    A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu  z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.

    Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.

    Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.

    Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za

    Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.

    razliko od njih je nasprotnik nadaljeval s preizkušeno taktiko preko katere je prihajal do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.

    Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor.

    Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.

    Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.

    Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic.

    V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.

    Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.

    V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.

    Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.

    V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov

    Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.

    žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.

    Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi

    sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.

    V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki

    Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.

    jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.   

    Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.

    V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.

    Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.

    Prvi polčas  

    Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.

    V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.

    Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.

    Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.

    Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.

    V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.

    V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s 25-ih metrov domače rešila vratnica.

    Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.

    Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.

    Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.

    Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.

    Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.

    Drugi polčas

    A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu  z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.

    Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.

    Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.

    Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za razliko od domačinov so gostje nadaljevali s preizkušeno taktiko preko katere so prihajali do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.

    Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor. Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.

    Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic. Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.

    V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.

    Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.

    V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.

    Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.

    V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.

  • TJ Sokol Hostašovice

    TJ Sokol Hostašovice

    Na jugu okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji ima nogomet brez dvoma primat. In to ne le med športi. V nemara vsaki malce večji vasi prebiva nogometni klub, ki s svojo aktivnostjo skrbi tudi za lokalno plat družabnega življenja. Eden takšnih klubov je tudi Sokol iz kraja Hostašovice. Čeprav zadnje obdobje delovanja kluba velja za vse prej kot uspešno, si večina vaščanov le stežka predstavlja konec tedna brez nogometnega dogodka. Česar se zavedajo tudi vodilni. In verjamejo, da bodo zimske spremembe v vodstvu kluba pripomogle k obratu krivulje navzgor.

    Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.

    Vhod v športni park z nogometnim igriščem krasi napis nad njim.

    Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.

    Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov.

    Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.

    V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.

    Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.  

    Klubski objekt z garderobami je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja.
    Tako Zdeněk Kelnar (levo) kot Čestmir Hub sta večji del svojih življenj tesno povezana z lokalnim nogometnim klubom. Prvi je četrti mandat župan Hostašovic in aktualno član upravnega odbora kluba, medtem ko je Hub ob koncu lanskega leta prevzel vodenje kluba.

    Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.

    Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.

    Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo

    Hodnik v klubskem objektu privede do gostinskega dela s točilnim pultom.

    okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.

    Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti

    Zgodovina nogometa v Hostašovicah se je pričela pisati v Gostišču pri Formanku.

    novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.

    Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.

    Garderoba domače ekipe.

    Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.

    Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi.  Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do

    pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.

    Infrastruktura

    Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.

    Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje

    Nogometno igrišče z manjšo pokrito tribuno nad njim. Igralna površina ponuja za ta nivo zelo dobre pogoje za igranje nogometa.
    Vsak od igralcev ima v garderobi točno določen prostor.

    igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.

    Klubski objekt se sicer nahaja za vrati

    Le redki klubi v najnižji ligi gledalcem nudijo ogled tekme s pokrite tribune.

    zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.

    Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.

    Domači vzdrževalec med košnjo trave dan pred prvenstveno tekmo. V ozadju “združeni” rezervni klopi na katerih nogometaši spremljajo tekmo kar na (nekdanjih) letalskih sedežih.

    Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.

    Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.

    V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.

    Igralski kader in vodstvo kluba

    Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.

    Ne le nogometaši na rezervnih klopeh, celo gledalcem je v zadnji vrsti tribune omogočeno spremljanje tekem kot le redko kje. Zaradi strmejšega terena je s tribune odličen pogled na dogajanje na travniku.

    Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.

    Več kot štiri desetletja loči med seboj najstarejšega (Petr Hasalik) in najmlajšega (Tomaš Hantschel) igralca Hostašovic.

    Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.

    Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.

    Mlajše kategorije

    Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko

    Dominik Kyjaňa je z osmimi zadetki najboljši strelec moštva.

    je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.

    Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem

    mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.

    Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.

    Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.

    Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.

    Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi

    Edino vabilo na tekmo je opaziti na oglasni deski pred športnim parkom.

    županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.

    V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.

    Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.

    Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.

    Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.

    Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov. Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.

    V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.

    Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.  

    Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.

    Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.

    Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.

    Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.

    Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.

    Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.

    Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi.  Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.

    Infrastruktura

    Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.

    Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.

    Klubski objekt se sicer nahaja za vrati zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.

    Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.

    Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.

    Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.

    V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.

    Igralski kader in vodstvo kluba

    Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.

    Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.

    Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.

    Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.

    Mlajše kategorije

    Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.

    Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.

    Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.

    Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.

    Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.

    Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.

    V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.

    Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.

  • Hostašovice

    Hostašovice

    Na skrajnem jugu Moravskošlezijske regije ter okrožja Novy Jičin ležijo Hostašovice. Istoimenska občina šteje nekaj manj kot 800 prebivalcev. Razpotegnjena vas na obronkih hribovja Beskydy je od konca 18. stoletja neločljivo povezana z gojenjem ajde in njeno predelavo v ajdovo kašo. Obdajajo jo blaga pobočja porasla s travniki in gozdovi, ki vabijo k aktivnemu preživljanju prostega časa. Pomemben dejavnik v življenju vaščanov je tudi lokalni nogometni klub, ki že več kot osem desetletij pod imenom Sokol navdušuje ljubitelje nogometa.

    Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.

    Kdor ima raje vožnjo z vlakom, se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.

    Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.

    Pogled na zahodni del Hostašovic.

    Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani

    peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.

    Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.

    Eno od dveh avtobusnih postajališč na vzhodnem delu Hostašovic.

    Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice

    Zanimiv naravni pojav lahko izletniki vidijo v gozdu na obrobju vasi. Nekaj korakov loči dva izvira s povsem različno sestavo vode, ki oba napajata studenec Zrzavka.

    upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).

    Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici,

    imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).

    Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid. 

    Otroška igrala v sklopu športnega parka.
    Na eni od “stranskih” vaških ulic je postavljen informativni napis o pomembnem evropskem razvodju, ki poteka na območju Hostašovic.

    Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji.  Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.

    Z redko videno zanimivostjo je povezan kmečki objekt na jugu vasi. Deževnica z vsake strani njegove strehe namreč odteka v Baltsko in Črno morje, med seboj oddaljeni približno 1.500 km zračne linije.

    Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz

    Bližnja okolica Hostašovic ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Na sliki drevored ob lokalni cesti zahodno od Hostašovic.

    opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.

    Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj

    Hostašovice obdaja blag gričevnat svet, ki se proti jugovzhodu nadaljuje v hribovje Beskydy (na sliki v ozadju).

    manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.

    Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.

    Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.

    Komur je ljubša vožnja z vlakom se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.

    Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.

    Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.

    Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).

    Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici, imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).

    Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid.

    Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji. Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.

    Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.

    Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.

  • Bludovice

    Bludovice

    Med sprehodom skozi Bludovice bi le redko kdo pomislil, da ga pot vodi skozi mesto s 23 tisoč prebivalci. Razpotegnjeno naselje v neizraziti dolini z nekaj družinskimi hišami, večjim potokom, kapelico in kolesarsko stezo namreč daje pridih tipične češke vasi(ce). Morda edino prometna cesta, ki vodi skozi Bludovice v in iz centra Novega Jičina, spominja na vrvež in hrup mestnega okolja. A ker je administracija tudi v tem pogledu neizprosna, se je potrebno »sprijazniti« z dejstvom, da tudi mestno okolje premore podeželski pridih.

    Pred točno petimi desetletji so namreč takratno samostojno vas združili z mestom Novy Jičin. Od takrat dalje Bludovice predstavljajo podaljšan (južni) krak enega izmed šestih okrožnih središč Moravskošlezijske regije. S približno 400 prebivalci in brez lastne trgovine je predel ohranil precej bolj vaški pridih.

    Podobno, kot pri večini čeških naselij, tudi ime Bludovice izvira iz osebnega imena (Blud, Bludovi ljudje). Prva ohranjena pisna omemba kraja sega v leto 1302, samo naselje pa je verjetno nastalo stoletje prej.

    Prebivalci so se skozi stoletja preživljali v glavnem s poljedelstvom, sadjarstvom ter vzrejo goveda in drobnice. Kmetje so s svojo volno potovali tudi v Francijo in Rusijo. Kasneje so revnejši našli možnost preživetja tudi v tovarnah Novega Jičina.

    Na nekdanje vaško gospostvo oz. fevd (fojtstvi) nas približno na sredini razpotegnjene vasi spominja ohranjen objekt nekdanjega gospodarja. Najbolj znan fevdalni rod se je imenoval Neusser, ki je z Bludovicami upravljal kar 400 let. Med najvidnejše predstavnike omenjenega rodu je spadal Franz Neusser, ki si je zelo prizadeval za odprtje mestne šole in s tem dvigniti nivo izobraženosti lokalnega prebivalstva. Z odprtjem šole leta 1861 mu uspe izpolniti enega od svojih ciljev. Šola je v Bludovicah delovala več kot 100 let.

    Prebivalci Bludovic so leta 1939 ustanovili vrtec. Ker je bilo območje takrat del Sudetov, so vrtec obiskovali zgolj nemški otroci. Po koncu vojne in izgonu nemškega prebivalstva je vrtec dve leti sameval, nakar se je njegovo delovanje obnovilo. Vrtec je deloval vse do začetka 90-ih let, ko ga zaradi upada otrok zaprejo. Stavba je naslednja leta služila raznim namenom. Vse dokler je mesto leta 2013 ni ponudilo v najem. Lokalni odločevalci so se odločili

    Prebivalci Bludovic so leta 1939 ustanovili vrtec. Ker je bilo območje takrat del Sudetov, so vrtec obiskovali zgolj nemški otroci. Po koncu vojne in izgonu nemškega prebivalstva je vrtec dve leti sameval, nakar se je njegovo delovanje obnovilo. Vrtec je deloval vse do začetka 90-ih let, ko ga zaradi upada otrok zaprejo. Stavba je naslednja leta služila raznim namenom. Vse dokler je mesto leta 2013 ni ponudilo v najem. Lokalni odločevalci so se odločili da obnovijo prvotno dejavnost. Pred desetimi leti so tako starši znova imeli možnost svoje otroke vpisati v bludoviški vrtec.

    da obnovijo prvotno dejavnost. Pred desetimi leti so tako starši znova imeli možnost svoje otroke vpisati v bludoviški vrtec.

    Na daleč vidna rdeča stavba vrtca se nahaja ob glavni cesti v južnem predelu Bludovic. Večina hiš je sicer lociranih v severni polovici, kjer se dolina nekoliko razširi. Razporejene so približno enakomerno na obeh straneh reke Zrzavke. Glavna cesta vodi vzporedno z levim bregom reke. Prebivalce z nasprotnega brega povezuje z nekaj manjšimi mostovi. V teh dneh bi marsikdo ob pogledu na vodni pretok v dokaj globokem koritu nemudoma zavrnil kakršno koli asociacijo z reko. Če je danes morda prisotna dilema ali gre za reko ali potok, so si leta 2009 vsi prebivalci enotni o njeni moči. Takrat se je Zrzavka po obilnih padavinah spremenila v deročo reko, ki je pred seboj odnašala dobesedno vse. Tudi človeška življenja. Prizanesla ni niti lokalni progi. Leta kasneje je večina prebivalcev na referendumu odločila, da kraj na mestu nekdanje trase železnice (ki sicer v času poplav ni bila več v uporabi) zgradi kolesarsko stezo. Danes priljubljena steza je speljana med glavno cesto in Zrzavko, njen večji del skozi Bludovice pa je namenjen zgolj kolesarjem (in ne tudi pešcem).

