Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Kategorija: Moravskošlezijska

  • SK Statek Nova Horka

    SK Statek Nova Horka

    Klub Nova Horka domuje v majhni (istoimenski) vasi okrožja Novy Jičin V Moravskošlezijski regiji. Da nogomet ni vedno le v moški domeni, dokazuje ime na vrhu klubske strukture. Tega zaseda predstavnica nežnejšega spola, ki je na mestu predsednice pred trinajstimi leti nasledila svojega brata. Bolj kot rezultati moštva so v ospredju vodilnih dobri medsebojni odnosi znotraj ekipe. Prihodnost nogometa v vasi je namreč povsem odvisna od prihodov igralcev iz okoliških krajev. Želja kluba je tudi realizacija projekta izgradnje novega klubskega objekta vključno s prenovo bližnje okolice, ki je od javne objave pred štirimi leti trenutno (skoraj) na mrtvi točki.

    Tudi v konkurenci desetoligaških klubov širom Češke bi nogometni klub s polnim imenom SK Statek Nova Horka lahko uvrstili med manjše. Za njegovo delovanje gre že daljše obdobje zahvala trojici – predsednici kluba Marketi Peichlovi ter dvema članoma upravnega odbora. Čeprav iz besed Peichlove na prvo žogo ni čutiti pretiranega optimizma ob omembi prihodnosti nogometa v vasi, bi zasuk k lepšim časom lahko prinesla tako pričakovana izgradnja novega klubskega objekta. Načrte zanj je mesto Studenka (pod katerega uradno spada Nova Horka) predstavilo leta 2022 z začetkom realizacije v lanskem letu. Glavnino del bi predstavljala izgradnja novega objekta, ki bi poleg nogometne dejavnosti služil tudi vaščanom za druženja in organizacijo družabnih prireditev. Pogled na trenutno podobo objekta z okolico priča, da bo do njegove izpolnitve preteklo še kar nekaj vode. Po razgrnitvi načrtov in pridobitvi soglasij se je zgodba (zaenkrat) ustavila zaradi birokratskih zapletov, ki posledično onemogočajo črpanje evropskih in regijskih finančnih sredstev.

    Nogometno igrišče v Novi Horki se nahaja na idealni lokaciji v južnem delu vasi.

    Tako nogometaši Nove Horke kot njihovi nasprotniki bodo tako še nekaj časa primorani koristiti že dokaj dotrajane notranje prostore objekta. Klub v aktualni sezoni skupaj s še devetimi moštvi tvori najnižjo ligo okrožja Novy Jičin. Po odigranih 13-ih krogih z osvojenimi 16-imi točkami (za pet zmag ter en poraz po streljanju enajstmetrovk) zaseda osmo mesto. A so razlike do najbližjih zasledovalcev minimalne, kar jim – ob uspešnem zadnjem delu prvenstva – omogoča dvig na prvenstveni lestvici. Z izdatnim točkovnim izkupičkom in nekaj sreče bi lahko ligaško sezono končali celo na tretjem mestu, ki jim v trem trenutku uhaja za deset točk.

    Kljub temu, da se Nova Horka trenutno nahaja v spodnjem delu lestvice, ima klub četrto najboljšo razliko v danih in prejetih zadetkih. 22 prejetih zadetkov hkrati pomeni tudi četrto najtrdnejšo

    obrambo v ligi. Za nameček se Nova Horka uvršča med četverico klubov, ki v dosedanjem delu prvenstva nima negativne razlike v zadetkih. Omenjene številke pritrjujejo, da ima ekipa potencial za višjo uvrstitev od trenutne.

    Moštvo, ki nastopa v rdeči opremi, je najvišjo prvenstveno zmago v aktualni sezoni doseglo v jesenskem delu na gostovanju pri zadnjeuvrščenem moštvu. Takrat je polovico od doseženih zadetkov za visoko zmago 1:6 prispeval prvi strelec Tomaš Zdeněk. Najvišji poraz (4:0) je ekipa doživela takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno prvouvrščeni ekipi. Odličen uvod v spomladanski del prvenstva so z visoko zmago z gostovanja (0:4) nadgradili še z identičnim rezultatom na prvi domači tekmi nadaljevanja. Nekaj grenkega priokusa je pustila zadnja prvenstvena tekma, ki so jo igralci Nove Horke izgubili na gostovanju pri predzadnji ekipi. Po njihovem mnenju naj bi jih sodnik s svojimi odločitvami

    K že tako ne najboljši igralni površini dodatno “pripomorejo” še številni podzemni žužkojedi.

    močno oškodoval, kar je botrovalo k nervozi in dvema rdečima kartonoma v zaključku tekme, ki so jo tako končali z deveterico nogometašev.

    Veliko zaslug za obstoj nogometa v Novi Horki nosi tako nekdanji nogometaš kot kasnejši predsednik kluba Stanislav Peichel, kot njegova sestra Marketa Peichlova, ki je vodenje kluba prevzela pred trinajstimi leti.

    Pogled na sprednji del klubskih dresov se ustavi tudi na znaku. Negovo podobo bi težko smatrali za nogometni grb kluba, kar prizna tudi predsednica Peichlova. Čeprav se uradno pojavlja ob imenu kluba. Gre namreč za grb plemiške rodbine Vetter, ki je v bližnjem dvorcu prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Po besedah Peichlove naj bi razlog, da klub ne premore svoj (pravi nogometni) simbol, tičal v pomanjkanju ljudi, ki bi ugriznili v tovrstno jabolko. Roko na srce, ker pri tem ne gre za prezahtevno nalogo, je tovrsten argument (vsaj delno) na trhlih nogah.

    Zanimivo, da igralci nimajo skupnih treningov, kar gre po besedah najstarejšega v moštvu Petra Nazalanika pripisati tako pomanjkanju časa zaradi službenih obveznosti, kot tudi ne tako zanemarljive oddaljenosti večine igralcev med svojimi prebivališči in Novo Horko. Navedeno je tudi glavni razlog, da se ekipa ne prijavlja v pokalno tekmovanje, ki vsako sezono poteka v okrožju Novy Jičin. Pokalne tekme se večinoma igrajo v dneh med tednom, kar bi večini igralcem onemogočilo prisotnost na tekmi.

    Fizična pripravljenost je tako v rokah vsakega

    Gledalci imajo možnost spremljati tekme s klopi ob celotni zahodni dolžini igrišča, medtem ko breze za njimi predstavljajo naravno ločnico med nogometnim igrišče ter okolico.

    posameznika. Z izjemo zimskega časa, ko igralci v pripravi na spomladanski del sezone opravijo nekaj skupnih treningov – bodisi s tekom zunaj bodisi z nabiranjem kondicije v telovadnici.

    V preteklosti sta bila glavna rivala moštva iz Nove Horke bližnja kluba Studenka in Bartošovice. Ker trenutno oba navedena nastopata v višjih ligah, je njuno vlogo prevzela B ekipa iz kraja Skotnice. Bolj

    kot sama bližina k večjemu naboju na njunih medsebojnih tekmah prispeva dejstvo, da je kar nekaj trenutnih igralcev nasprotnika v preteklosti nosilo rdeči dres Nove Horke.

    Za razliko od velike večine klubov v najnižjih ligah, Nova Horka domuje v vasi, ki nima status samostojne občine. Kar bi z vidika financiranja kluba znala biti prej slabost kot prednost. V tem primeru je klub (in tudi ostala vaška aktivna združenja) odvisen od posluha odgovornih v občinski upravi (v tem primeru bližnjega mesta Studenka). Finančni prispevek, ki ga nogometni klub dobi iz občinskega proračuna zadostuje za pokritje najnujnejših stroškov delovanja nogometnega subjekta. Nekdanji predsednik kluba in tudi nogometaš Nove Horke Stanislav Peichel ob tem omeni, da je bilo nekdaj v klubskih prostorih javno gostišče. S prodajo je klub pokrival del stroškov in bil s tem v večji meri finančno neodvisen. Skromna javna finančna sredstva sicer zadostujejo za (prav tako skromno) delovanje male sredine, a se v klubu vseeno ne bi branili tudi izdatnejše pomoči, ki bi pripomogla k izboljšavi njihove infrastrukture. Kot denimo menjava zaščitne kovinske mreže za obemi vrati s pleteno, kar naj bi jim bilo obljubljeno že lep čas nazaj.

    Na skromnih rezervnih klopeh ob igrišču je prostora za četverico igralcev.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Podobno, kot za mnoge klube, tudi za Novo Horko velja, da bi že aktualne podatke o njej v javnih medijih iskali zaman. Kaj šele podatke o klubski zgodovini. Edini kolikor toliko zanesljivi vir so starejši vaščani oz. nekdanji nogometaši, ki v svojem spominu poskusijo povezati delovanje v in okrog kluba v določenih časovnih obdobjih. Tudi zato so sledeči podatki pisani v pogojniku.

    Ekipa Nove Horke iz začetnega klubskega obdobja prve polovice 70-ih let. Vir SK Statek Nova Horka

    Klub naj bi bil ustanovljen leta 1971 s strani zaposlenih na velikem kmetijskem posestvu, ki ga je mdr. sestavljajo več farm. Od tod tudi beseda »statek« (»kmečko posestvo«) v nazivu, ki jo klub nosi vse od pričetka svojega delovanja. Zanimivo, da se je lokacija nogometnega igrišča kar trikrat spreminjala – vsakokrat za nekaj deset metrov iz razlogov gradnje manjših večstanovanjskih enot za zaposlene na posestvu. Sprva so nogometaši za svojo prostovoljno aktivnost preuredili prostore kar v nekdanjem kmečkem posestvu. Kmalu so se dočakali prve (lesene) barake, ki jo je ob koncu 70-ih let nadomestil zidani objekt. Material zanj je klub prejel brezplačno, medtem ko so za njegovo gradnjo poskrbeli nogometaši. Klubska stavba je bila priključena kar na bližnje kmečko posestvo, ki je tako pokrivalo tudi stroške, povezane z nogometno dejavnostjo (elektrika, voda).

    Največji klubski uspeh sega v sredino 90-ih let prejšnjega stoletja, ko se moštvu za kratek čas uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osmo ligo). V zadnjih desetih sezonah se je Novi Horki enkrat uspelo uvrstiti ligo višje. V sezoni 2023/24 so prvenstvo zaključili na četrtem mestu. V primeru, da bi vsa tri prvouvrščena moštva takrat sprejela napredovanje, bi ravno Nova Horka potegnila kratko. Tako so se na račun zavrnitve napredovanja ene od treh bolje uvrščenih ekip v višjem rangu tekmovanja preizkusili nogometaši Nove Horke. A bili pri tem neuspešni, saj so preteklo sezono končali na zadnjem mestu, po katerem so se vrnili v najnižji rang tekmovanja.

    Infrastruktura  

    Nogometni hram edinega aktivnega združenja v Novi Horki se nahaja v južnem

    Fotografija moštva s preloma stoletja, ko je klub doživljal enega uspešnejših rezultatskih obdobjih. Vir SK Statek Nova Horka

    delu vasi. Edino (naravno) ločnico med igriščem in okolico predstavljajo drevesa vzdolž obeh avt linij. Medtem ko ga ob njegovi zahodni strani obdajajo breze, na nasprotni strani mejo z bližnjim poljem predstavljajo v vrsti rastoči različni listavci. Na tej strani sta postavljeni tudi dve skromni plehnati rezervni klopi z leseno desko. Prednost igrišča je njegova zadostna oddaljenost od najbližjih bivalnih objektov, kar omogoča več manevrskega prostora v primeru investicij v nogometni objekt.

    Zunanja podoba klubskega objekta je nespremenjena vse od njegove izgradnje.

    Prvi vtis ob pogledu na igralno površino je pozitiven. A dobi realnejšo podobo, ko se zelenici približamo oz. po njej storimo nekaj korakov. Takrat se izkaže, da je podlaga izredno trda in mestoma tudi neravna. Travnik, ki jo prekriva, je sicer v zadovoljivem stanju. Vseeno pa ne pripomore dovolj k dvigu kvalitete celotnega ustroja. V trenutnem stanju je igrišče kar zahtevno predvsem za igro po tleh. V teh ekstremno sušnih dneh bi še kako prav prišel namakalni sistem, ki bi pripomogel h kvalitetnejši (predvsem mehkejši) igralni podlagi. Dodatno težavo odgovornim v klubu povzročajo krti. Da so številni našli svoje domovanje ravno pod svetim gralom, naj bi bila kriva zemlja bogata z kolobarniki in drugimi njim ljubimi insekti.

    Med brezami in igriščem so ob celotni dolžini igrišča postavljene klopi. Za ločnico med igriščem in okolico bi lahko smatrali tudi tlakovano pot, ki vodi ob

    tem delu igrišča in povezuje predel vasi s petimi večstanovanjskimi objekti z lokalno cesto ki mdr. zaključuje posest bližnjega dvorca. Omenjeno tlakovano pot morajo na poti iz garderob na igrišče prečkati tudi glavni akterji nogometnega dogajanja. Klubski objekt se namreč nahaja približno dvajset metrov za kotno zastavico. Pred njegovim sprednjim delom je postavljenih nekaj miz s klopmi. Teh je še več na bližnjem travniku in služijo tako obiskovalcem igral kot tudi ljubiteljem nogometa. Čeravno popoln pogled na dogajanje na zelenici preprečujejo breze. Celotno opisano območje je sicer predvideno za revitalizacijo.

    Da je klubski objekt več kot potreben obnove (v načrtu je sicer postavitev nove stavbe), je vidno že ob prvem pogledu nanj. Gre za preprosto manjšo stavbo pravokotne oblike z nadstreškom pred vhodom. Krajši hodnik v njej povezuje vse notranje prostore od katerih je največji gostinski del. V njem je

    Če je že klubski objekt več kot potreben vsaj obnove, lahko domači nogometaši na občutijo pravi mali luksuz na oblazinjenih klopeh.
    Eno od štirih sten v gostinskem delu objekta krasijo številne fotografije in pokali.

    manjši točilni pult ter nekaj miz s stoli in klopmi. Eno od sten krasi množica manjših fotografij tako iz klubskih začetkov kot tudi najuspešnejšega klubskega obdobja 90-ih let. Za popolno podobo zanimivega dekorja manjka morda kak pripis obdobij nastanka slik. Nad slikami se nahaja polica, ki je do zadnjega zapolnjena s pokali, ki jih je klub osvojil na različnih turnirjih.

    Garderobi sta sicer ožji, a dovolj dolgi, da še omogočata zadostno udobje celotnemu nogometnemu kolektivu. Za zanimiv in redko viden prizor poskrbi pogled na oblazinjene klopi v domači garderobi. Medtem ko prostor s tuši še enkrat več pritrjuje potrebi po obnovi obstoječega oz. izgradnji novega, času dostojnega objekta.

    Vodstvo kluba, trener in igralski kader

    Nova Horka velja za enega redkih nogometnih klubov, na čelu katerega je ženska. In zdi se, da Marketa Peichlova v svojem že dokaj dolgem obdobju predsednikovanja klub uspešno vodi mimo vseh nogometnih in nenogometnih čeri, ki klubom v najnižjih ligah stojijo na njihovih poteh. Vodenje kluba je prevzela po bratu Stanislavu, ki je pustil viden pečat v klubu iz Nove Horke tudi kot aktivni igralec.

    Najdaljši staž med aktivnimi nogometaši ima 43-letni Peter Nazalanik, ki že dvajseto sezono nastopa za ekipo Nove Horke.