    Zaradi lege ob glavni cesti, ki vodi iz centra Novega Jičina, je posledično tudi avtobusnih povezav precej. Tudi ob vikendih. Vsi avtobusi v smeri proti severu končujejo svojo pot na glavni avtobusni postaji v Novem Jičinu. V nasprotni smeri linije povezujejo predvsem okoliške kraje, nekaj pa jih nadaljuje vožnjo tudi do večjih mest v sosednji (Zlinski) regiji. Ob cesti skozi Bludovice se nahajata dve postajališči. Izstop na vsakem od njiju je potrebno vnaprej najaviti.

    Obiskovalci Bludovic lahko lakoto potešijo v restavraciji, a le med ponedeljkom in petkom v času kosil. Po glavnem obroku imajo v toplih dneh možnost svoj gurmanski užitek nadgraditi z domačim sladoledom, ki ga najdejo v kiosku ob nogometnem igrišču, nekaj minut hoda od restavracije. Tovrstni kioski (oz. hiške) so na Češkem zelo priljubljeni. Pogosto jih je možno videvati ob (večinoma) prometnejših cestah. Vse imajo v ponudbi točen sladoled. Poleg sladoleda pogosto ponujajo tudi različne naravne sokove ipd.

    Podobo Bludovic dopolnjuje še kapela svetega Mihaela. Za popolno sliko pokrajine je vseeno potrebno storiti nekaj korakov navkreber, kjer se po nekaj minutah hoje odprejo pogledi na številne vrhove hribovja Beskydov.

  • TJ Sokol Bludovice – TJ Slavia Stachovice B

    TJ Sokol Bludovice – TJ Slavia Stachovice B

    Po dveh uvodnih gostujočih porazih so Bludovice v tretjem prvenstvenem krogu na domačem igrišču pričakale B ekipo iz 20 km oddaljenih Stachovic. Ekipi se pred tem še nista srečali, saj so se gostje pred aktualno sezono sploh prvič prijavili v tekmovanje. Domačim sokolom se je tako v soboto ponujala lepa priložnost, da obrnejo svojo rezultatsko krivuljo navzgor.

    Hkrati je bil pred domačo ekipo še en izziv – ne le, da so imeli po uvodnih dveh krogih prazno točkovno bero, niti mreže nasprotnika jim še ni uspelo zatresti. Na drugi strani se niti gostje ne morejo ravno pohvaliti z uspešnim vstopom v novo sezono. Edina osvojena točka za poraz po strelih z bele točke (pravilo v okrožju veleva, da se ekipi v primeru neodločenega dela pomerita v streljanju 11-metrov, po katerih zmagovalec poleg že priigrane prejme še dodatno točko) jih je na lestvici postavljala tik pred Bludovice.

    Uvodni pozdrav obeh ekip.

    Če so nogometaše v sobotnem popoldnevu pričakale precej znosnejše temperature (ki niso presegle 25˚ C), kot dan prej, ko je živo srebro na tem delu Češke zopet seglo preko 30˚, pa je sive lase v domačem taboru povzročila novica iz okrožne nogometne zveze o neprihodu delegiranega sodnika na srečanje. Razlog zagate je ostal neznan.

    Pomanjkanje sodnikov je velika težava v mnogih čeških okrožjih. V primeru višje sile (kot se je zadnjo soboto dotaknila tekme v Bludovicah) največkrat potegnejo kratko klubi v najnižji ligi. Tudi takšna je (na žalost) kruta usoda vaškega nogometa, ko zveza dobesedno prepusti usodo igranja tekme v roke domačega kluba. Klub je nato primoran poiskati ustrezno zamenjavo za glavnega sodnika s katero se mora strinjati tudi gostujoči klub. S slednjim običajno ni težav, saj

    se klubi zavedajo težavne situacije. Nenazadnje je tudi želja vseh, da se tekme odigrajo po prvotnih terminih. V primeru odpovedi tekme, bi se nadomestni termin iskal ali med tednom ali po koncu polsezone (globoko v jeseni). Po besedah odgovornih iz domačega tabora, imajo že kar nekaj izkušenj »reševanja« tekem. Težavo jim je do sedaj vedno uspelo rešiti. Podobno zagato je klubom lažje rešiti v primeru, da so z njo seznanjeni dovolj zgodaj. Ker jih je tokrat informacija do njih prišla zgolj slabi dve uri pred tekmo, je to (razumljivo) povzročilo kar nekaj negodovanja nad odgovornimi iz okrožne nogometne zveze. Na veselje igralcev in pristašev obeh klubov je naposled domačim uspelo še pravočasno najti zamenjavo za delilca pravice. Sodniško piščalko je prevzel nekdanji član strokovnega štaba črno belih in sedanji trener osmoligaša iz sosednje vasi. Za piko na i je tekmo odsodil brez napak. Srečanje se je tako pričela ob napovedanem terminu (16:00).

    1. polčas

    Domači črno beli, ki so ob odsotnosti nekaj igralcev vseeno nastopili z vsemi ključnimi igralci, so v tekmo vstopili malenkost aktivneje od gostov. Prvo priložnost so si pripravili v 6. minuti, a je Filip Venclik streljal mimo gostujočih vrat. Dinamične uvodne minute z obeh strani so vsekakor obetale zanimivo srečanje. Pri Bludovicah sta najbolj izstopala vezna igralca – visokorasli Slovak Lukaš Badlik ter zadnja okrepitev Vaclav Mikeš. Prvi je kraljeval ob visokih žogah, a hkrati pokazal tudi kar precej spretnosti v igri po tleh, medtem ko je Mikeš v uvodnih minutah pokazal zakaj je bil njegov prihod pred sezono v Bludovice označen za prestopno bombo. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami je prevesil tehtnico na sredini igrišča na stran domačih.

    Aktivna igra se je Bludovicam obrestovala v 13. minuti, ko se je v kazenskem prostoru najbolje znašel Roman Gardon in z dobrih 10-ih metrov po tleh premagal nemočnega gostujočega vratarja. Po 193-ih minutah je bil to hkrati prvi zadetek Bludovic v aktualni sezoni.

    Tudi po vodstvu se podoba na igrišču ni bstveno spremenila. V 15. minuti so si domači priigrali novo priložnost, ko je po podaji Jakuba Jurča s prve z roba kazenskega prostora močno ustrelil Gardon, a je tokrat meril preko gola.

    V prvem delu polčasa so bili gostje v podrejenem položaju. Njihovi redki poskusi zaključka akcij niso resneje ogrozili domačih vrat. Bludovice so nekaj več napadalnih akcij izpeljale po levi strani, kjer sta se za dobitno kombinacijo izkazala Adam Riedel in Martin Caban. Predvsem slednji je s svojo hitrostjo izkoriščal včasih kar nerazumljivo veliko nepokritega prostora pred seboj. V 25. minuti so si črno beli (sicer bolj po sreči) pripravili novo lepo priložnost. Po močnem a nenatančnem strelu Cabana je žoga v kazenskem prostoru zadela do tedaj najnevarnejšega napadalca pri domačih Gardona v glavo, ob tem spremenila smer in le za las končala ob gostujoči vratnici.

    Gostje so si prvo priložnost priigrali v 27. minuti, ko se je po natančno merjenem prostem strelu z obrambo izkazal domači vratar Jiři Holan. Kljub temu, da je igra domačih pričela izgubljati navdih, jim je v 31. minuti uspelo svojo prednost povišati. Po kotu z desne je bil v skoku najvišji Martin Caban, ki je tako svojo dobro igro kronal z zadetkom. V nadaljevanju je bil padec v igri pri domačih precej očiten. Do tedaj gonilna sila Mikeš je postal precej manj opazen. Posledično so gostje prevzeli pobudo na sredini igrišča in pričeli tudi resneje ogrožati domača vrata. Prehitro izgubljene žoge na lastni polovici in neaktivnost v napadu je v črno bele vrste vnesla kar nekaj nervoze.

    Tri minute po doseženem drugem zadetku je sledila najlepša priložnost gostov do tedaj. Po solo akciji in lobu je bil Holan že premagan, a je žogo z golove črte rešil kapetan Josef Holik. Nekaj minut zatem so gostje svojo boljšo igro kronali s prvim zadetkom. Po visoki žogi z desne strani se je gostujoči napadalec znašel iz oči v oči s Holanom in brez težav posla žogo za hrbet domačega čuvaja mreže. Ob padcu doma. Gostje so začutili nemoč domačih in nadaljevali z napadalno igro. V 39. minuti je sledil nov nevaren strel, ki je le za las preletel okvir domačih vrat. Piko na i nezbranosti domačih v obrambi je dodal še Riedel, ko je tik pred koncem polčasa storil napako pri podaji nazaj svojemu vratarju. Gostje so

    se namreč dokopali do žoge, a velikega darila jim ni uspelo vnovčiti. Delno so se zapletli kar sami, delno je domača obramba s požrtvovalnostjo preprečila zaključek akcije. Igralcem Bludovic je na konec s precej muke vendarle uspelo zaključiti polčas z minimalno prednostjo.

    Medtem, ko je v odmoru trener Dorotik zbral svoje varovance pred rezervno klopjo, so mnogi gledalci obiskali klubski kiosk. Klub gre vsekakor pohvaliti za pester izbor pijač. V ponudbi pa ne manjka niti tradicionalna klobasa.

    2. polčas

    Po neprepričljivem zaključku prvega polčasa je domači strateg Daniel Dorotik premor izkoristil tudi za dvig načete samozavesti pri svojih varovancih. V nadaljevanju je stavil predvsem na utrujanje nasprotnika z daljšim držanjem žoge v svoji posesti. Tu in tam je črno belim uspevalo s podajami v zadnji liniji uresničevati trenerjeve zamisli. A v seštevku jim je za popolno sliko željenega konkretno

    primanjkovalo kvalitete. Po vse pogostejših izgubah žoge se je med igralce znova naselila že videna nervoza.

    Tako so začetne minute drugega polčasa ponudile podobno sliko kot ob zaključku prvega dela. Gostje bi z nekaj več zbranosti že v prvi minuti lahko izenačili rezultat, ko jim žoge iz bližine golove črte ni uspelo potisniti v nebranjeni del domačih vrat. V 51. minuti je sledil nov nevaren napad gostov, ki so ga zaključili z močnim streloma, a se je z obrambo izkazal vratar Holan.

    Domači sokoli so si prvo polpriložnost priigrali v 55. minuti. Jurč je ob desni strani kazenskega prostora izsilil prekršek. Po predložku je Badlik z glavo streljal preko gola. Naslednja priložnost je sledila tri minute kasneje, a na nasprotni strani. Zadnji mož domače obrambe Holik je v kazenskem prostoru izgubil duel z nasprotnikovim napadalcem, ki je z močnim strelom s strani v daljši vratarjev kot matiral Holana in poskrbel za izenačenje na 2:2.

    Prejeti zadetek je vendarle prebudil domače ljubljence. Minuto po izenačenju je gostujoči vratar s težavo ukrotil močan strel Badlika z razdalje. Aže dve minuti po izenačenju so domači znova prišli v vodstvo. Močno podajo z desne strani je na drugi vratnici pričakal osamljeni Martin Caban in žogo brez težav potisnil v prazno mrežo za svoj drugi zadetek na tekmi in prednost Bludovic 3:2.