    A tudi Peichlova priznava, da gre velik del zaslug za nemoteno delovanje kluba tudi Pavlu Pokusinskemu in Petru Urbaneku. Slednji sicer prihaja iz Ostrave, klubu iz Nove Horke pa se je pridružil pred petimi leti. Po treh letih izključno igralske aktivnosti je pred dvema letoma prevzel še vodenje moštva. Da ga je nogometna pot pripeljala ravno v Novo Horko, gre zahvala njegovi soprogi, ki sicer prihaja iz omenjene vasi.

    Da imajo ljubitelji nogometa še naprej možnost spremljati svoj klub v tekmovanju, nosi velik del zaslug ravno Urbanek. Njegova poznanstva so namreč v klub privabila številne nogometaše. Brez njihove prisotnosti je veliko vprašanje, če bi se nogomet v vasi danes sploh še igral. Trenutno v kadru ni nobenega igralca, ki bi imel svoje prebivališče tudi v Novi Horki. Kar bi znala biti za prihodnost kluba prej slabost kot prednost. Tudi zato v klubu stavijo na timski duh in prijateljsko vzdušje v moštvu. S tem faktorjem želijo vplivati na zadovoljstvo igralcev in posledično k nadaljevanju igranja za klub. Četudi ti prihajajo iz dobrih 20 km oddaljene Ostrave, kot velika večina trenutnih igralcev.

    Med redke domačine v klubu bi lahko šteli Petra Nazalanika. Ta je še pred dvema letoma prebival v Novi Horki. Nazalanik s 43-imi leti velja za najstarejšega igralca v kadru Nove Horke. In hkrati za igralca z najdaljšim

    Z devetimi zadetki v tekoči sezoni velja Tomaš Zdeněk za glavnega aduta napada Nove Horke.

    stažem v klubu. Zanj je prvič nastopil leto preden je na svet privekal najmlajši član moštva, 19-letni Miroslav Rac. Mladega krilnega napadalca, ki so ga soigralci prekrstili v »Yamala«, odlikuje predvsem hitrost, medtem ko mu za popolno podobo manjka nekaj več natančnosti v zaključku akcij. Prvo ime napada Horke je brez dvoma Tomaš Zdeněk. Napadalni vezist je z 9-imi doseženimi zadetki z naskokom najboljši klubski strelec. Za nekaj družinskega pridiha v moštvu skrbi bratska naveza Tomaš in Jan Klečka. Pri čemer slednji predstavlja zadnjo oviro za nasprotne napadalce.

    Mlajše kategorije      

    Da v klubu niti v preteklosti niti danes niso imeli prijavljene v tekmovanje katere izmed mlajših starostnih kategorij, je delno razumljivo. Predvsem z vidika števila prebivalcev, ki jih šteje sama vas. Ni izključena, da bi danes med vaščani le stežka našli dovoljšne število starostno primernih vaščanov za formiranje članske ekipe. Tudi zato ne čudi da trenutno moštvo sestavljajo zgolj igralci iz okoliških krajev. Dasiravno je bila slika nekdaj drugačna.

    Zaradi omenjenih okoliščin v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo o organizirani vadbi otrok.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Kot je bilo že omenjeno, na svetovnem spletu o kakršni koli nogometni dejavnosti v Novi Horki ni ne duha ne sluha. Če seveda ne štejemo uradnih spletnih strani nogometnih zvez (državne, regijske in okrožne) ter lokalnih spletnih strani, ki objavljajo aktualne rezultate ter prvenstvene lestvice. Predsednica Peichlova niti ob omembi Facebook strani ne vidi nobene prednosti za klub. Svoj argument najde v strukturi večine njihovih privržencev, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji nogometaši kluba. Za piko na i popolne »klubske anonimnosti« poskrbi še pogled na vaško oglasno desko, kjer bi prav tako zaman iskali vsaj plakat z vabilom na ogled prvenstvene tekme.

    V Novi Horki se bodo tudi v prihodnje držali preizkušenega recepta in upali, da jim bo ta še naprej prinašal nogometno zadovoljstvo. Čeprav je tu in tam iz ust katerega izmed starejših igralcev slišati tudi o višjih rezultatskih ciljih, se zdi, da je trenutna realnost in prioriteta kluba vendarle vezana na njegov obstoj. Dobro vzdušje znotraj moštva bo tudi v prihodnosti ostala glavna vaba za »odvečne« igralce močnejših okoliških klubov, da nadaljujejo svojo nogometno pot v rdečem dresu. In z dobro oz. pozitivno besedo v klub privabijo še katerega od svojih kolegov. Morda za koga tvegan recept, ki (vsaj za sedaj) uspešno pomaga klubu obstati na nogometnem zemljevidu.

    SK Statek Nova Horka v spomladanskem delu sezone 2025/26.

    Tudi v konkurenci desetoligaških klubov širom Češke bi nogometni klub s polnim imenom SK Statek Nova Horka lahko uvrstili med manjše. Za njegovo delovanje gre že daljše obdobje zahvala trojici – predsednici kluba Marketi Peichlovi ter dvema članoma upravnega odbora. Čeprav iz besed Peichlove na prvo žogo ni čutiti pretiranega optimizma ob omembi prihodnosti nogometa v vasi, bi zasuk k lepšim časom lahko prinesla tako pričakovana izgradnja novega klubskega objekta. Načrte zanj je mesto Studenka (pod katerega uradno spada Nova Horka) predstavilo leta 2022 z začetkom realizacije v lanskem letu. Glavnino del bi predstavljala izgradnja novega objekta, ki bi poleg nogometne dejavnosti služil tudi vaščanom za druženja in organizacijo družabnih prireditev. Pogled na trenutno podobo objekta z okolico priča, da bo do njegove izpolnitve preteklo še kar nekaj vode. Po razgrnitvi načrtov in pridobitvi soglasij se je zgodba (zaenkrat) ustavila zaradi birokratskih zapletov, ki posledično onemogočajo črpanje evropskih in regijskih finančnih sredstev.

    Tako nogometaši Nove Horke kot njihovi nasprotniki bodo tako še nekaj časa primorani koristiti že dokaj dotrajane notranje prostore objekta. Klub v aktualni sezoni skupaj s še devetimi moštvi tvori najnižjo ligo okrožja Novy Jičin. Po odigranih 13-ih krogih z osvojenimi 16-imi točkami (za pet zmag ter en poraz po streljanju enajstmetrovk) zaseda osmo mesto. A so razlike do najbližjih zasledovalcev minimalne, kar jim – ob uspešnem zadnjem delu prvenstva – omogoča dvig na prvenstveni lestvici. Z izdatnim točkovnim izkupičkom in nekaj sreče bi lahko ligaško sezono končali celo na tretjem mestu, ki jim v trem trenutku uhaja za deset točk.

    Kljub temu, da se Nova Horka trenutno nahaja v spodnjem delu lestvice, ima klub četrto najboljšo razliko v danih in prejetih zadetkih. 22 prejetih zadetkov hkrati pomeni tudi četrto najtrdnejšo obrambo v ligi. Za nameček se Nova Horka uvršča med četverico klubov, ki v dosedanjem delu prvenstva nima negativne razlike v zadetkih. Omenjene številke pritrjujejo, da ima ekipa potencial za višjo uvrstitev od trenutne.

    Moštvo, ki nastopa v rdeči opremi, je najvišjo prvenstveno zmago v aktualni sezoni doseglo v jesenskem delu na gostovanju pri zadnjeuvrščenem moštvu. Takrat je polovico od doseženih zadetkov za visoko zmago 1:6 prispeval prvi strelec Tomaš Zdeněk. Najvišji poraz (4:0) je ekipa doživela takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno prvouvrščeni ekipi. Odličen uvod v spomladanski del prvenstva so z visoko zmago z gostovanja (0:4) nadgradili še z identičnim rezultatom na prvi domači tekmi nadaljevanja. Nekaj grenkega priokusa je pustila zadnja prvenstvena tekma, ki so jo igralci Nove Horke izgubili na gostovanju pri predzadnji ekipi. Po njihovem mnenju naj bi jih sodnik s svojimi odločitvami močno oškodoval, kar je botrovalo k nervozi in dvema rdečima kartonoma v zaključku tekme, ki so jo tako končali z deveterico nogometašev.

    Pogled na sprednji del klubskih dresov se ustavi tudi na znaku. Negovo podobo bi težko smatrali za nogometni grb kluba, kar prizna tudi predsednica Peichlova. Čeprav se uradno pojavlja ob imenu kluba. Gre namreč za grb plemiške rodbine Vetter, ki je v bližnjem dvorcu prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Po besedah Peichlove naj bi razlog, da klub ne premore svoj (pravi nogometni) simbol, tičal v pomanjkanju ljudi, ki bi ugriznili v tovrstno jabolko. Roko na srce, ker pri tem ne gre za prezahtevno nalogo, je tovrsten argument (vsaj delno) na trhlih nogah.

    Zanimivo, da igralci nimajo skupnih treningov, kar gre po besedah najstarejšega v moštvu Petra Nazalanika pripisati tako pomanjkanju časa zaradi službenih obveznosti, kot tudi ne tako zanemarljive oddaljenosti večine igralcev med svojimi prebivališči in Novo Horko. Navedeno je tudi glavni razlog, da se ekipa ne prijavlja v pokalno tekmovanje, ki vsako sezono poteka v okrožju Novy Jičin. Pokalne tekme se večinoma igrajo v dneh med tednom, kar bi večini igralcem onemogočilo prisotnost na tekmi.

    Fizična pripravljenost je tako v rokah vsakega posameznika. Z izjemo zimskega časa, ko igralci v pripravi na spomladanski del sezone opravijo nekaj skupnih treningov – bodisi s tekom zunaj bodisi z nabiranjem kondicije v telovadnici.

    V preteklosti sta bila glavna rivala moštva iz Nove Horke bližnja kluba Studenka in Bartošovice. Ker trenutno oba navedena nastopata v višjih ligah, je njuno vlogo prevzela B ekipa iz kraja Skotnice. Bolj kot sama bližina k večjemu naboju na njunih medsebojnih tekmah prispeva dejstvo, da je kar nekaj trenutnih igralcev nasprotnika v preteklosti nosilo rdeči dres Nove Horke.

    Za razliko od velike večine klubov v najnižjih ligah, Nova Horka domuje v vasi, ki nima status samostojne občine. Kar bi z vidika financiranja kluba znala biti prej slabost kot prednost. V tem primeru je klub (in tudi ostala vaška aktivna združenja) odvisen od posluha odgovornih v občinski upravi (v tem primeru bližnjega mesta Studenka). Finančni prispevek, ki ga nogometni klub dobi iz občinskega proračuna zadostuje za pokritje najnujnejših stroškov delovanja nogometnega subjekta. Nekdanji predsednik kluba in tudi nogometaš Nove Horke Stanislav Peichel ob tem omeni, da je bilo nekdaj v klubskih prostorih javno gostišče. S prodajo je klub pokrival del stroškov in bil s tem v večji meri finančno neodvisen. Skromna javna finančna sredstva sicer zadostujejo za (prav tako skromno) delovanje male sredine, a se v klubu vseeno ne bi branili tudi izdatnejše pomoči, ki bi pripomogla k izboljšavi njihove infrastrukture. Kot denimo menjava zaščitne kovinske mreže za obemi vrati s pleteno, kar naj bi jim bilo obljubljeno že lep čas nazaj.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Podobno, kot za mnoge klube, tudi za Novo Horko velja, da bi že aktualne podatke o njej v javnih medijih iskali zaman. Kaj šele podatke o klubski zgodovini. Edini kolikor toliko zanesljivi vir so starejši vaščani oz. nekdanji nogometaši, ki v svojem spominu poskusijo povezati delovanje v in okrog kluba v določenih časovnih obdobjih. Tudi zato so sledeči podatki pisani v pogojniku.

    Klub naj bi bil ustanovljen leta 1971 s strani zaposlenih na velikem kmetijskem posestvu, ki ga je mdr. sestavljajo več farm. Od tod tudi beseda »statek« (»kmečko posestvo«) v nazivu, ki jo klub nosi vse od pričetka svojega delovanja. Zanimivo, da se je lokacija nogometnega igrišča kar trikrat spreminjala – vsakokrat za nekaj deset metrov iz razlogov gradnje manjših večstanovanjskih enot za zaposlene na posestvu. Sprva so nogometaši za svojo prostovoljno aktivnost preuredili prostore kar v nekdanjem kmečkem posestvu. Kmalu so se dočakali prve (lesene) barake, ki jo je ob koncu 70-ih let nadomestil zidani objekt. Material zanj je klub prejel brezplačno, medtem ko so za njegovo gradnjo poskrbeli nogometaši. Klubska stavba je bila priključena kar na bližnje kmečko posestvo, ki je tako pokrivalo tudi stroške, povezane z nogometno dejavnostjo (elektrika, voda).

    Največji klubski uspeh sega v sredino 90-ih let prejšnjega stoletja, ko se moštvu za kratek čas uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osmo ligo). V zadnjih desetih sezonah se je Novi Horki enkrat uspelo uvrstiti ligo višje. V sezoni 2023/24 so prvenstvo zaključili na četrtem mestu. V primeru, da bi vsa tri prvouvrščena moštva takrat sprejela napredovanje, bi ravno Nova Horka potegnila kratko. Tako so se na račun zavrnitve napredovanja ene od treh bolje uvrščenih ekip v višjem rangu tekmovanja preizkusili nogometaši Nove Horke. A bili pri tem neuspešni, saj so preteklo sezono končali na zadnjem mestu, po katerem so se vrnili v najnižji rang tekmovanja.

    Infrastruktura  

    Nogometni hram edinega aktivnega združenja v Novi Horki se nahaja v južnem delu vasi. Edino (naravno) ločnico med igriščem in okolico predstavljajo drevesa vzdolž obeh avt linij. Medtem ko ga ob njegovi zahodni strani obdajajo breze, na nasprotni strani mejo z bližnjim poljem predstavljajo v vrsti rastoči različni listavci. Na tej strani sta postavljeni tudi dve skromni plehnati rezervni klopi z leseno desko. Prednost igrišča je njegova zadostna oddaljenost od najbližjih bivalnih objektov, kar omogoča več manevrskega prostora v primeru investicij v nogometni objekt.

    Prvi vtis ob pogledu na igralno površino je pozitiven. A dobi realnejšo podobo, ko se zelenici približamo oz. po njej storimo nekaj korakov. Takrat se izkaže, da je podlaga izredno trda in mestoma tudi neravna. Travnik, ki jo prekriva, je sicer v zadovoljivem stanju. Vseeno pa ne pripomore dovolj k dvigu kvalitete celotnega ustroja. V trenutnem stanju je igrišče kar zahtevno predvsem za igro po tleh. V teh ekstremno sušnih dneh bi še kako prav prišel namakalni sistem, ki bi pripomogel h kvalitetnejši (predvsem mehkejši) igralni podlagi. Dodatno težavo odgovornim v klubu povzročajo krti. Da so številni našli svoje domovanje ravno pod svetim gralom, naj bi bila kriva zemlja bogata z kolobarniki in drugimi njim ljubimi insekti.