    Po zadetku so sledile minute precej raztrgane igre v katerih velja omeniti zgolj strel Badlika, ki ga je gostujoči vratar odbil v kot. Za tokratno vrnitev gostov med žive so poskrbeli kar domačini sami. Natančneje, Riedel si je privoščil napako na desni strani obrambe, ki je bila za razliko od njegove napake v prvem polčasu, za črno bele tokrat usodna. Izenačujoči zadetek je znova »pripomogel« k nekoliko boljši igri domačih. Po dveh nenatančnih poskusih (Jaroslava Cabana v 71. in Jurča v 76. minuti) Bludovic je sledila vrnitev v igro Martina Cabana. Po njegovem prihodu je igra domačih znova dobila rep in glavo. Njihova aktivna igra je bila nagrajena v 85. minuti, ko je po hitri akciji Mikeša in Jurča v kazenski prostor prodrl Kristian Halašta, žogo spravil mimo dveh gostujočih obrambnih igralcev in nato že skoraj z mrtvega kota s približno šestih metrov po tleh ob nemočnem vratarju zatresel gostujočo mrežo. Veselje v domačem taboru je bilo nepopisno.

    Po zadetku je igralcem v objem stekel tudi trener Dorotik.

    A kot bi se Bludovčani iz svojih napak ničesar ne naučili, jim niti tokratnega vodstva ni uspelo zadržati. V predzadnji minuti srečanja so namreč gostje prodrli v domači kazenski prostor. Po podaji je s približno 12-ih metrov sledljiv neubranljiv strel pod prečko nemočnega Holana. Gostom je tako s četrtim zadetkom še tretjič uspelo rezultat izenačiti.

    11- metrovke

    Kot je bilo omenjeno že v uvodu prispevka, se po pravilih okrožne nogometne zveze v primeru neodločenega rezultata ekipi pomerita v strelih z bele točke po katerih zmagovalec prejme dodatno točko. Prvi štirje strelci so uspešno izvedli strel z enajstih metrov. V tretji seriji je gostujoči vratar ubranil poskus Gardona. Četrta serija je zopet

    prinesla uspešno obrambo Holana. Zatem je sledilo šest uspešnih izvajalcev. Zmagovalca je tako prinesla osma serija. Strel Badlika je gostujoči vratar ubranil, medtem ko je Holik po natančnem gostujočem strelu lahko le nemočno obležal.

    Prvo ime v domači ekipi je bil Martin Caban (#11). Od vseh igralcev v belo črni opremi je skozi tekmo pokazal še največjo konstantost. Zlasti v prvem polčasu je bil kreator številnih napadalnih akcij na levi strani. Kolikšen je njegov doprinos ekipi se je še najbolje videlo po njegovem ponovnem vstopu na igrišče v finišu tekme. S svojo prisotnostjo in aktivnostjo je dvignil praktično celo ekipo. Za piko na i je svojo dobro igro kronal še z dvema zadetkoma. Ko bo izboljšal igro na telo in se ne branil duelov, mu bo le redko kdo lahko konkuriral na tem nivoju.

    Kljub številnim zadetkom pri domačih navijačih (razumljivo) po tekmi ni bilo čutiti zadovoljstva. Osvojena točka je zagotovo manj od pričakovanj. Glede na prikazano je delitev točk po rednem delu še najbolj ustrezala prikazanemu na igrišču. Pri domačih lahko vseli dejstvo, da se jim je po dveh tekmah praznih nabojev vendarle odprlo v napadu. A skrbi njihova slaba igra v obrambi in precejšnja nihanja skozi tekmo. Ekipa, ki nasprotniku v tekmi trikrat dopusti, da izenači, težko računa na poln izplen.

    Tudi številne spremembe v igralskem kadru pred sezono bodo zahtevale svoj čas. Realno je težko verjeti, da bi Bludovicam v aktualni sezoni uspelo krojiti vrh lestvice. Imajo pa v klubu nekaj temeljev na katerih lahko gradijo (optimistično) prihodnost. Čas bo pokazal, če bodo ti temelji zadostovali tudi za (tako željen) preboj ligo višje.

  • TJ Sokol Bludovice

    TJ Sokol Bludovice

    Nogometni klub Sokol iz Bludovic je v svoji dolgi in pestri zgodovini svojim navijačem ponudil številne lepe in tudi manj prijetne zgodbe. Za njihovimi privrženci so leta, ko so lahko svoj klub spremljali celo na regionalnem nivoju. In tudi obdobje, ko se nogomet v Bludovicah sploh ni igral. Zdi se, da je prišlo obdobje, ko klub vendarle počasi obrača krivuljo organiziranosti zopet navzgor. V veliko pomoč pri tem jim je tudi skrbno urejena klubska spletna stran.

    Bludovice nastopajo v okrožju Novy Jičin, ki kot edino v Moravskošlezijski regiji premore dovolj klubov za organizacijo najnižje, od naslednje sezone tudi uradno imenovane 10. liga. Če upoštevamo zgolj območje Bludovic, velja tamkajšnji nogometni klub za edini športni objekt. Povsem drugačna je slika v Novem Jičinu (čigar predel so tudi Bludovice). Središče enega izmed šestih okrožij v regiji premore kar nekaj športnih klubov. Nogometni primat v kraju s 23 tisoč prebivalci ima četrtoligaš FK Novy Jičin, skupna zastopanost klubov pa je sledeča:

    • 4. liga: 1 klub
    • 8. liga: 1 klub
    • 9. liga: 1 klub
    • 10. liga: 2 kluba

    V letošnji sezoni se je zastopanost klubov v najnižji ligi okrožja povečala za dva. Po izpadu kluba iz 9. v najnižjo ligo pred dvema letoma in lanskem končnem 8. mestu (od skupno 10 klubov) si predsednik kluba Jiři Krutilek še najbolj želi stabilizacije ekipe in posledično boljših rezultatov. Uvod v letošnjo sezono je potrdil, da bo pot do uresničitve želja še trnova. V uvodnih dveh krogih so namreč bludoviški sokoli doživeli dva poraza (oba na gostovanju). Za nameček jim kot edinemu klubu v ligi ni uspelo niti enkrat zatresti nasprotnikove mreže.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Zgodovino nogometa v Bludovicah bi lahko razdelili na dve obdobji (od tod dve letnici v grbu kluba). Prvo obdobje je povezano s pričetkom nogometa v Bludovicah, ki se začne pisati leto po drugi svetovni vojni. Takrat sta dva domačina odkupila travnik na današnji lokaciji in skupaj s še nekaj nogometnimi somišljeniki postavili temelje nogometnega igrišča.

    Hude poplave, ki so leta 2009 prizadele ta del Češke, so poleg človeških življenj in velike materialne škode povzročile tudi nepopravljivo škodo nogometu v Bludovicah. Zgolj nekaj trenutkov je bilo potrebnih, da je voda s seboj odnesla za šest desetletij klubskega arhiva z zgledno vodenimi postavami, klubsko statistiko itd. Zahvaljujoč starejšim klubskim delavcem oz. ljudem, ki so bili ali so kakor koli povezani s klubom, se je vendarle ohranilo nekaj detajlov iz preteklosti.

    Sčasoma so večinoma kar igralci sami dograjevali (in obnavljali) infrastrukturo ob igrišču. Prvotno leseno stavbo z garderobami kasneje nadomesti zidana. Sledi še postavitev gostinskega objekta s klopmi in mizami.

    ​Eden izmed klubskih vrhuncev se je zgodil leta 1974. Po obnovi igrišča, ki je trajala štiri leta, so Bludovice na otvoritveno prijateljsko tekmo povabile Banik iz Ostrave, ki v tem delu Češke velja za daleč najrenomiranejši klub.

    Predsednik kluba Jiři Krutilek.

    Nasploh veljajo 70-ta leta za najlepše klubsko obdobje. Takratni generaciji nogometašev je uspela ekspresna uvrstitev iz najnižje lige v 3. regionalno ligo. V njej so nastopali 14 zaporednih sezon. Nekateri domačini iz takratne generacije danes spadajo med najzvestejše klubske privržence. Ob omembi tistega obdobja nemudoma z nostalgijo in veseljem pričnejo deliti nogometne spomine s svojega mladostniškega obdobja, ko so se na gostujoče tekme odpravljali celo s svojim avtobusom. Zaton nogometa v parku legend,

    kot ga neuradno nazivajo lokalni privrženci, je prišel v novem tisočletju. Klub je zaradi pomanjkanja igralcev dokončno ugasnil leta 2007. Nogometno igrišče se je spremenilo v udarjališče za golf.

    Na ponovno oživitev nogometnega dogajanja v Bludovicah je bilo potrebno počakati osem leta. Leta 2015 se skupina navdušencev na čelu z Vladislavom Ridlom ter Jaromirom Kvito odloči vrniti nogomet v južni predel Novega Jičina. Skupaj sestavijo ekipo (vključno z zdajšnjim kapetanom Josefom Holikom) in jo prijavijo v tekmovanje, s čimer obrnejo nov list klubske zgodovine. Že po dveh sezonah igranja v najnižji ligi se jim je uspelo uvrstiti ligo višje. Prva sezona med okrožnimi drugoligaši so zaključili nad pričakovanji – na tretjem mestu. Ko se jim je za las izmuznila celo uvrstitev v elitno ligo. Hkrati ta sezona velja za najuspešnejšo v novejši klubski zgodovini.

    Po naslednji (s četrtim mestom) prav tako uspešni sezoni je sledil odhod mnogih igralcev, ki je nakazal rezultatski padec kluba. Bludovice sicer nastopajo v predzadnji ligi vse do sezone 2022/23, a so jih, roko na srce, pred izpadom kar nekajkrat rešile administrativne okoliščine (prenehanje delovanja klubov) ter prekinitev sezon zaradi Covida. Padec v najnižjo ligo je znova vsaj delno zamajal temelje kluba. A so igralci s strokovnim vodstvom ter predsednikom na čelu stopili skupaj v želji, da v prihodnosti povrnejo Bludovicam vsaj del pretekle slave.

    Infrastruktura

    Zanimivo, da se nogometno igrišče z vso pripadajočo infrastrukturo nahaja tik za katastrsko mejo Bludovic. Kar pa nima nobenega pomena za delovanje kluba. A če so zemljišča z nogometnimi igrišči večinoma v lasti občin, tu in tam zasebnikov, imajo v Bludovicah to čast, da je celoten nogometni park v lasti kluba. Redko viden primer ima tako svoje prednosti kot slabosti. Čeprav razpolaga z infrastrukturo, mu finančna situacija (razumljivo) ne omogoča večjih posegov v infrastrukturo. V tem pogledu je klub enako odvisen od denarja iz mestnega proračuna.

    Igrišče se nahaja ob severnem robu Bludovic. Po bivših nogometaših, ki so prisostvovali ponovni oživitvi nogometa v južnem predelu Novega Jičina, su mu domačini nadeli (neuradni) naziv Park legend. Po vstopu skozi glavni (in hkrati edini) vhod v nogometni park, obiskovalcu kmalu pade v oči bazen v katerega se s strehe glavnega objekta steka deževnica. Čeprav pogled na igrišče v teh dneh ne ponuja ravno hvalospevov (recimo, da je na povprečnem nivoju za ta rang tekmovanja) je bilo stanje zelenice v preteklih letih (ko bazena še niso imeli) ob koncu poletja mnogo slabše. Brez dvoma si vsi zaslužni v klubu za trud in improvizacijo zaslužijo pohvalo. Ker v bližnji prihodnosti nihče v klubu ne računa, da bi bilo igrišče deležno investicije v obliki vgradnje namakalnega sistema, so si primorani pomagati sami s svojo iznajdljivostjo. V mestu Novy Jičin je namreč obilica športnih klubov. Tistih nekaj kron, ki bo pricurljalo z mestnega proračuna v blagajno nogometnega desetoligaša, realno zadostuje za »lepotne popravke« obstoječe infrastrukture.