    Med brezami in igriščem so ob celotni dolžini igrišča postavljene klopi. Za ločnico med igriščem in okolico bi lahko smatrali tudi tlakovano pot, ki vodi ob tem delu igrišča in povezuje predel vasi s petimi večstanovanjskimi objekti z lokalno cesto ki mdr. zaključuje posest bližnjega dvorca. Omenjeno tlakovano pot morajo na poti iz garderob na igrišče prečkati tudi glavni akterji nogometnega dogajanja. Klubski objekt se namreč nahaja približno dvajset metrov za kotno zastavico. Pred njegovim sprednjim delom je postavljenih nekaj miz s klopmi. Teh je še več na bližnjem travniku in služijo tako obiskovalcem igral kot tudi ljubiteljem nogometa. Čeravno popoln pogled na dogajanje na zelenici preprečujejo breze. Celotno opisano območje je sicer predvideno za revitalizacijo.

    Da je klubski objekt več kot potreben obnove (v načrtu je sicer postavitev nove stavbe), je vidno že ob prvem pogledu nanj. Gre za preprosto manjšo stavbo pravokotne oblike z nadstreškom pred vhodom. Krajši hodnik v njej povezuje vse notranje prostore od katerih je največji gostinski del. V njem je manjši točilni pult ter nekaj miz s stoli in klopmi. Eno od sten krasi množica manjših fotografij tako iz klubskih začetkov kot tudi najuspešnejšega klubskega obdobja 90-ih let. Za popolno podobo zanimivega dekorja manjka morda kak pripis obdobij nastanka slik. Nad slikami se nahaja polica, ki je do zadnjega zapolnjena s pokali, ki jih je klub osvojil na različnih turnirjih.

    Garderobi sta sicer ožji, a dovolj dolgi, da še omogočata zadostno udobje celotnemu nogometnemu kolektivu. Za zanimiv in redko viden prizor poskrbi pogled na oblazinjene klopi v domači garderobi. Medtem ko prostor s tuši še enkrat več pritrjuje potrebi po obnovi obstoječega oz. izgradnji novega, času dostojnega objekta.

    Vodstvo kluba, trener in igralski kader

    Nova Horka velja za enega redkih nogometnih klubov, na čelu katerega je ženska. In zdi se, da Marketa Peichlova v svojem že dokaj dolgem obdobju predsednikovanja klub uspešno vodi mimo vseh nogometnih in nenogometnih čeri, ki klubom v najnižjih ligah stojijo na njihovih poteh. Vodenje kluba je prevzela po bratu Stanislavu, ki je pustil viden pečat v klubu iz Nove Horke tudi kot aktivni igralec.

    A tudi Peichlova priznava, da gre velik del zaslug za nemoteno delovanje kluba tudi Pavlu Pokusinskemu in Petru Urbaneku. Slednji sicer prihaja iz Ostrave, klubu iz Nove Horke pa se je pridružil pred petimi leti. Po treh letih izključno igralske aktivnosti je pred dvema letoma prevzel še vodenje moštva. Da ga je nogometna pot pripeljala ravno v Novo Horko, gre zahvala njegovi soprogi, ki sicer prihaja iz omenjene vasi.

    Da imajo ljubitelji nogometa še naprej možnost spremljati svoj klub v tekmovanju, nosi velik del zaslug ravno Urbanek. Njegova poznanstva so namreč v klub privabila številne nogometaše. Brez njihove prisotnosti je veliko vprašanje, če bi se nogomet v vasi danes sploh še igral. Trenutno v kadru ni nobenega igralca, ki bi imel svoje prebivališče tudi v Novi Horki. Kar bi znala biti za prihodnost kluba prej slabost kot prednost. Tudi zato v klubu stavijo na timski duh in prijateljsko vzdušje v moštvu. S tem faktorjem želijo vplivati na zadovoljstvo igralcev in posledično k nadaljevanju igranja za klub. Četudi ti prihajajo iz dobrih 20 km oddaljene Ostrave, kot velika večina trenutnih igralcev.

    Med redke domačine v klubu bi lahko šteli Petra Nazalanika. Ta je še pred dvema letoma prebival v Novi Horki. Nazalanik s 43-imi leti velja za najstarejšega igralca v kadru Nove Horke. In hkrati za igralca z najdaljšim stažem v klubu. Zanj je prvič nastopil leto preden je na svet privekal najmlajši član moštva, 19-letni Miroslav Rac. Mladega krilnega napadalca, ki so ga soigralci prekrstili v »Yamala«, odlikuje predvsem hitrost, medtem ko mu za popolno podobo manjka nekaj več natančnosti v zaključku akcij. Prvo ime napada Horke je brez dvoma Tomaš Zdeněk. Napadalni vezist je z 9-imi doseženimi zadetki z naskokom najboljši klubski strelec. Za nekaj družinskega pridiha v moštvu skrbi bratska naveza Tomaš in Jan Klečka. Pri čemer slednji predstavlja zadnjo oviro za nasprotne napadalce.

    Mlajše kategorije      

    Da v klubu niti v preteklosti niti danes niso imeli prijavljene v tekmovanje katere izmed mlajših starostnih kategorij, je delno razumljivo. Predvsem z vidika števila prebivalcev, ki jih šteje sama vas. Ni izključena, da bi danes med vaščani le stežka našli dovoljšne število starostno primernih vaščanov za formiranje članske ekipe. Tudi zato ne čudi da trenutno moštvo sestavljajo zgolj igralci iz okoliških krajev. Dasiravno je bila slika nekdaj drugačna.

    Zaradi omenjenih okoliščin v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo o organizirani vadbi otrok.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Kot je bilo že omenjeno, na svetovnem spletu o kakršni koli nogometni dejavnosti v Novi Horki ni ne duha ne sluha. Če seveda ne štejemo uradnih spletnih strani nogometnih zvez (državne, regijske in okrožne) ter lokalnih spletnih strani, ki objavljajo aktualne rezultate ter prvenstvene lestvice. Predsednica Peichlova niti ob omembi Facebook strani ne vidi nobene prednosti za klub. Svoj argument najde v strukturi večine njihovih privržencev, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji nogometaši kluba. Za piko na i popolne »klubske anonimnosti« poskrbi še pogled na vaško oglasno desko, kjer bi prav tako zaman iskali vsaj plakat z vabilom na ogled prvenstvene tekme.

    V Novi Horki se bodo tudi v prihodnje držali preizkušenega recepta in upali, da jim bo ta še naprej prinašal nogometno zadovoljstvo. Čeprav je tu in tam iz ust katerega izmed starejših igralcev slišati tudi o višjih rezultatskih ciljih, se zdi, da je trenutna realnost in prioriteta kluba vendarle vezana na njegov obstoj. Dobro vzdušje znotraj moštva bo tudi v prihodnosti ostala glavna vaba za »odvečne« igralce močnejših okoliških klubov, da nadaljujejo svojo nogometno pot v rdečem dresu. In z dobro oz. pozitivno besedo v klub privabijo še katerega od svojih kolegov. Morda za koga tvegan recept, ki (vsaj za sedaj) uspešno pomaga klubu obstati na nogometnem zemljevidu.

  • Statek Nova Horka – Sokol Hostašovice

    Statek Nova Horka – Sokol Hostašovice

    V uvodni tekmi 14. kroga najnižje lige okrožja Novy Jičin Moravskošlezijske regije je Nova Horka na domačem terenu pričakala zadnjeuvrščeno ekipo. Po nepričakovanem porazu v zadnjem krogu bi si težko želeli primernejšega nasprotnika za popravo vtisa. V domačem taboru niso skrivali vloge favorita ter cilja osvojitve vseh treh točk, s katerimi bi se ob ugodnem razpletu povzpeli na lestvici za dve mesti.

    Pogled na število osvojenih točk razkriva veliko izenačenost klubov med tretjim in predzadnjim mestom. Razlika desetih točk lahko po vsakem krogu pomeni padce in vzpone na lestvici tudi po več mest. In ker Nova Horka povsem realno lahko naskakuje tudi še tretje mesto, je bil z vidika njihove končne uvrstitve (čeprav ta za kub ni izključno primarnega pomena) tokratni sobotni dvoboj še kako pomemben. Pravzaprav drugega kot popoln izkupiček v domačem taboru niti niso pričakovali. Iz ust najbolj optimističnih je bilo slišati tudi besede o visoki zmagi. Zagotovo so podlago za pozitivno napoved lahko našli tudi v medsebojni tekmi jesenskega dela prvenstva, ko so na gostovanju pri letos zelo skromni ekipi iz 20 km južneje ležečih Hostašovic dosegli sploh

    najvišjo zmago v sezoni (1:6). Za nevtralne ljubitelje nogometa bi znal dvoboj biti zanimiv predvsem z vidika Nove Horke in njenega odziva v vlogi favorita. Kar se (vsaj v zadnjem obdobju) ne dogaja ravno pogosto.

    V primerjavi s prejšnjim krogom je v ekipi prišlo do nekaj manjših sprememb – ob manjku dveh izključenih igralcev se je med vratnici vrnil Jan Klečka (v zadnjem krogu ga je v vratih nadomestil David Buchta).

    Lepo in toplo sobotno popoldne je naravnost vabilo lokalne ljubitelje nogometa k igrišču v Novi Horki. Med prvimi se je uro pred pričetkom srečanja s ključi klubskega objekta pojavila predsednica kluba Marketa Peichlova, ki je v času tekme opravljala nalogo organizatorja srečanja. Nekaj domačih igralcev je po prihodu poskrbelo še za namestitev mreže na vratih ter postavitev kotnih zastavic (igrišče je bilo označeno že dan pred tekmo). Za razliko od gostov, ki so počasi polnili svojo polovico igrišča, se je domačim vse prej kot mudilo na zelenico. Prvi so z ogrevanjem pričeli komaj 20 minut pred začetnim sodniškim žvižgom. Težko je uganiti, ali gre za običajni pristop igralcev Nove Horke ali je morda prisotnega vendarle nekaj podcenjevanja pred nasprotnikom.

    Namestitev mreže na konstrukcijo vrat je domačim nogometašem vzela kar nekaj časa.

    Po prihodu glavnega (izkušenega) sodnika Petra Němca je sledil standardni pozdrav obeh ekip. Pred pričetkom dvoboja je na zahtevo gostujočega kapetana sledila menjava igralnih polovic, nakar sta se moštvi na zelo trdem in posledično ne najbolj zahtevnem igrišču podali na lov za čim boljšo točkovno bero.

    Prvi polčas      

    V začetnih minutah so bili igralci Nove Horke nekaj več pri žogi. Videlo se je, da premorejo kar nekaj kvalitete v napadalnem delu ekipe. Vseeno pa ni šlo za kakšno izrazito premoč. V tretji minuti so izvedli prvo hitro akcijo, ki jo je na sredini igrišča pričel Tomaš Zdeněk. Sledila je podaja vtekajočemu Miroslavu Racu na desni strani, ki je svoj prodor zaključil s strelom z bližine, a žoga ni resneje ogrozila gostujočih vrat. Dve minuti zatem so zagrozili tudi gostje. Po mrtvi žogi na sredini igrišča, je sledila hitra podaja in strel delno z desne strani po katerem je žoga zletela mimo vratnice.

    V osmi minuti smo s strani domačih še enkrat videli podobno izvedbo napada. Zdeněk je na sredini igrišča v ogenj znova poslal Raca. Ta je s svojo hitrostjo

    Še preden je sodnik oznanil pričetek srečanja sta moštvi zamenjali strani.

    pobegnil nasprotnemu branilcu in na konec – skoraj z mrtvega kota – nenatančno zaključil.

    Domačo obrambno linijo je sestavljal kapetan Rostislav Vrečka.

    V 14. minuti je domači napad s strelom po tleh ponovno zaključil Rac, a meril po sredini gola točno v vratarja. Uvodni del srečanja je pokazal glavno moč domačega napada. Prvi strelec moštva Zdeněk je s pregledom na sredini igrišča organiziral domače napade. Težko rešljiva uganka za gostujočo obrambo je bil hitronogi krilni napadalec Rac. Najmlajši v domačem moštvu je povzročal nevšečnosti nasprotniku predvsem s

    Tako z obrambnimi kot napadalnimi akcijami je nase večkrat opozoril Jan Majoroš.

    pobegi po desni strani. Z borbenostjo in agresivnostjo je izstopal tudi Jan Majoroš, ki je pridobil nemalo žog.

    Hitronogi Miroslav Rac je v prvem polčasu pogosto pretil po desnem krilu.

    V 15. minuti se je s prodorom izkazal sicer branilec Martin Janočko. Ta je z žogo pobegnil s svoje polovice a ga je v nasprotnem kazenskem prostoru zadnji hip z s telesom na pravilni način ustavil gostujoči branilec.

    Domači so vsekakor bili podjetnejši, imeli žogo več v svojih nogah in tudi več poskušali. Goste so prekašali

    Obramba Nove Horke na čelu z vratarjem Janom Klečko v prvem polčasu ni imela pretiranega dela.

    predvsem z individualno hitrostjo. Kljub temu so slednji dokaj dobro parirali favoriziranemu nasprotniku, ki si mu vseeno ni uspelo pripraviti večjih priložnosti.

    Na sredini polčasa je Nova Horka izvedla še eno napadalno akcijo, ki jo je s prodorom z obrambne polovice pričel Adam Klein. Žogo je nato z leve strani podal na sredini do Zdeněka, ta jo je takoj podaljšal do Janočka, ki se je s 17-

    Prvi strelec domačih Tomaš Zdeněk je kreiral večino napadalnih akcij.
    Majoroš je vodilni zadetek za Novo Horko proslavil na zanimiv način.

    Zadetek je domačim pomenil precejšnje olajšanje in napoved bolj sproščene igre v nadaljevanju. Po spremembi rezultata je sledila minuta odmora za osvežitev, nakar je sledilo mirnejše obdobje

    ih metrov odločil za strel, a je goste rešila prečka. Minuto kasneje je aktivna igra domačih vendarle obrodila sadove. Po dolgi in visoki podaji s svoje polovice se je v dvoboju z nasprotnim branilcem do žoge spretno dokopal Majoroš. Svoj pobeg je nato zaključil z natančnim strelom po tleh, ko je delno z desne strani žoga končala v daljšem kotu gostujočih vrat.

    Majoroš se je razveselil svojega petega zadetka v sezoni.

    tekme brez omembe vrednega dogajanja. Na novo polpriložnost so gledalci čakali do 32. minute, ko je po prekršku s prostega strela z desne strani s strelom proti vratom neposredno poskusil Peter Nazalnik, a je žoga končala dober meter mimo levega stičišča vratnice in prečke. Tri minute zatem je Nova Horka izvajala kot z desne, po katerem je z prefinjenim strelom poskusil Rac. Gostujoči vratar je žogo s konicami prstov preusmeril preko prečke v nov kot.

    Neposredni strel Petra Nazalanika po prekršku v 32. minuti je zletel mimo gostujočih vrat.
    Za razliko od desne, je bila leva stran domačih manj aktivna. Takole je po levem krilu prodrl Dominik Musalek.
    V 35. minuti je bil po kotu z leve v kazenskem prostoru najvišji Rac, a z glavo meril preko gostujočih vrat.

    Kar dolgo je trajalo, da so se gostje končno upogumili in v 37. minuti zapretili po prostem strelu. Nekaj nezanesljivosti je po predložku v domači kazenski prostor pokazal domači vratar Jan Klečka, ki žoge ni najbolje odbil. Nekaj panike v domači obrambi je bilo naposled razrešene z odbojem žoge v avt.

    V 39. minuti so domači uspeli svojo prednost povišati. Glavnino zaslug za nov zadetek je s hitrim prodorom po desni in podajo pred gol prispeval Majoroš. Vtekajočemu Kleinu nato z bližine ni bilo težko poslati žoge v mrežo za svoje neizmerno veselje.

    Po pogumnejši igri v začetnem delu tekme, so bili gostje v nadaljevanju povsem nenevarni za domača vrata. Razlog za to je tičal tudi v angažiranejši igri domačih, ki so vendarle bili agresivnejši in boljši v duelih po katerih so nato poskušali ogrožati nasprotni

    gol.

    V zaključku sta sledila še dva omembe vredna poskusa Nove Horke. Najprej je po prekršku nad hitronogim in spretnim Janočkom z neposrednim strelom s skoraj 35-ih metrov poskusil Nazalanik, a je žoga zletela visoko preko gola. Minuto pred odmorom je domačim še tretjič uspelo zatresti mrežo nasprotnika. Tokrat so jim priložnost z napako pri oddaji žoge v zadnji obrambni liniji ponudili kar gostje. Njihovo napako je kaznoval Janočko, ki je matiral gostujočega vratarja s strelom po tleh.

    Po rezultatu sodeč so lahko domači odšli na odmor zadovoljni. Njihova boljša igra je obrodila sadove s tremi zadetki, ki so jim omogočali mirnejše nadaljevanje. Igra domačih je slonela predvsem na hitrih napadih ali dolgih žogah, po katerih so s pridom izkoriščali hitrost ofenzivno usmerjenih igralcev. Zahvaljujoč močni sredini domača obramba z vratarjem na čelu ni imela kaj prida dela.

    Svojo odlično predstavo je z zadetkom v 44. minuti kronal osrednji branilec Martin Janočko (#13), ki se je večkrat skozi celo tekmo izkazal s hitrimi prodori globoko na nasprotnikovo polovico.

    S prikazanim so bili lahko zadovoljni tudi domači pristaši ob igrišču, ki vendarle niso bili v tako izraziti večini napram gostujočim privržencem. Vseh skupaj se jih je zbralo približno 60. Dobra polovica jih je tekmo spremljala na klopeh ali stoje ob igrišče. Medtem ko so se preostali odločili posedeti na klopeh z mizami ob klubskem objektu oz. na travniku ob igrišču.

    Gostinska ponudba je bila skromnejša, kot jo ponuja večina klubov na tem nivoju. Gledalcem je bilo ponujeno nekaj vrst pijače ter kak prigrizek, ne pa tudi (kaj poštenega) za pod zob. Kot je v navadi, je bilo tudi v Novi Horki v času tekme prodanega največ

    piva.

    Nekateri domači nogometaši so si ob odhodu v garderobo ter nato med prihodom nazaj na zelenico na hitro našli čas za izmenjavo besed s svojimi najbližjimi oz. najzvestejšimi privrženci. Velja omeniti, da so v domačem

    V času tekme so imeli gledalci možnost potešiti svojo žejo v klubskem prostoru. Poleg pijače je bilo v ponudbi najti tudi nekaj prigrizkov.

    taboru dodobra izkoristili čas, namenjen odmoru. Kljub temu so bili vsi glavni akterji ob prihodu delivca pravice na »svojem mestu«. Posledično je sodnik lahko oznanil pričetek nadaljevanja srečanja brez zamude.

    Sobotni dvoboj je ob igrišče v Novi Horki privabil približno 60 nogometa željnih privržencev.

    Drugi polčas

    Uvodne minute drugega polčasa so podjetneje pričeli gostje. Očitno zadovoljni z visokim vodstvom so domači vstopili v drugi del srečanja precej ležerno. Kar bi se jim lahko maščevalo v 48. minuti, ko je ob precej zaspani zadnji liniji na sredini igrišča upal nasprotni napadalec. Čeprav je sprva kazalo, da bo svojo solo prodor zaključil iz oči v oči z vratarjem Klečko, se je naposled s svojo hitrostjo izkazal Janočko, ki je uspel še pravočasno ujeti nasprotnika in mu preprečiti zaključek akcije. Le minuto zatem so imeli gostje novo lepo priložnost za znižanje rezultata, ko se je izkazal domači vratar in žogo rešil z golove črte.

    Za razliko od večine soigralcev je Majoroš tudi v drugem polčasu kazal visok nivo igre.

    Niti nekaj začetnih opozoril ni zaleglo domači vrsti. Gostje so namreč v 49. minuti imeli novo lepo priložnost, ko so z bližine po tleh streljali v sicer dobro postavljenega Klečko.

    Po vseh zapravljenih gostujočih priložnostih je prišla kazen na nasprotni strani. Nova Horka je izvedla daljši napad na gostujoči polovici v katerem je bilo udeleženo kar nekaj nogometašev v rdeči opremi. Nenadoma se je za strel s skoraj 30-ih metrov odločil branilec David Buchta. Žoga je preletela gostujočega vratarja, ki se je je s konicami prstov sicer dotaknil, a ne dovolj, da bi preprečil njeno pot v mrežo. Zadetek, ki zagotovo ni pustil ravnodušne niti najbolj zahtevne nogometne privržence.

    Po četrtem zadetku je sledil gostujoči poskus, po katerem je žoga končala mimo domačih

    vrat. Minuto zatem so ponovno kombinirali domači. Po predložku z leve strani, se je žoga od zgornjega dela prečke odbila nazaj nakar se je za strel od daleč odločil Janočko, a je žoga po močnem strelu za dober meter zgrešila cilj.    

    Več kot očitno so bili domači zadovoljni z visokim vodstvom. Njihova vnema je v drugem polčasu kar konkretno padla. Zlasti napadalni del ni več kazal pretirane želje po novem zadetku. Ekipa se je tako osredotočila bolj na čuvanje rezultata, kar jim ob sicer skromnih gostih ni predstavljalo večjih težav.

    V 56. minuti je dolgo napadalno akcijo z nevarnim strelom od daleč zaključil Janočko.
    Musalek je bil zaradi lažje poškodbe primoran tekmo predčasno zaključiti.
    Vrečka je svoje obrambne naloge oddelal na nivoju.

    Po nekaj minutah nezanimive igre na sredini igrišča je v 64. minuti vendarle prišlo nekaj vznemirjenja. Janočko je žogo potegnil z leve strani roba gostujočega kazenskega prostora na desno stran, od koder je poslal ostro žogo pred gostujoči gol, kjer jo je z bližine uspel preusmeriti Majoroš, a točno v nasprotnega vratarja.

    Branilec Buchta je z evrogolom v 53. minuti poskrbel za potezo tekme.
    Izkušeni sodnik Peter Němec je tekmo odsodil brez napak. V fer srečanju je zgolj enkrat posegel po rumenen kartonu.

    Če sta v prvem polčasu v domačem taboru s svojimi prodori izstopala predvsem Zdeněk in Rac, sta v nadaljevanju to vlogo prevzela Janočko in Majoroš. Prvi je nekajkrat demonstriral svojo hitrost in spretnost z žogo. Nemalokrat so mu uspeli daljši prodori mimo številnih gostujočih igralcev. Hkrati je dajal zanesljivost domači obrambi. Gre za redkega obrambnega igralca na tem nivoju, ki premore tako široko nogometno znanje. Njegov soigralce Majoroš je kot eden redkih v rdečih dresih tudi skozi celoten drugi polčas držal visok nivo igre. Krasila ga je predvsem agresivnost, borbenost in nepopustljivost za kar si nedvomno prisluži visoko oceno.

    Pred izvedbo gostujočega prostega strela so domači živi zid sestavljali Majoroš, Janočko, Zdeněk in Vrečka, medtem ko je bil v pripravljenosti Jakub Vitek (na sliki levo).

    Znatno manj aktivni domači so le še čakali konec srečanja. Gostom na drugi strani je uspelo v 71. in 75. minuti dvakrat  ogroziti domača vrata. Ob njihovi prvi priložnosti je izpadla leva stran domače obrambe, po podaji pred gol in strelu z bližine se je z odlično obrambo izkazal Klečka. Domači čuvaj je bil ključen za ohranitev visokega vodstva tudi štiri minute kasneje. Takrat so gostje udarili po levi strani. Po podaji v vratarjev prostor se je na petih metrih sam znašel nasprotni napadalec. Ko so po njegovem strelu že vsi prisotni videli žogo v

    domači mreži, se je s še eno vrhunsko obrambo izkazala domača enica in tako ohranila domačo mrežo nedotaknjeno.

    Poleg zanesljivega branilca Janočka, ki je svojo odlično predstavo v obrambi nadgradil s številnimi napadalnimi akcijami, velja pri Novi Horki izpostaviti še Majoroša (na sliki). Oba omenjena sta skozi celotno srečanje pokazala zavidanja vreden odnos do dresa, bila aktivna tako v obrambnih nalogah kot tudi v ofenzivnih akcijah. Za piko na i sta se oba vpisala med strelce.

    Po izenačenem drugem polčasu je Nova Horka z visoko zmago 4:0 (že tretja enako visoka zmaga v spomladanskem delu prvenstva!) rutinirano vknjižila tri točke, s katerimi se je povzpela na lestvici. Za konkretnejšo oceno njihovih zmožnosti bi na drugi strani

    Zadnje četrt ure srečanja so gledalci bolj ali manj spremljali precej raztrgano srečanje, ko si nobeno od moštev ni uspelo priigrati priložnosti. Zadovoljni z vodstvom so rdeči le še čakali na zadnji sodniški žvižg. Ta je naposled odrešil tudi gledalce ob igrišču, ki jim zaključek tekme ni ponudil ene same zanimive poteze.

    Igralci Nove Horke so se že tretjič v spomladanskem delu prvenstva razveselili zmage s štirimi zadetki razlike. Z osvojenimi tremi točkami so se prvenstevni lestvici povzpeli za dve mesti.

    potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Zagotovo ima ekipa potencial svojo uvrstitev na lestvici še izboljšati. Moštvo premore kar nekaj kvalitete oz. posameznikov, ki po svojem znanju izstopajo in bi brez težav lahko nastopali tudi na višjem nivoju.

    Tako dogajanje pred kot po tekmi pritrjuje, da v Novi Horki vlada pravi ekipni duh. V primeru, da vodilnim tudi v prihodnje uspe v klubu zadržati vse glavne akterje, bi ravno ta prvina znala pomembno vplivati na pozitivne rezultate in (dolgoročno) morda tudi boj za uvrstitev v višjo ligo.

    Pogled na število osvojenih točk razkriva veliko izenačenost klubov med tretjim in predzadnjim mestom. Razlika desetih točk lahko po vsakem krogu pomeni padce in vzpone na lestvici tudi po več mest. In ker Nova Horka povsem realno lahko naskakuje tudi še tretje mesto, je bil z vidika njihove končne uvrstitve (čeprav ta za kub ni izključno primarnega pomena) tokratni sobotni dvoboj še kako pomemben. Pravzaprav drugega kot popoln izkupiček v domačem taboru niti niso pričakovali. Iz ust najbolj optimističnih je bilo slišati tudi besede o visoki zmagi. Zagotovo so podlago za pozitivno napoved lahko našli tudi v medsebojni tekmi jesenskega dela prvenstva, ko so na gostovanju pri letos zelo skromni ekipi iz 20 km južneje ležečih Hostašovic dosegli sploh najvišjo zmago v sezoni (1:6). Za nevtralne ljubitelje nogometa bi znal dvoboj biti zanimiv predvsem z vidika Nove Horke in njenega odziva v vlogi favorita. Kar se (vsaj v zadnjem obdobju) ne dogaja ravno pogosto.

    V primerjavi s prejšnjim krogom je v ekipi prišlo do nekaj manjših sprememb – ob manjku dveh izključenih igralcev se je med vratnici vrnil Jan Klečka (v zadnjem krogu ga je v vratih nadomestil David Buchta).

    Lepo in toplo sobotno popoldne je naravnost vabilo lokalne ljubitelje nogometa k igrišču v Novi Horki. Med prvimi se je uro pred pričetkom srečanja s ključi klubskega objekta pojavila predsednica kluba Marketa Peichlova, ki je v času tekme opravljala nalogo organizatorja srečanja. Nekaj domačih igralcev je po prihodu poskrbelo še za namestitev mreže na vratih ter postavitev kotnih zastavic (igrišče je bilo označeno že dan pred tekmo). Za razliko od gostov, ki so počasi polnili svojo polovico igrišča, se je domačim vse prej kot mudilo na zelenico. Prvi so z ogrevanjem pričeli komaj 20 minut pred začetnim sodniškim žvižgom. Težko je uganiti, ali gre za običajni pristop igralcev Nove Horke ali je morda prisotnega vendarle nekaj podcenjevanja pred nasprotnikom.

    Po prihodu glavnega (izkušenega) sodnika Petra Němca je sledil standardni pozdrav obeh ekip. Pred pričetkom dvoboja je na zahtevo gostujočega kapetana sledila menjava igralnih polovic, nakar sta se moštvi na zelo trdem in posledično ne najbolj zahtevnem igrišču podali na lov za čim boljšo točkovno bero.

    Prvi polčas      

    V začetnih minutah so bili igralci Nove Horke nekaj več pri žogi. Videlo se je, da premorejo kar nekaj kvalitete v napadalnem delu ekipe. Vseeno pa ni šlo za kakšno izrazito premoč. V tretji minuti so izvedli prvo hitro akcijo, ki jo je na sredini igrišča pričel Tomaš Zdeněk. Sledila je podaja vtekajočemu Miroslavu Racu na desni strani, ki je svoj prodor zaključil s strelom z bližine, a žoga ni resneje ogrozila gostujočih vrat. Dve minuti zatem so zagrozili tudi gostje. Po mrtvi žogi na sredini igrišča, je sledila hitra podaja in strel delno z desne strani po katerem je žoga zletela mimo vratnice.

    V osmi minuti smo s strani domačih še enkrat videli podobno izvedbo napada. Zdeněk je na sredini igrišča v ogenj znova poslal Raca. Ta je s svojo hitrostjo pobegnil nasprotnemu branilcu in na konec – skoraj z mrtvega kota – nenatančno zaključil.

    V 14. minuti je domači napad s strelom po tleh ponovno zaključil Rac, a meril po sredini gola točno v vratarja. Uvodni del srečanja je pokazal glavno moč domačega napada. Prvi strelec moštva Zdeněk je s pregledom na sredini igrišča organiziral domače napade. Težko rešljiva uganka za gostujočo obrambo je bil hitronogi krilni napadalec Rac. Najmlajši v domačem moštvu je povzročal nevšečnosti nasprotniku predvsem s pobegi po desni strani. Z borbenostjo in agresivnostjo je izstopal tudi Jan Majoroš, ki je pridobil nemalo žog.

    V 15. minuti se je s prodorom izkazal sicer branilec Martin Janočko. Ta je z žogo pobegnil s svoje polovice a ga je v nasprotnem kazenskem prostoru zadnji hip z s telesom na pravilni način ustavil gostujoči branilec.

    Domači so vsekakor bili podjetnejši, imeli žogo več v svojih nogah in tudi več poskušali. Goste so prekašali predvsem z individualno hitrostjo. Kljub temu so slednji dokaj dobro parirali favoriziranemu nasprotniku, ki si mu vseeno ni uspelo pripraviti večjih priložnosti.

    Na sredini polčasa je Nova Horka izvedla še eno napadalno akcijo, ki jo je s prodorom z obrambne polovice pričel Adam Klein. Žogo je nato z leve strani podal na sredini do Zdeněka, ta jo je takoj podaljšal do Janočka, ki se je s 17-ih metrov odločil za strel, a je goste rešila prečka. Minuto kasneje je aktivna igra domačih vendarle obrodila sadove. Po dolgi in visoki podaji s svoje polovice se je v dvoboju z nasprotnim branilcem do žoge spretno dokopal Majoroš. Svoj pobeg je nato zaključil z natančnim strelom po tleh, ko je delno z desne strani žoga končala v daljšem kotu gostujočih vrat.