    V starejšem objektu ob igrišču so prostori namenjenim glavnim akterjem srečanj. Pogled v garderobo domačega moštva daje občutek, da v njej vlada red. V stilu profesionalnih moštev ima vsak od igralcev določen svoj prostor. Na katerem vsakega od njih pred tekmami čaka opran dres in hlačke.

    Nekoliko mlajši je gostinski objekt. Za razliko od večine ostalih nogometnih klubov ima ta v Bludovicah prostorno notranjost. Zahvaljujoč svoji dolžini premore kar tri prodajna okenca (v času tekem zadostujeta dva – eden je namenjen naročilom hrane, drugi

    pijače). Pred objektom je postavljenih več klopi z mizami, celoten prostor pa je zastrešen. Oddaljenost do igrišča je od tod večja. Vseeno pa spremljanje dogajanja na celotni zelenici ni omejeno.

    Na strani klubskih objektov so vzdolž celotne avt linije postavljene klopi. Kar večina gledalcev niti ne opazi, igralcem pa padejo nemudoma v oči, ko v sončnem vremenu stopijo na zelenico, je lega igrišča. Le-to je namreč postavljeno v smeri vzhod – zahod, kar otežuje igranje tekme, zlasti v jasnih jesenskih popoldnevih.

    Vodstvo kluba, strokovni štab in igralski kader

    Čeprav je tu in tam začutiti kakšno nesoglasje med igralci, vseeno vsi glavni klubski dejavniki delujejo kot dobro namazan stroj. Jiři Krutilek je eden tistih predsednikov, ki se na dan tekme ob igrišču pojavi kot prvi. Po pripravi prostorov za glavne akterje se preseli v gostinski del, kjer nato tudi v času tekme skrbi za postrežbo. Dolgo po koncu tekme, ko so vsi prostori pospravljeni, kot zadnji zapusti športni park.

    Daniel Dorotik je sicer registriran kot igralec, a si v zadnjem času le redko nadene belo črni dres. Ker v Bludovicah nimajo težav s številčnostjo igralcev, se Daniel lahko v celoti posveča vlogi trenerja. Tu in tam mu z nasveti priskoči na pomoč njegov brat Lumir, ki je tudi uradno naveden kot pomočnik trenerja.

    Še eno bratsko navezo najdemo tudi v igralskem kadru Bludovic. Medtem ko Jaroslav Caban tekme večinoma pričenja kot rezervist, velja Martin za enega ključnih mož domačih sokolov. Zanimivo in pestro igralsko zasedbo sestavljajo tudi štirje slovaški legionarji. Vse je na Češko pripeljala ista profesija. So namreč zaposleni kot zdravniki v mestni bolnišnici. Z višino izstopajoči Lukaš Badlik ter Peter Kolman sta za Bludovice nastopala že preteklo sezono. V poletnem prestopnem roku sta se jima pridružila še rojaka Jakub Murcko in Jakub Jurč. Medtem ko je 30-letni Murcko v sezoni 2017/18 nastopal za slovaškega četrtoligaša, je dve leti starejši Jurč v svoji karieri okusil tudi igranje v drugi slovaški ligi.

    Ekipa Bludovic je pred tekočo sezono doživela kar nekaj sprememb. Ob štirih odhodih se je poleg že omenjene dvojice s sosednje Slovaške moštvu mdr. pridružil tudi vratar Jiři Holan, ki si je po letu dni znova nadel vratarski dres Bludovic.

    Petru Kolmanu (na sredini) in Lukašu Badliku (desno) sta se pred sezono pridružila slovaška rojaka Jakub Jurč (na sliki levo) ter Jakub Murcko.

    Kot zadnji se je ekipi pridružil Vaclav Mikeš, prav tako povratnik v moštvo. Slednjega so v klubu predstavili kot glavno okrepitev. Mikeš je sicer v svoji igralski karieri nabiral izkušnje tudi z igranjem na regionalnem nivoju. Tako kot soigralec Filip Venclik prihaja iz dobrih 40 km oddaljene regijske metropole Ostrave.

    Večina igralcev sicer prihaja iz Novega Jičina, prav nihče iz aktualne zasedbe (za katero je največ nastopov zbral kapetan Josef Holik) pa nima svojega bivališča v Bludovicah.

    Mlajše kategorije

    Skozi zgodovino je dres Bludovic nosilo tudi nekaj mlajših kategorij. A se je zaradi že omenjenih poplav pred 15-imi leti in posledično izgube klubskega arhiva ohranilo le malo podatkov. Znano je, da so v prvem obdobju za klub nastopali tako starejši cicibani kot mlajši dečki.

    Po obnovi nogometne dejavnost leta 2015 so v klubu ustanovili tudi selekcijo cicibanov. Taista generacija je v naslednjih letih zastopala klub tudi v starejših selekcijah. Vse do lanskega poletja. Klub je v pretekli sezoni v tekmovanje že prijavil ekipo starejših dečkov. A ker se je pred sezono zbralo premajhno število otrok, se je klub naposled tekmovanju odpovedal. Otrokom, ki so se želeli še nadalje nogometno udejstvovati, je trener poiskal nove sredine v okoliških klubih.

    Zaradi težav s trenerji in premajhnega števila igralcev v klubu v bližnji prihodnosti ne razmišljajo o ponovnem formiranju katere izmed mlajših kategorij.