    Zadetek je domačim pomenil precejšnje olajšanje in napoved bolj sproščene igre v nadaljevanju. Po spremembi rezultata je sledila minuta odmora za osvežitev, nakar je sledilo mirnejše obdobje tekme brez omembe vrednega dogajanja. Na novo polpriložnost so gledalci čakali do 32. minute, ko je po prekršku s prostega strela z desne strani s strelom proti vratom neposredno poskusil Peter Nazalnik, a je žoga končala dober meter mimo levega stičišča vratnice in prečke. Tri minute zatem je Nova Horka izvajala kot z desne, po katerem je z prefinjenim strelom poskusil Rac. Gostujoči vratar je žogo s konicami prstov preusmeril preko prečke v nov kot.

    Kar dolgo je trajalo, da so se gostje končno upogumili in v 37. minuti zapretili po prostem strelu. Nekaj nezanesljivosti je po predložku v domači kazenski prostor pokazal domači vratar Jan Klečka, ki žoge ni najbolje odbil. Nekaj panike v domači obrambi je bilo naposled razrešene z odbojem žoge v avt.

    V 39. minuti so domači uspeli svojo prednost povišati. Glavnino zaslug za nov zadetek je s hitrim prodorom po desni in podajo pred gol prispeval Majoroš. Vtekajočemu Kleinu nato z bližine ni bilo težko poslati žoge v mrežo za svoje neizmerno veselje.

    Po pogumnejši igri v začetnem delu tekme, so bili gostje v nadaljevanju povsem nenevarni za domača vrata. Razlog za to je tičal tudi v angažiranejši igri domačih, ki so vendarle bili agresivnejši in boljši v duelih po katerih so nato poskušali ogrožati nasprotni gol.

    V zaključku sta sledila še dva omembe vredna poskusa Nove Horke. Najprej je po prekršku nad hitronogim in spretnim Janočkom z neposrednim strelom s skoraj 35-ih metrov poskusil Nazalanik, a je žoga zletela visoko preko gola. Minuto pred odmorom je domačim še tretjič uspelo zatresti mrežo nasprotnika. Tokrat so jim priložnost z napako pri oddaji žoge v zadnji obrambni liniji ponudili kar gostje. Njihovo napako je kaznoval Janočko, ki je matiral gostujočega vratarja s strelom po tleh.

    Po rezultatu sodeč so lahko domači odšli na odmor zadovoljni. Njihova boljša igra je obrodila sadove s tremi zadetki, ki so jim omogočali mirnejše nadaljevanje. Igra domačih je slonela predvsem na hitrih napadih ali dolgih žogah, po katerih so s pridom izkoriščali hitrost ofenzivno usmerjenih igralcev. Zahvaljujoč močni sredini domača obramba z vratarjem na čelu ni imela kaj prida dela.S prikazanim so bili lahko zadovoljni tudi domači pristaši ob igrišču, ki vendarle niso bili v tako izraziti večini napram gostujočim privržencem. Vseh skupaj se jih je zbralo približno 60. Dobra polovica jih je tekmo spremljala na klopeh ali stoje ob igrišče. Medtem ko so se preostali odločili posedeti na klopeh z mizami ob klubskem objektu oz. na travniku ob igrišču.

    Gostinska ponudba je bila skromnejša, kot jo ponuja večina klubov na tem nivoju. Gledalcem je bilo ponujeno nekaj vrst pijače ter kak prigrizek, ne pa tudi (kaj poštenega) za pod zob. Kot je v navadi, je bilo tudi v Novi Horki v času tekme prodanega največ piva.

    Nekateri domači nogometaši so si ob odhodu v garderobo ter nato med prihodom nazaj na zelenico na hitro našli čas za izmenjavo besed s svojimi najbližjimi oz. najzvestejšimi privrženci. Velja omeniti, da so v domačem taboru dodobra izkoristili čas, namenjen odmoru. Kljub temu so bili vsi glavni akterji ob prihodu delivca pravice na »svojem mestu«. Posledično je sodnik lahko oznanil pričetek nadaljevanja srečanja brez zamude.

    Drugi polčas

    Uvodne minute drugega polčasa so podjetneje pričeli gostje. Očitno zadovoljni z visokim vodstvom so domači vstopili v drugi del srečanja precej ležerno. Kar bi se jim lahko maščevalo v 48. minuti, ko je ob precej zaspani zadnji liniji na sredini igrišča upal nasprotni napadalec. Čeprav je sprva kazalo, da bo svojo solo prodor zaključil iz oči v oči z vratarjem Klečko, se je naposled s svojo hitrostjo izkazal Janočko, ki je uspel še pravočasno ujeti nasprotnika in mu preprečiti zaključek akcije. Le minuto zatem so imeli gostje novo lepo priložnost za znižanje rezultata, ko se je izkazal domači vratar in žogo rešil z golove črte.

    Niti nekaj začetnih opozoril ni zaleglo domači vrsti. Gostje so namreč v 49. minuti imeli novo lepo priložnost, ko so z bližine po tleh streljali v sicer dobro postavljenega Klečko.

    Po vseh zapravljenih gostujočih priložnostih je prišla kazen na nasprotni strani. Nova Horka je izvedla daljši napad na gostujoči polovici v katerem je bilo udeleženo kar nekaj nogometašev v rdeči opremi. Nenadoma se je za strel s skoraj 30-ih metrov odločil branilec David Buchta. Žoga je preletela gostujočega vratarja, ki se je je s konicami prstov sicer dotaknil, a ne dovolj, da bi preprečil njeno pot v mrežo. Zadetek, ki zagotovo ni pustil ravnodušne niti najbolj zahtevne nogometne privržence.

    Po četrtem zadetku je sledil gostujoči poskus, po katerem je žoga končala mimo domačih vrat. Minuto zatem so ponovno kombinirali domači. Po predložku z leve strani, se je žoga od zgornjega dela prečke odbila nazaj nakar se je za strel od daleč odločil Janočko, a je žoga po močnem strelu za dober meter zgrešila cilj.    

    Več kot očitno so bili domači zadovoljni z visokim vodstvom. Njihova vnema je v drugem polčasu kar konkretno padla. Zlasti napadalni del ni več kazal pretirane želje po novem zadetku. Ekipa se je tako osredotočila bolj na čuvanje rezultata, kar jim ob sicer skromnih gostih ni predstavljalo večjih težav.

    Po nekaj minutah nezanimive igre na sredini igrišča je v 64. minuti vendarle prišlo nekaj vznemirjenja. Janočko je žogo potegnil z leve strani roba gostujočega kazenskega prostora na desno stran, od koder je poslal ostro žogo pred gostujoči gol, kjer jo je z bližine uspel preusmeriti Majoroš, a točno v nasprotnega vratarja.

    Če sta v prvem polčasu v domačem taboru s svojimi prodori izstopala predvsem Zdeněk in Rac, sta v nadaljevanju to vlogo prevzela Janočko in Majoroš. Prvi je nekajkrat demonstriral svojo hitrost in spretnost z žogo. Nemalokrat so mu uspeli daljši prodori mimo številnih gostujočih igralcev. Hkrati je dajal zanesljivost domači obrambi. Gre za redkega obrambnega igralca na tem nivoju, ki premore tako široko nogometno znanje. Njegov soigralce Majoroš je kot eden redkih v rdečih dresih tudi skozi celoten drugi polčas držal visok nivo igre. Krasila ga je predvsem agresivnost, borbenost in nepopustljivost za kar si nedvomno prisluži visoko oceno.

    Znatno manj aktivni domači so le še čakali konec srečanja. Gostom na drugi strani je uspelo v 71. in 75. minuti dvakrat  ogroziti domača vrata. Ob njihovi prvi priložnosti je izpadla leva stran domače obrambe, po podaji pred gol in strelu z bližine se je z odlično obrambo izkazal Klečka. Domači čuvaj je bil ključen za ohranitev visokega vodstva tudi štiri minute kasneje. Takrat so gostje udarili po levi strani. Po podaji v vratarjev prostor se je na petih metrih sam znašel nasprotni napadalec. Ko so po njegovem strelu že vsi prisotni videli žogo v domači mreži, se je s še eno vrhunsko obrambo izkazala domača enica in tako ohranila domačo mrežo nedotaknjeno.

    Zadnje četrt ure srečanja so gledalci bolj ali manj spremljali precej raztrgano srečanje, ko si nobeno od moštev ni uspelo priigrati priložnosti. Zadovoljni z vodstvom so rdeči le še čakali na zadnji sodniški žvižg. Ta je naposled odrešil tudi gledalce ob igrišču, ki jim zaključek tekme ni ponudil ene same zanimive poteze.

    Po izenačenem drugem polčasu je Nova Horka z visoko zmago 4:0 (že tretja enako visoka zmaga v spomladanskem delu prvenstva!) rutinirano vknjižila tri točke, s katerimi se je povzpela na lestvici. Za konkretnejšo oceno njihovih zmožnosti bi na drugi strani potrebovali kvalitetnejšega nasprotnika. Zagotovo ima ekipa potencial svojo uvrstitev na lestvici še izboljšati. Moštvo premore kar nekaj kvalitete oz. posameznikov, ki po svojem znanju izstopajo in bi brez težav lahko nastopali tudi na višjem nivoju.

    Tako dogajanje pred kot po tekmi pritrjuje, da v Novi Horki vlada pravi ekipni duh. V primeru, da vodilnim tudi v prihodnje uspe v klubu zadržati vse glavne akterje, bi ravno ta prvina znala pomembno vplivati na pozitivne rezultate in (dolgoročno) morda tudi boj za uvrstitev v višjo ligo.

  • Nova Horka

    Nova Horka

    V osrednjem delu Moravskošlezijske regije se južno od reke Odre nahaja manjša vas Nova Horka. Naselje leži vzhodno od pomembne magistralne ceste. Del katastra vasi sestavljajo mdr. trije ribniki od katerih dva tvorita naravni rezervat. Kljub skromnemu številu prebivalcev za širšo prepoznavnost Nove Horke skrbi nekdaj baročni in danes novogotski dvorec s parkom, ki je odprt za obiskovalce vse dni v letu. Ljubitelji športa v kraju najdejo svojo potešitev ob spremljanju tekem lokalnega nogometnega kluba, ki v najnižji ligi okrožja Novy Jičin nastopa pod imenom SK Statek.

    Nova Horka leži približno na polovici poti med centrom okrožja (Novy Jičin), do katerega je 16 km vožnje po večinoma lokalnih cestah, ter regijsko metropolo Ostravo. Njeni južni predeli so od Nove Horke oddaljeni 19 km. Po zadnjem popisu šteje kraj dobrih 200 prebivalcev. Administrativno spada pod kilometer severneje ležeče mesto Studenka. Čeprav nekaj sto metrov zahodneje od Nove Horke poteka lokalna proga (mdr. tudi z odcepom do bližnjega ostravskega letališča Leoša Janačka), kraj ob njej nima svojega postajališča. Pot do najbližje železniške postaje vseeno ne zahteva prevelikega napora. Pol ure hoda je namreč oddaljena postaja v že omenjeni Studenki. Ta leži na enem izmed glavnih železniških koridorjev, ki povezuje Krakov, Ostravo in Dunaj.

    Nova Horka šteje dobrih 200 prebivalcev.

    Zahodno ob Novi Horki poteka pomembna (45 km dolga) magistralna cesta, ki povezuje Opavo in Kopřivnico. Tudi zaradi nje ima vas zelo dobre avtobusne povezave. Vaščanom sta na voljo dve avtobusni postajališči. Prvo se nahaja v vasi. Na njem ustavljajo avtobusi devetih medkrajevnih linij. Manj gost avtobusni promet je na drugem postajališču ob magistralni cesti na robu vasi. Večina avtobusov svojo pot zaključi oz. prične v bližnji Studenki (ob delovnikih 36 ter ob koncih tedna in praznikih 12

    parov) ter centru okrožja Novem Jičinu, s katerim je Nova Horka povezana z 32-imi (ob delovnikih) oz. 16-imi pari (ob koncih tedna in praznikih) avtobusov. Nekaj jih vozi še do okoliških večjih mest (Bilovec, Kopřivnice), v voznem redu pa med ponedeljkom in petkom najdemo tudi pet dnevnih povezav z Ostravo.

    Vas je od svoje ustanovitve nosila nemško ime Neuhübel (Hübel v prevodu pomeni hrib oz. vzpetina). Češko ime Nova Horka je izpeljanka iz nemškega imena, ki se je uveljavilo šele na začetku 20. stoletja. Do takrat so se uporabljale različne popačene oblike imena, lokalno narečje pa je do danes ohranilo obliko Nelhuby ali Melhuby.

    Kip svetega Jana Nepomuka.
    Priljubljeno vaško gostišče z avtobusnim postajališčem pred njim.

    V vasi bomo zaman iskali trgovino, šolo ali cerkev. Za nekaj družabnega življenja skrbi značilno češko gostišče s teraso, kjer se imajo obiskovalci možnost odžejati vse dni v tednu. Za svoj nastanitveni cilj si Novo Horko lahko izberejo tudi turisti. Nekaj ležišč jim je namreč na voljo v apartmaju v južnem delu vasi. V bližini se nahaja tudi manjša enota vrtca (s sedežem v bližnji

    Kot razkriva napis na tabli, potok, ki teče skozi vas, še čaka na svoje krstno ime.

    Studenki). Gre za enorazredno ustanovo družinskega tipa s kapaciteto 15 otrok. Vrtec s šolskim vrtom in teraso ponuja nadstandardno bivanje otrok na prostem. Otrokom in njihovim vzgojiteljicam gre na roke tudi bližnji naravni rezervat, kamor se

    pogosto odpravijo na sprehode, ki imajo tako tudi edukativni značaj.

    Severozahodno od Nove Horke se nahajajo trije ribniki – Kačak, Kotvice in Novi ribnik (Nový rybník). Prva dva – vključno s svojimi brežinami – sestavljata naravni rezervat, imenovan po največjem od naštetih ribnikov – Kotvice. Razlog za zaščito je ohranjen ekosistem ribnikov s svojo favno in floro. Naravni rezervat je bil razglašen leta 1970, sprva zgolj za področje osrednjega ribnika (Kotvice). Uprava Narodnega parka Poodrje (imenovanega po reki Odri) je februarja 2014 razširila naravni rezervat z vključitvijo območja ribnika Novi ribnik, ki se sicer nahaja najbližje Novi Horki. Skupna površina zaščitenega območja se danes razprostira na dobrih 140 hektarjih, na nadmorski višini med 230 in 250 m n.m. Skozi rezervat poteka tudi učna pot. Nad gladino ribnika Kotvice je postavljena opazovalnica ptic.

    Prva učna pot je bila v naravnem rezervatu Kotvice postavljena v osemdesetih

    Eno izmed vaških ulic je za svoje domovanje izbral par štorkelj.
    Dvorec Nova Horka velja za spomeniško zaščiten objekt. Današnjo (neogotsko) podobo je dobil sredi 19. stoletja. Danes služi tudi kot protokolarni objekt. Pred mesecem sta se v njem srečala predsednika vlad Češke in Slovaške.

    letih prejšnjega stoletja. Leta 2015 je bila popolnoma prenovljena. Sestavlja jo devet informativnih tabel, ki se nahajajo na poti s pričetkom v Novi Horki. Pot meri nekaj manj kot štiri kilometre. Obiskovalci se na in ob njej spoznajo z Odrsko regijo kot zanimivo in raznoliko pokrajino, ki se zaradi vpliva človeka in delovanja nebrzdane reke Odre nenehno spreminja, a kljub temu ohranja svoj čar in naravno bogastvo. Informativne table ponujajo tudi opise in predstave o odnosu med človekom in naravo ter zanimivosti iz zgodovine, krajih in prebivalcih poplavne ravnice reke Odre.

    Naravni rezervat Kotvice predstavlja pomembno gnezdišče vodnih ptic. V njem gnezdijo kolonije galebov, kormoranov in čapelj, na površju pa obiskovalci lahko vidijo tako pogoste kot redkejše vrste ptic: liske, rogače, rdečeglave galebe in redkega črnovratega ponirka. Ribniki in zaprti rečni rokavi so polni zanimivih vodnih rastlin. Travniški tolmuni so primerno gnezdišče za dvoživke – drevesne žabe, rosnice in zlasti pupke.

    Spomladi se poplavni gozdovi ponašajo s pisanim spomladanskim videzom, na travnikih pa med drugim cvetijo zlatice, zvončki in trobentice. V lanskem letu je bila na območju zaključena dvoletna revitalizacija.

    Grajski park obdaja zid z baročnimi skulpturami. Na sliki vhodna vrata z emblemom rodbine Vetter, ki jih obdajata dva stebra z ženskima alegoričnima figurama.

    Prva pisna omemba Nove Horke sega v leto 1374, ko je bil zaselek fevd olomuške škofije. Zgodovina kraja je bolj ali manj povezana z dvorcem, zaradi katerega je vas znana tudi širom Češke. Dvorec danes nosi ime po vasi (Nova Horka) in se nahaja na blagi vzpetini na robu poplavne ravnice Odre, nad izlivom potoka Sedlnice v Odro. V 14. stoletju je bil na tem mestu dom majhnega plemiškega posestva (dvorca) s fevdnimi dolžnostmi. Prvi lastnik posestva je bila rodbina Kravař. Po njenem izmurtju leta 1433 je fevd prehajal v roke številnih lokalnih fevdalnih družin oz. gospostev. Leta 1561 se ob dvorcu prvič omenja tudi trdnjava.

    Največji pečat je v kraju pustila avstrijska plemiška rodbina Vetter, ki je posest z dvorcem odkupila leta 1660 in v njem prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Poleg številnih posestev na Moravskem in avstrijskem Štajerskem so imeli mdr. v lasti tudi grad v Slovenski Bistrici. Najvidnejša osebnost v družini je bil Felix Vetter (1830–1913), dolgoletni deželni glavar na Moravskem. Člani družine danes živijo

    pretežno v Avstriji.

    Grajski park meri 1,3 ha. V njem lahko najdemo 400 let stare primerke lip in hrastov. Od iglavcev prevladujejo jelke in bori, od listavcev lipe, bukve, javori in topoli.

    Grof Karel Josef Vetter je sredi 18. stoletja nekdanjo renesančno trdnjavo prezidal v baročni dvorec. Poleg dvorca so posestvo sestavljali še mlin, pivovarna in destilarna. Po požaru leta 1857 je bil dvor preurejen v neogotskem slogu. Načrte zanj je izdelal kar sam grof, ki je skupaj z zidarji pogosto tudi sam polagal opeke. Na površini grajske strehe je uredil velik paviljon za glasbo in ples. Pred gradom je uredil vodovod, po katerem je bila voda gnana tudi navkreber. Pod gradom je zgradil strelišče. Imel je dvanajst služabnikov, od katerih je vsak obvladal eno obrt in eno glasbilo. Vsak poletni večer je godba morala igrati v

    grajskem paviljonu, kjer se je tudi plesalo. Vse svoje služabnike je hranil na grajskem dvorišču, kjer so bile vsak dan postavljene tri velike mize: prva za služabnike, druga (oficirska) za graščake in tuje služabnike ter tretja za gospodo in tuje goste.

    400 let stari mogočni hrast v grajskem parku je zaradi svoje edinstvenosti spomeniško zaščiten. Obseg njegovega debla meri 687 cm.

    Grog Josef Vetter je opremil dvor, s katerim se je lahko pohvalilo le malo plemičev. Novica o veličastnih zabavah in plesih, ki so se tam prirejali, se je razširila daleč naokoli. Gostje so se

    zgrinjali v Novo Horko, kjer so jedli in pili ter hvalili grofovo gostoljubnost. Med kosilom je plemstvu igrala glasba, zvečer pa se je na balkonu plesalo do polnoči. Po kosilu je običajno sledilo streljanje na strelišču. Prirejali so tudi velike love. Vse to je med ljudmi vzbujalo splošno občudovanje in mnogi so se spraševali, od kod grofu sredstva za to. Posledično je o njem veljalo splošno prepričanje, da če bi kdo lahko kamen spremenil v zlato, bi to bil grof Karel Vetter. Bil je tudi velik ljubitelj likovne umetnosti. Imel je veliko knjižnico in galerijo slik. Hkrati je imel zaposlenega zlatarja (alkimista), s katerim je delal v podzemnih prostorih, kjer sta skupaj izdelovala številne dragocene stvari. Z grofovo smrtjo je v Novi Horki (takrat uradno še pod nemškim imenom Neuhübel) zavladala tišina. Grofovi potomci so družino spravili v finančne težave. Zaradi neplačanih davkov je vlada za nekaj časa posestvo zasegla in ga oddala v najem lokalnemu grofu. Posestvo je utrdil Josefov vnuk grof Felix Vetter von der Lilie, ki je leta 1856 opustil uspešno vojaško službo in odkupil deleže drugih dedičev. Leta 1857 je grad pogorel, v naslednjih letih pa je bil deležen obsežne obnove, ki je prizadela predvsem drugo nadstropje in streho. Obnovil in razširil je tudi grajski park v angleškem krajinskem slogu.

    Naravni rezervat vključuje dva od treh sosednjih ribnikov. Na sliki Novy ribnik.

    Posestvo je znova utrdil Josefov vnuk, grof Felix Vetter von der Lilie. Leta 1857 je grad pogorel, v naslednjih letih pa je bil temeljito prenovljen. Obnovljen in razširjen je bil tudi grajski park v angleškem krajinskem slogu. Po smrti grofa Felixa leta 1913 je

    Za popestritev je možno izbrati pot med ribnikoma Novy (na sliki levo) in Kotvice kjer je nekdaj vodila železniška proga.

    posestvo prešlo v last njegovega sina, politika Moritza Vetterja von der Lilie. Ta je umrl septembra 1945, ko je bil grad že zasežen in zaplenjen v skladu z Beneševimi dekreti (imenovanimi po prvem svobodno izvoljenem predsedniku Češkoslovaške, Eduardu Benešu; dekreti so bili mdr. podlaga za izgon in razlastitev Sudetskih Nemcev oz. vseh, ki so bili kakor koli povezani z nacistično oblastjo).

    Dvor je bil nato uporabljen v socialne namene, najprej kot dom za invalidne otroke, nato pa kot dom za upokojence. Upravljala ga je Češka katoliška dobrodelna organizacija. Od leta 1957 so v dom za upokojence sprejemali duševno prizadete ženske. Po tem, ko je regionalna politika spremenila zastarel način zdravljenja in invalide preselila v sodobnejša stanovanja, je spomladi 2016 padla odločitev o obnovi objekta. Dvor z okolico je bil deležen obsežne prenove po kateri se je odprl za javnost. Obiskovalci v njem lahko

    spoznajo zgodovino dvorca in plemiške družine Vetter von der Lilie ter se seznanijo z okoliško naravo. Ogled mdr. vključuje obisk poslikane dvorane z bogato dekoracijo fresk iz leta 1760 ter kapelo svetega Križa. Obnovo sta financirali Moravsko-šlezijska regija in Evropska unija.

    Nova Horka leži približno na polovici poti med centrom okrožja (Novy Jičin), do katerega je 16 km vožnje po večinoma lokalnih cestah, ter regijsko metropolo Ostravo. Njeni južni predeli so od Nove Horke oddaljeni 19 km. Po zadnjem popisu šteje kraj dobrih 200 prebivalcev. Administrativno spada pod kilometer severneje ležeče mesto Studenka. Čeprav nekaj sto metrov zahodneje od Nove Horke poteka lokalna proga (mdr. tudi z odcepom do bližnjega ostravskega letališča Leoša Janačka), kraj ob njej nima svojega postajališča. Pot do najbližje železniške postaje vseeno ne zahteva prevelikega napora. Pol ure hoda je namreč oddaljena postaja v že omenjeni Studenki. Ta leži na enem izmed glavnih železniških koridorjev, ki povezuje Krakov, Ostravo in Dunaj.

    Zahodno ob Novi Horki poteka pomembna (45 km dolga) magistralna cesta, ki povezuje Opavo in Kopřivnico. Tudi zaradi nje ima vas zelo dobre avtobusne povezave. Vaščanom sta na voljo dve avtobusni postajališči. Prvo se nahaja v vasi. Na njem ustavljajo avtobusi devetih medkrajevnih linij. Manj gost avtobusni promet je na drugem postajališču ob magistralni cesti na robu vasi. Večina avtobusov svojo pot zaključi oz. prične v bližnji Studenki (ob delovnikih 36 ter ob koncih tedna in praznikih 12 parov) ter centru okrožja Novem Jičinu, s katerim je Nova Horka povezana z 32-imi (ob delovnikih) oz. 16-imi pari (ob koncih tedna in praznikih) avtobusov. Nekaj jih vozi še do okoliških večjih mest (Bilovec, Kopřivnice), v voznem redu pa med ponedeljkom in petkom najdemo tudi pet dnevnih povezav z Ostravo.

    Vas je od svoje ustanovitve nosila nemško ime Neuhübel (Hübel v prevodu pomeni hrib oz. vzpetina). Češko ime Nova Horka je izpeljanka iz nemškega imena, ki se je uveljavilo šele na začetku 20. stoletja. Do takrat so se uporabljale različne popačene oblike imena, lokalno narečje pa je do danes ohranilo obliko Nelhuby ali Melhuby.

    V vasi bomo zaman iskali trgovino, šolo ali cerkev. Za nekaj družabnega življenja skrbi značilno češko gostišče s teraso, kjer se imajo obiskovalci možnost odžejati vse dni v tednu. Za svoj nastanitveni cilj si Novo Horko lahko izberejo tudi turisti. Nekaj ležišč jim je namreč na voljo v apartmaju v južnem delu vasi. V bližini se nahaja tudi manjša enota vrtca (s sedežem v bližnji Studenki). Gre za enorazredno ustanovo družinskega tipa s kapaciteto 15 otrok. Vrtec s šolskim vrtom in teraso ponuja nadstandardno bivanje otrok na prostem. Otrokom in njihovim vzgojiteljicam gre na roke tudi bližnji naravni rezervat, kamor se pogosto odpravijo na sprehode, ki imajo tako tudi edukativni značaj.

    Severozahodno od Nove Horke se nahajajo trije ribniki – Kačak, Kotvice in Novi ribnik (Nový rybník). Prva dva – vključno s svojimi brežinami – sestavljata naravni rezervat, imenovan po največjem od naštetih ribnikov – Kotvice. Razlog za zaščito je ohranjen ekosistem ribnikov s svojo favno in floro. Naravni rezervat je bil razglašen leta 1970, sprva zgolj za področje osrednjega ribnika (Kotvice). Uprava Narodnega parka Poodrje (imenovanega po reki Odri) je februarja 2014 razširila naravni rezervat z vključitvijo območja ribnika Novi ribnik, ki se sicer nahaja najbližje Novi Horki. Skupna površina zaščitenega območja se danes razprostira na dobrih 140 hektarjih, na nadmorski višini med 230 in 250 m n.m. Skozi rezervat poteka tudi učna pot. Nad gladino ribnika Kotvice je postavljena opazovalnica ptic.

    Prva učna pot je bila v naravnem rezervatu Kotvice postavljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2015 je bila popolnoma prenovljena. Sestavlja jo devet informativnih tabel, ki se nahajajo na poti s pričetkom v Novi Horki. Pot meri nekaj manj kot štiri kilometre. Obiskovalci se na in ob njej spoznajo z Odrsko regijo kot zanimivo in raznoliko pokrajino, ki se zaradi vpliva človeka in delovanja nebrzdane reke Odre nenehno spreminja, a kljub temu ohranja svoj čar in naravno bogastvo. Informativne table ponujajo tudi opise in predstave o odnosu med človekom in naravo ter zanimivosti iz zgodovine, krajih in prebivalcih poplavne ravnice reke Odre.

    Naravni rezervat Kotvice predstavlja pomembno gnezdišče vodnih ptic. V njem gnezdijo kolonije galebov, kormoranov in čapelj, na površju pa obiskovalci lahko vidijo tako pogoste kot redkejše vrste ptic: liske, rogače, rdečeglave galebe in redkega črnovratega ponirka. Ribniki in zaprti rečni rokavi so polni zanimivih vodnih rastlin. Travniški tolmuni so primerno gnezdišče za dvoživke – drevesne žabe, rosnice in zlasti pupke. Spomladi se poplavni gozdovi ponašajo s pisanim spomladanskim videzom, na travnikih pa med drugim cvetijo zlatice, zvončki in trobentice. V lanskem letu je bila na območju zaključena dvoletna revitalizacija.

    Prva pisna omemba Nove Horke sega v leto 1374, ko je bil zaselek fevd olomuške škofije. Zgodovina kraja je bolj ali manj povezana z dvorcem, zaradi katerega je vas znana tudi širom Češke. Dvorec danes nosi ime po vasi (Nova Horka) in se nahaja na blagi vzpetini na robu poplavne ravnice Odre, nad izlivom potoka Sedlnice v Odro. V 14. stoletju je bil na tem mestu dom majhnega plemiškega posestva (dvorca) s fevdnimi dolžnostmi. Prvi lastnik posestva je bila rodbina Kravař. Po njenem izmurtju leta 1433 je fevd prehajal v roke številnih lokalnih fevdalnih družin oz. gospostev. Leta 1561 se ob dvorcu prvič omenja tudi trdnjava.

    Največji pečat je v kraju pustila avstrijska plemiška rodbina Vetter, ki je posest z dvorcem odkupila leta 1660 in v njem prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Poleg številnih posestev na Moravskem in avstrijskem Štajerskem so imeli mdr. v lasti tudi grad v Slovenski Bistrici. Najvidnejša osebnost v družini je bil Felix Vetter (1830–1913), dolgoletni deželni glavar na Moravskem. Člani družine danes živijo pretežno v Avstriji.

    Grof Karel Josef Vetter je sredi 18. stoletja nekdanjo renesančno trdnjavo prezidal v baročni dvorec. Poleg dvorca so posestvo sestavljali še mlin, pivovarna in destilarna. Po požaru leta 1857 je bil dvor preurejen v neogotskem slogu. Načrte zanj je izdelal kar sam grof, ki je skupaj z zidarji pogosto tudi sam polagal opeke. Na površini grajske strehe je uredil velik paviljon za glasbo in ples. Pred gradom je uredil vodovod, po katerem je bila voda gnana tudi navkreber. Pod gradom je zgradil strelišče. Imel je dvanajst služabnikov, od katerih je vsak obvladal eno obrt in eno glasbilo. Vsak poletni večer je godba morala igrati v grajskem paviljonu, kjer se je tudi plesalo. Vse svoje služabnike je hranil na grajskem dvorišču, kjer so bile vsak dan postavljene tri velike mize: prva za služabnike, druga (oficirska) za graščake in tuje služabnike ter tretja za gospodo in tuje goste.