    Medijska pokritost in cilji kluba  

    Če za večino klubov v najnižjih čeških ligah velja, da bi za svojo prepoznavnost in stik s privrženci v veliko večji meri koristili svetovni splet, lahko klub iz Bludovic v tej smeri postavimo za zgled. Črno beli imajo namreč v svojih vrstah velikega ljubitelja statistike, programiranja in…tudi Barcelone. Pavel Kašuba je namreč avtor klubske spletne strani. Zgledno urejena stran s tekoče objavljenimi novicami, napovedmi pred in poročili po tekmah, številnimi zanimivostmi in statističnimi podatki, je nekaj, kar Bludovicam lahko zavidajo klubi na mnogo višjem nivoju. Kot omeni tudi njen avtor, je ravno spletna stran tu in tam že bila jeziček na tehtnici igralcev pri odločitvi o nadaljevanju svoje nogometne poti pri sokolih.

    Zahvaljujoč Kašubi je gledalcem na tekmah ponujen tudi klubski bilten na osmih straneh v A5 formatu. Na veselje najbolj gorečih privržencev je v času tekem na prodaj tudi klubski šal.

    Čeprav o svojih ciljih ne želijo govoriti na glas, pa tako Krutilek kot večina starejših igralcev ne skrivajo želja, ki so povezane z igranjem kluba ligo višje. Za začetek bi se tekočo sezono zadovoljili z uvrstitvijo v zgornjo polovico lestvice. Potem pa…

    Kakor koli se bo že odvijala nogometna zgodba v Bludovicah, bo klubu nedvomno v veliko oporo tudi njihova spletna stran.

    TJ Sokol Bludovice v jesenskem delu sezone 2024/25.
  • Životice pri Novem Jičinu

    Životice (češko Životice u Nového Jičína) so razpotegnjena vas pod obronki hribovja Beskydy na severovzhodu Češke v Moravskošlezijski regiji. Ker je kraj z vzhoda in zahoda obdan z blagimi vzpetinami, veljajo Životice za dolinsko vas, skozi katero teče reka Jičinka. Lokalna cesta jo v naselju prečka na dveh mestih. Nič nenavadnega, saj vas z večinoma družinskimi hišami med severnim (kjer je praktično združena z vasjo Žilina) in južnim delom (tudi tu se “dotika” vasi Mořkov) meri kar dobre tri kilometre.

    Kot že ime kraja pove, se nedaleč Životic nahaja središče okrožja Novy Jičin. Do regijske metropole Ostrave je od tod približno 50 kilometrov. V vasi so na dokaj enakomerni medsebojni razdalji postavljena tri lepo urejena avtobusna postajališča (vsa z nadstreški). Avtobusne povezave do bližnjega Novega Jičina so pogoste (34 parov avtobusov dnevno). Tudi ob koncih tedna in praznikih ne manjka avtobusov med omenjenima krajema (takrat po 16 parov dnevno).

    Prva pisna omemba kraja sega v začetek 15. stoletja. V zanimivi in pestri zgodovini Životic velja mdr. omeniti razbojnika Gajduška, ki je s svojimi somišljeniki v začetku 18. stoletja živel v okoliških gozdovih in je prebivalcem naganjal strah v kosti. Čeprav so Gajduška in del njegovih pajdašev leta 1719 v Novem Jičinu usmrtili, so preostali banditi še poldrugo desetletje vznemirjali vaščane.

    Vaška kronika beleži še en zanimiv dogodek, ki datira v konec 19. stoletja. Takrat se je pri kopanju ob stoletni lipi našlo 92 zlatih ogrskih dukatov iz 15. stoletja. Lastnik kmetije (ki je bil tudi vodja vasi), kjer je bil najden zaklad, se je odločil razdeliti zlatnike revnim družinam.

    Ker se je v 17. stoletju pričelo ponemčevanje vasi, je bila prva šola v vasi nemška. Od leta 1919 se ji je pridružila tudi češka (sicer enorazredna) šola. Devet let kasneje so v vasi odprl še vrtec. Po okupaciji Češkoslovaške (1938) šola preneha delovati, v njeno stavbo pa se namestijo nemški vojaki.

    Danes v šoli poteka poučevanje na nižji stopnji (od prvega do petega razreda). V letošnjem šolskem letu jo obiskuje 26 učencev. V sosednjem vrtcu je trenutno vpisanih 24 otrok.

    Preden so Životice postale samostojen kraj (1. januarja 1993) so bile del Novega Jičina. Danes štejejo dobrih 670 prebivalcev. Kjer teren še dopušča (na obrobjih vasi) je moč opaziti nekaj novejših družinskih hiš. Kraj gre vsekakor pohvaliti za vlaganje v razvoj in skrb za javno dobro. Trenutno v Životicah zaključujejo obnova pločnika vzdolž cele vasi. Posebno omembo si zasluži na novo postavljen športno rekreativni park, ki bo v kratkem v celoti predan svoji uporabi. Vključeval bo restavracijo, prostor za rekreacijo na prostem, otroško igrišče s številnimi igrali, prireditveni prostor ter sodobno nogometno igrišče s pripadajočim objektom ter (krajšo) tekaško stezo.

    Dominanta vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika iz leta 1902, ki je zrasla na mestu prvotne (lesene) iz leta 1451 (pogorela ob koncu 19. stoletja). Pod cerkvijo se nahaja novejša stavba v kateri domuje vaški urad. Neuradno središče vasi dopolnjujeta že omenjena šola in vrtec z otroškim in športnim igriščem.

    Da je v vasi moč videti kar nekaj novejših oz. obnovljenih objektov gre »zasluga« tudi uničujočim poplavam, ki so Životice in nekaj sosednjih vasi prizadele poleti 2009. Terjale so tudi nekaj človeških življenj. Številne hiše so bile toliko poškodovane, da jih je bilo potrebno zravnati z zemljo.

    Morda edina slabost (še posebej za lačnega popotnika) Životic je, da v kraju ni možno kupiti ničesar za pod zob. V vasi se sicer nahaja gostišče, ki pa nudi zgolj pijačo, svoja vrata pa ima odprta zgolj v drugi polovici tedna.