    Grog Josef Vetter je opremil dvor, s katerim se je lahko pohvalilo le malo plemičev. Novica o veličastnih zabavah in plesih, ki so se tam prirejali, se je razširila daleč naokoli. Gostje so se zgrinjali v Novo Horko, kjer so jedli in pili ter hvalili grofovo gostoljubnost. Med kosilom je plemstvu igrala glasba, zvečer pa se je na balkonu plesalo do polnoči. Po kosilu je običajno sledilo streljanje na strelišču. Prirejali so tudi velike love. Vse to je med ljudmi vzbujalo splošno občudovanje in mnogi so se spraševali, od kod grofu sredstva za to. Posledično je o njem veljalo splošno prepričanje, da če bi kdo lahko kamen spremenil v zlato, bi to bil grof Karel Vetter. Bil je tudi velik ljubitelj likovne umetnosti. Imel je veliko knjižnico in galerijo slik. Hkrati je imel zaposlenega zlatarja (alkimista), s katerim je delal v podzemnih prostorih, kjer sta skupaj izdelovala številne dragocene stvari. Z grofovo smrtjo je v Novi Horki (takrat uradno še pod nemškim imenom Neuhübel) zavladala tišina. Grofovi potomci so družino spravili v finančne težave. Zaradi neplačanih davkov je vlada za nekaj časa posestvo zasegla in ga oddala v najem lokalnemu grofu. Posestvo je utrdil Josefov vnuk grof Felix Vetter von der Lilie, ki je leta 1856 opustil uspešno vojaško službo in odkupil deleže drugih dedičev. Leta 1857 je grad pogorel, v naslednjih letih pa je bil deležen obsežne obnove, ki je prizadela predvsem drugo nadstropje in streho. Obnovil in razširil je tudi grajski park v angleškem krajinskem slogu.

    Posestvo je znova utrdil Josefov vnuk, grof Felix Vetter von der Lilie. Leta 1857 je grad pogorel, v naslednjih letih pa je bil temeljito prenovljen. Obnovljen in razširjen je bil tudi grajski park v angleškem krajinskem slogu. Po smrti grofa Felixa leta 1913 je posestvo prešlo v last njegovega sina, politika Moritza Vetterja von der Lilie. Ta je umrl septembra 1945, ko je bil grad že zasežen in zaplenjen v skladu z Beneševimi dekreti (imenovanimi po prvem svobodno izvoljenem predsedniku Češkoslovaške, Eduardu Benešu; dekreti so bili mdr. podlaga za izgon in razlastitev Sudetskih Nemcev oz. vseh, ki so bili kakor koli povezani z nacistično oblastjo).

    Dvor je bil nato uporabljen v socialne namene, najprej kot dom za invalidne otroke, nato pa kot dom za upokojence. Upravljala ga je Češka katoliška dobrodelna organizacija. Od leta 1957 so v dom za upokojence sprejemali duševno prizadete ženske. Po tem, ko je regionalna politika spremenila zastarel način zdravljenja in invalide preselila v sodobnejša stanovanja, je spomladi 2016 padla odločitev o obnovi objekta. Dvor z okolico je bil deležen obsežne prenove po kateri se je odprl za javnost. Obiskovalci v njem lahko spoznajo zgodovino dvorca in plemiške družine Vetter von der Lilie ter se seznanijo z okoliško naravo. Ogled mdr. vključuje obisk poslikane dvorane z bogato dekoracijo fresk iz leta 1760 ter kapelo svetega Križa. Obnovo sta financirali Moravsko-šlezijska regija in Evropska unija.

  • Kujavy

    Kujavy

    25 km jugozahodno od moravskošlezijske metropole Ostrave se vije razpotegnjena vas z zanimivim imenom. Čeprav v njej živi vsega 550 prebivalcev, je med njenima tablama, ki na severozahodu in jugovzhodu označujeta začetek oz. konec kraja, potrebno prehoditi kar 4 kilometre. V Kujavyh je nekaj lokalnih društev, ki si prizadevajo ohraniti bogato kulturno življenje v vasi. K njim lahko prištejemo tudi lokalni nogometni klub, ki je v okviru sokola po nekaj letih nedejavnosti v lanskem poletju znova oživel športno dejavnost članske ekipe.

    Simbol Kujav je od daleč vidna cerkev sv. Mihaela.

    Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v

    leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    Na južnem robu vasi spomenik padlim vojakom Rdeče armade.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine.

    Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si

    Pošta ima velik pomen predvsem za starejši del vaščanov. Svoj prostor ima na desni strani objekta na sliki v katerem sicer domuje vrtec.

    Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami

    osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.

    Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.

    Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.

    Neskončna žitna polja se vijejo severno in južno od Kujav.

    Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu

    potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.

    Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.

    Pogled na cerkev, ki jo v Kujavyh uzremo šele, ko stopimo pred njo, se od daleč odpira z vseh strani neba.
    Ravninski svet na vzhodu prekinja hribovje Beskydy.

    V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje

    izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor

    Ob vsakem od dreves je na ploščici napisano ime osebe ali organizacije, ki je posadila drevo.

    bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem

    okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.

    125 posajenih dreves sestavlja Drevored svobode, ki se vije med polji do cerkve.

    A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).

    Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.

    Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.

    V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.

    Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami

    Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.

    Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.

    Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.

    Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.

    V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.

    A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).

  • TJ Sokol Kujavy

    TJ Sokol Kujavy

    Po štirih letih zatišja, ko je v Kujavyh nastopala zgolj ena izmed mlajših kategorij, se je na veselje lokalnih ljubiteljev nogometa pred letošnjo sezono v kraj znova vrnil tudi članski nogomet. Vodenje kluba je pred dvema letoma prevzela povsem nova garnitura, ki ne skriva ambicij v bližnji prihodnosti. Rezultati njihovega dela so že vidni pri članski ekipi, ki je po rezultatsko slabem jesenskem delu sezone spomladi doživela pravi preporod. A ambicije kluba segajo še višje. Pri čemer tako odgovorni kot igralci in njihovi privrženci upajo tudi na pomoč vaških oblasti pri obnovi glavnega klubskega objekta oz. njihovih notranjih prostorov ter igralne površine, ki je na meji regularnosti in nudi vse prej kot ustrezne pogoje za treniranje in igranje tekem.

    Eden izmed smerokazov ob križišču vaških cest kaže pot proti igrišču lokalnega sokola.

    Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno

    Ob vstopu v športni park stoji klubski objekt z napisom imena kluba.

    že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.

    Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to

    štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.

    Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter

    Libor Navrat velja za legendo kujavskega nogometa, saj je celotno člansko kariero preigral v matičnem klubu. Hkrati je bil eden glavnih pobudnikov ponovnega formiranja članske ekipe.

    organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

    Lokacija igrišča je naravnost idealna saj zgolj na eni strani (za vrati na strani slike) meji na vrtec oz. tamkajšnje otroško igrišče, medtem ko ga z drugih strani obdajajo travnik, polje ter (nekaj deset metrov oddaljen) prireditveni prostor s klubskim objektom.

    V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.

    Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).

    Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju

    Največja rakrana igrišča je njegov nagib. Tudi iz slike je vidno, da teren v levem zgornjem kotu slike občutno previšuje podlago na desni strani slike.
    Članska ekipa Sokola iz Kujav leta 2015. Vir TJ Sokol Kujavy

    nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so

    se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.

    Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin

    Preproste rezervne klopi so dovolj široke, a malo manj udobne.

    nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.

    Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.

    V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.

    Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.

    Infrastruktura

    Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi

    obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.

    Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani.  Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.

    Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi.

    Notranjost klubskega objekta bi si že davno zaslužila obnovo. Na sliki garderoba domačega moštva.

    Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

    Gostinska ponudba kluba v času tekem obsega več vrst pijače, prigrizke ter tudi (preproste) tople obroke.

    Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.

    Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.

    Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to

    upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).

    V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.

    Igralski kader, trener in vodstvo kluba

    Prvi strelec moštva Lukaš Chlebik se je Kujavym pridružil pozimi in z doseženimi 10-imi zadetki močno pripomogel k uspešnemu spomladanskemu delu sezone.

    Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.

    Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.

    Zanimivo družinsko navezo tvori dvojec Malik. Medtem ko Martin mlajši nosi dres Kujav, njegov oče Martin st. opravlja naloge trenerja.

    Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.

    Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.

    Mlajše kategorije

    Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.

    Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.

    Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in

    Ekipa mlajših dečkov v letu 2022. Vir TJ Sokol Kujavy

    nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.

    V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.

    Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.

    Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.

    Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.

    TJ Sokol Kujavy v spmladanskem delu sezone 2024/25.

    Ekipa Sokol Kujavy je po vrnitvi na nogometni zemljevid v aktualni sezoni svojim ljubljencem ponudila dva povsem nasprotna obraza. Če je v jesenskem delu sezone bolj ali manj doživljala visoke poraze in je zimski premor z zgolj šestimi osvojenimi točkami pričakala prikovana na dnu lestvice, je prihod številnih igralcev v začetku pomladi močno okrepil zasedbo, ki je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva doživela pravi preporod. Po zanesljivi zmagi zadnji konec tedna na gostovanju v Hostašovicah so se Kujavy s 26-imi osvojenimi točkami pred zadnjim prvenstvenim krogom povzpeli na osmo mesto (med 12-imi klubi). Z nekaj možnostmi, da sezono zaključijo celo mesto višje. Kot zanimivost velja omeniti, da bi ob točkovno enaki uspešnosti v jesenskem delu sezone Kujavy zasedali (in tudi končali prvenstvo) na tretjem mestu. S čimer bi s strani okrožne nogometne verjetno že letos prejeli vabilo za igranje ligo višje. Po razpletih oz. dogajanju v višjih ligah kaže na to, da bo po letošnji sezoni večjemu številu klubov iz najnižje lige okrožja ponujena možnost napredovanja.

    Vzponi in padci so značilnost nemara vseh nogometnih klubov po svetu. Tako profesionalnih kot amaterskih. Obdobja ob koncu prejšnjega desetletja se v Kujavyh spominjajo vse prej kot z veseljem. Upad zanimanja za nogomet je dokončno zapečatila pandemija covida med katero je klub – prvič v zgodovini obstoja – izpustil prijavo v člansko tekmovanje. In to štiri zaporedne sezone. Pred dvema letoma je iskrico upanja na lepše čase prinesla sprememba v vodstvu kluba. Vodenje so prevzeli ljudje, ki so tako ali drugače tesno povezani z lokalnim klubom. Njihov prvi pozitivni korak je bil ponovno formiranje članske ekipe ter njena prijava v tekmovanje. Po rezultatsko klavrnem jesenskem delu so odgovorni iz okoliških klubov uspeli v Kujave zvabiti kar nekaj igralcev, ki so močno dvignili kvaliteto moštva. Med njimi je tudi prvi strelec moštva Lukaš Chlebik.

    Čeprav si župan tu in tam najde čas za ogled katere izmed domačih tekem, je iz besed klubskih delavcev čutiti željo po večji podpori lokalnih veljakov. Vaški urad sicer donira del finančnih sredstev za nemoteno delovanje kluba. A so si za razliko od mnogih nogometnih klubov na tem nivoju kujavsky sokoli primorani velik del klubskega proračuna sami priskrbeti. Kar jim uspeva na račun prodaje pijače in jedače v času tekem ter organizacije raznih prireditev. Kot so denimo vaški dnevi. Prireditev se odvija v sredini junija. Za njeno izvedbo je vsako leto zadolženo eno od treh vaških združenj. V naslednjih dneh bo vrsta prišla ravno na nogometni klub.

    V Kujavyh so se pred letošnjo sezono odločili tudi za nastop v okrožnem pokalnem tekmovanju, ki poteka po klasičnem sistemu na izpadanje. Žreb je bil do njih neusmiljen in jim že v prvem krogu namenil Jakubčovice – klub iz prve regijske lige (peta državna liga). Sledil je (pričakovano) visok domači poraz z 0:24.

    Zagotovo bi se pokalna zgodba za Kujave odvila z znosnejšim porazom, če bi zanje nastopil tudi Jan Malek. Gre za trenerjevega sina, ki od vseh igralcev iz novejše zgodovine kujavskega nogometa trenutno kotira najvišje. Nekdanji član mlajših kategorij Kujav namreč nastopa v četrti češki ligi. Ob omembi uspešnih karier se starejšim ljubiteljem nogometa v Kujavyh pojavita še imeni Ladislava Bohdala (nastopal v drugi češki ligi ter ob koncu kariere v nižjih avstrijskih ligah) in Jaroslava Šestaka (v Kujavyh nosil dres mlajših dečkov, vrhunec kariere odigral prav tako v drugi najvišji češki ligi).

    Za glavnega rivala kujavskyh sokolov velja B ekipa iz kraja Stachovice. Ne le zaradi bližine temveč tudi zaradi poznanstva med igralci obeh klubov. Za nameček je dresa obeh klubov nosilo kar nekaj aktualnih igralcev.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Nogometni klub TJ Sokol Kujavy je bil ustanovljen leta 1968. Od samega začetka nastopa pod enakim imenom ter na isti lokaciji. Večji del svoje zgodovine je klub preigral v najnižji okrožni ligi. To velja tudi za zadnjih pet sezon preden so Kujavy leta 2020 izstopili iz tekmovanja. Tu in tam se jim je uspelo uvrstiti ligo višje, a nikdar za dlje kot dve sezoni. Za največji klubski uspeh velja uvrstitev v prvo okrožno ligo, kjer so na prelomu 80-ih in 90-ih let nastopali prav tako dve sezoni. K uspehu so jim precej pripomogli tudi igralci iz bližnjega kluba Studenka, ki je v tistem obdobju nastopal na regijskem nivoju. Igralci, ki se jim ne uspelo prebiti v prvo moštvo, so se priključili Kujavym in posledično pomagali klubu k nastopu na najvišjem nivoju okrožja.

    Skoraj celo desetletje po ustanovitvi kluba je trajalo, da so nogometaši vendarle dočakali svoj objekt z garderobami. Ta je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Pred tem so se bili igralci primorani pred in po tekmah preoblačiti v objektu (nekdanjem gostišču) na nasprotni strani ceste. Spomin nekdanjih igralcev ne more niti mimo »soseda«, ki je nekdaj s svojim kmečkim posestvom mejil na nogometno igrišče. Svoje nerazumevanje do nogometa je izražal z uničevanjem takrat še lesenih vrat (igralci so večkrat ob prihodu na igrišče zgolj nemočno ugledali prerezana vrata), luknjanjem žog ipd. Objekt je v svojih zadnjih let žalostno propadal dokler ni bil dokončno zravnan z zemljo s čimer je bila (simbolično) odstranjena tudi nočna mora kujavskega nogometa.

    Svoj del klubske zgodovine so spisale tudi mlajše kategorije, ki so za Kujave nastopale večji del obstoja kluba. Tudi v zadnjih letih odsotnosti članske ekipe.

    V drugi polovici prejšnjega desetletja se je krivulja zanimanja, uspehov in delovanja kluba obrnila navzdol. Pomanjkanje igralcev je pomenilo tudi igranje tekem v nepopolni zasedbi. Dokončen pokop članskega nogometa v kraju je prinesla pandemija covida. Posledično se člansko moštvo Kujav v sezoni 2020/21 sploh prvič v zgodovini obstoja kluba ni prijavilo v tekmovanje.

    Spremembe v strukturi kluba pred dvema letoma, pomanjkanje nogometa in želja po njegovi ponovni oživitvi s strani domačih igralcev so pripomogle k ponovnemu formiranju članske ekipe in njeni prijavi v ligaško tekmovanje pred aktualno sezono.

    Infrastruktura

    Ob križišču na južnem delu vasi se na enem izmed kažipotov pojavi tudi napis sokolskega igrišča. Usmeri nas proti severu. A bi nato zaman iskali še kak smerokaz, ki bi obiskovalca pravočasno usmeril z glavne vaške ceste. Vseeno iskanega prostora ni težko zgrešiti. Nanj nas opozori ime kluba na objektu častitljive starosti ter od daleč vidni vratni konstrukciji na oddaljenem travniku. Nogometno igrišče zavzema večji del športnega parka v sklopu katerega je še manjše večnamensko igrišče z asfaltno podlago, nekaj igral, dva nadstreška ter klubski objekt.

    Z izjemo nekaj otroških igral se današnja podoba športnega parka bržčas ne razlikuje od podobe izpred 40-ih let. S to razliko, da je bil vsaj klubski objekt takrat nov. Njegova današnja podoba že od daleč kliče k obnovi. Kar se potrdi še toliko bolj ob ogledu njegove notranjosti. Na ozek hodnik se sprva navezuje malce prostornejši klubski prostor. Po nekaj korakih se hodnik obrne proti desni, ob njem pa si sledijo manjši gostinski prostor s prodajnim okencem ter garderobe na eni in tuši na drugi strani. Garderobi sta pravokotnih oblik z dvema lesenima klopema na vsaki strani. Prostora v njih je ravno dovolj, da lahko sprejmeta vse nogometaše. Edine investicije, ki je je bil deležen objekt od svoje postavitve, so bile menjave oken ter prenova prostora s tuši.

    Malenkost prijetneje deluje zastrešen prostor z mizami in klopmi pred klubskim objektom. A je le-ta preveč oddaljen od nogometnega igrišča, da bi omogočal spremljanje tekem s klopi. Bližje mu je še en manjši pult z nadstreškom, ki ga v klubu koristijo za pripravo hrane. Svojo gurmansko ponudbo se trudijo obogatiti z različnimi jedmi. Tako so mdr. gledalcem eno tekmo ponujene pečene skuše, drugo t.i.»topenke« (opečene rezine kruha na katere dodajo različne nadeve), pogosto so v ponudbi tudi palačinke, “hot dog” itd.

    Pogled na nogometno igrišče že od daleč razkrije njegovo največjo pomanjkljivost. Igralna površina namreč dobesedno visi. Po nekaterih podatkih je površina ob kotni zastavici na SZ strani igrišča za več kot tri metre višja od dela igrišča na nasprotni strani. Zopet po podatkih drugih je razlika nekaj manj, kot tri metre. V vsakem primeru je stanje na meji regularnosti. Na prvi pogled sama igralna podlaga v teh dneh deluje zadovoljivo. A sprehod po njej razkrije, da se pod zelenico skriva dokaj luknjast teren.

    Ob vzhodni strani igrišča je postavljenih nekaj klopi z mizami, medtem ko sta preprosti rezervni klopi obdani in prekriti s pločevino na nasprotni strani igrišča.

    Ob omembi infrastrukture velika večina domačih nogometašev, klubskih delavcev in tudi privržencev zgolj zavije z očmi. In to upravičeno. V vaškem uradu sicer obstajajo načrti o celoviti prenovi športnega parka. Nogometaši naj bi se sprva dočakali obnove klubskih prostorov (ti bi vsekakor zahtevali povečanje), medtem ko naj bi se igrišče dočakalo izboljšave kasneje (čeprav bi si v klubu želeli obratnega vrstnega reda).

    V vsakem primeru bi si klub že davno tega zaslužil času primerne pogoje tako za treniranje kot igranje tekem. Upati gre, da bodo odgovorni na vaškem uradu postorili kar je v njihovi moči in enemu izmed redkih aktivnih združenj v vasi priskrbeli potrebna sredstva.

    Igralski kader, trener in vodstvo kluba

    Preživetje vaških klubov je v veliki večini primerov odvisna od lokalnih prebivalcev. Mnogokrat so njihova odrekanja in pripadnost klubu ključna za nogometno zgodbo v vasi. Podobna zgodba velja tudi za Kujave. Skupina lokalnih ljubiteljev nogometa, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje kujavskega sokola, je svoj prvi rezultat pokazala že leto zatem. Zahvala za nadaljnje nogometno udejstvovanje gre tako Jiřimu Pospišilu (predsednik), Mareku Gontkoviču (sekretar), Františku Gebauerju in še nekaterim nekdanjim in tudi še aktualnim igralcem, ki tako ali drugače pomagajo klubu. Med njimi je tudi Libor Navrat, ki velja za eno od klubskih legend. Slednji je dres mlajših dečkov Kujav prvič oblekel že davnega leta 1981. Kmalu zatem je za tri sezone odšel v enega sosednjih klubov ter kasneje celotno člansko kariero (30 let) preigral v Kujavyh. V svoji karieri je prejel tudi ponudbe regionalnih ligašev, a klub iz Kujav zaradi njegove pripadnosti ni pustil oditi. Čeprav danes spremlja svoj klub kot navijač, je še v letošnji sezoni dvakrat oblekel modro beli dres.

    Kljub temu Navrat ne velja za najstarejšega aktivnega igralca Kujav. Ta primat ima z naskokom v rokah Jaroslav Tomašek, ki je pri 56-letih zasidran med vratnicama sokolske zasedbe. Kar 39 let mlajši od čuvaja mreže je Rostislav Janiček. 17-letni hitronogi krilni napadalec velja za enega izmed perspektivnih igralcev na katerem bi znala sloneti igra Kujav v prihodnosti.Večina igralcev, ki je bila spomladi uvrščeno v začetno enajsterico, je klub okrepila v zimskem premoru. To velja tudi za prvega strelca Kujav Lukaša Chlebika. Prva violina moštva se je v devetih nastopih kar desetkrat vpisal med strelce.

    Podobno, kot v večini »vaških ekip«, se tudi v kadru Kujav nekajkrat pojavijo enaki priimki. Sorodstvene vezi tako najdemo pri bratrancih Janu in Františku Gebauerju, Tomašu in Milanu Šestaku (nečak oz. stric) , medtem ko priimek Malek najdemo tako na klopi kot med igralci. Medtem ko Martin mlajši pili svoje nogometne vrline na nogometnih zelenicah v okrožju, njegov oče Martin starejše na klopi kuje taktiko za čim večji točkovni izkupiček. Z popolno povezavo družine Malek z lokalnim nogometnim klubom v času tekme skrbi trenerjeva žena, ki je v klubskem kiosku zadolžena za prodajo hrane in pijače.

    Mlajše kategorije

    Svoj pečat v zgodovini kluba so prispevale tudi generacije otrok oz. najstnikov. Najpogosteje so za Kujave nastopale združene ekipe mlajših in starejših dečkov (da so manjši klubi v okrožjih lažje formirali ekipe v mlajših kategorijah, je tekmovanje mladostnikov v starostnem obdobju od 11 do 14 let najpogosteje potekalo v eni starostni kategoriji). Njihova prijava je bila vsakokrat odvisna od številčnosti.

    Prva generacija osnovnošolcev je kujavski dres nosila v prvi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja. Mnogokrat je klubu v svoje vrste uspelo zvabiti večje število predšolske generacije, ki je nato zastopala klubske barve v obeh selekcijah cicibanov in zatem tudi mlajših oz. starejših dečkov. Ker se z višjo starostno kategorijo zahteva tudi večje število igralcev, je za formiranje starejših kategorij v Kujavah običajno »zmanjkalo« igralcev. Posledično so si bili mladi nogometaši za nadaljevanje svojih nogometnih poti prisiljeni poiskati nove nogometne sredine v okoliških klubih. Še največ jih trenutno igra za klub iz sosednjega kraja Děrne. Kujavy imajo z vsemi bližnjimi klubi, kjer nastopajo njihovi mlajši igralci, podpisan sporazum o možnosti vrnitve v matični klub v primeru želje igralcev.

    Čeprav v zadnjih štirih sezonah za klub ni nastopalo člansko moštvo, vaška zelenica v tem času vseeno ni samevala. Na njem so namreč trenirale in nastopale tako kategorije cicibanov kot tudi mlajših dečkov. Zanimivo, da se je zaradi premajhnega zanimanja otrok slika pred aktualno sezono obrnila, ko je mlade nadobudneže zamenjala članska vrsta. Podobno, kot v večini manjših nogometnih sredin, se tudi v Kujavyh zavedajo vseh novodobnih okoliščin, ki jim pri delu z najmlajšimi ne gredo na roke. Ponudba številnih športov ter upad zanimanja otrok za aktivno preživljanje prostega časa sta zgolj dva od številnih razlogov, ki tudi za globalno najbolj množičen šport na vasi pomenita »borbo« za vsakega otroka. V primeru, da bi se v Kujavyh trend zanimanja pri najmlajših obrnil navzgor, so v klubu nemudoma pripravljeni zavihati rokave in ponovno pričeti z organizirano vadbo.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Brez dvoma se ena od rezerv nogometnega kluba iz Kujav skriva v večji medijski prepoznavnosti. Klub za stik s svojimi navijači ter za obveščanje med igralci uporablja zgolj Facebook, preko katerega informira o prihajajočih in odigranih tekmah. Tu in tam se na njem najde tudi kakšna manj nogometna novica. Za razliko od večine klubov na tem nivoju, ki prav tako koristijo omenjeno omrežje, si v Kujavyh (natančneje, njihov avtor) za dodano vrednost v prispevkih zaslužijo pohvalo.

    V razpotegnjeni vasi je postavljenih kar nekaj oglasnih desk. A le na eni je možno ugledati plakat z nogometno vsebino. Zanimivo, da vabilo za prihajajočo tekmo na njem ni povezano z domačim klubom, temveč z enim izmed sosednjih rivalov, ki sicer nastopa v dva nivoja višjem tekmovanju. Vsekakor izziv za odgovorne v klubu, da tudi na tem področju že v prihodnji sezoni pokažejo kdo je v Kujavyh gospodar.

    Glavni cilji kluba so v bližnji prihodnosti povezani predvsem z obnovo obstoječe infrastrukture. Tako nogometni akterji, kot vsi, ki jim je lokalni klub blizu, upajo, da končno pride do realizacije obnovitvenih načrtov, ki že nekaj časa ležijo v predalih vaškega urada. Odgovorni verjamejo, da bi boljši pogoji za treninge in igranje tekem pripomogli k dvigu motivacije pri igralcih, morda v Kujave privabili še kakšnega igralca, kar bi jim v seštevku pomagalo na poti do izpolnitve rezultatskega cilja. Za slednjega so si v klubu postavili uvrstitev ligo višje v roku naslednjih treh sezon.

    Z ambicioznimi cilji so povezani tudi detajli, ki bi se morda posamezniku zdeli nepomembni, a igrajo v klubu na lokalnem nivoju pomembno vlogo. Tako si v Kujavyh mdr. želijo apno, s katerim označujejo črte na igrišču, zamenjati z barvo, hkrati se ne bi branili dodatnih prostovoljcev, ki bi jim pomagali pri skrbi za igrišče itd.

    Verjeti je, da bo lokalna oblast sledila željam in ciljem vseh, ki vlagajo svoj čas v klub in z njim plujejo ambicioznim ciljem naproti. Nenazadnje je tudi nogometni klub eden (glavnih) stebrov ne le športnega, temveč tudi družbenega dogajanja.

  • Sokol Kujavy – FK Bilov

    Sokol Kujavy – FK Bilov

    Kljub temu, da je bil prvak v okrožju Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji tudi uradno potrjen pred tednom dni, je zadnji krog vseeno puščal nekaj naboja določenim klubom za čim boljšo končno uvrstitev na lestvici. To je veljalo tudi za ekipo Sokola iz Kujav, ki je zadnjo soboto na svojem domačem igrišču gostila novookronane prvake iz bližnjega Bilova. Domači so zelo uspešen spomladanski del želeli zaključiti z zmago in s tem vsaj delno zagreniti slavje nasprotnika.

    Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.

    Slabi dve uri pred pričetkom tekme so stekle finalne priprave igrišča za prihajajoči dvoboj.
    Igralci obeh moštev so si po prihodu k igrišču vzeli kar nekaj časa za pogovor.

    Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.

    Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja

    krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…

    Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela

    Pol ure pred pričetkom srečanja je večina domačih nogometašev pričela s pripravo na tekmo.

    tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.

    Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo

    14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.

    Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.

    Prvi polčas

    Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen

    Pred uvodnim žvižgom sta moštvi zamenjali igralni polovici.
    Viktor Berka je bil s svojimi prodori v uvodnem delu srečanja gonilna sila Kujav.

    prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto

    Lukaš Chlebik je s prostega strela poskušal neuspešno ogroziti gostujoča vrata.

    zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost

    preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.

    Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.

    Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.

    V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni

    Domači kapetan Milan Sadak je imel na desni strani obilico dela z najnevarnejšim gostujočim napadalcem.

    strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.

    Gostje so večkrat s prekrškom ustavljali najnevarnejšega domačega napadalca Chlebika.

    Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto

    Pogosto se je na desni strani v napadalne akcije vključeval Luboš Zeman.

    izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.

    Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.

    Prvi strelec Kujav se je večkrat izkazal tudi z nesebičnimi asistencami.

    V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.

    V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.

    Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.

    Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.

    Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.

    Podobno, kot vse zadnje domače tekme, je tudi sobotrno v Kujavah pospremilo lepo število gledalcev. Ob igrišču se jih je zbralo približno 90.

    Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.

    Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.

    Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna  vzpodbuda njihovih privržencev.

    Drugi polčas   

    Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv

    V domačem taboru so bili odločni v nadaljevanju srečanja popraviti slab vtis iz prvega polčasa.

    trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.

    V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem

    gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti

    Za nekaj veselja med domačimi privrženci je z zanesljivo izvedenim strelom z bele točke poskrbel Chlebik.

    zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).

    Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V

    Veteranu Jaroslavu Tomašku v vratih Kujav bo sobotna tekma ostala v vse prej kot lepem spominu.
    Pogled na domačo klop.

    52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.

    Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.

    Tudi v drugem polčasu je Berka nadaljeval z dobro predstavo in bil eden redkih v modro belem dresu, ki si je prislužil pozitivno oceno.

    V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.

    Po prostem strelu Chlebika v 61. minuti je žoga končala v naročju gostujočega vratarja.

    Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje

    mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.

    Glavni sodnik Vaclav Hruškovsky je bil s svojimi (ne)odločitvami pri igralcih in gledalcih večkrat deležen začudenja.
    Z dobrim pokrivanjem, agresivnostjo in hitrimi prodori po levem krilu je nekajkrat nase opozoril najmlajši v domačem moštvu Rostislav Janiček. Talentiranega 17-letnika odlikuje tud nevaren strel (vratnica). Ob Chlebiku in Berki je bil edina svetla točka v domačem moštvu.

    V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo

    soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi

    česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.

    Zeman v napadalni akciji.

    Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.

    Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo

    najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.

    Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.

    Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge

    Domači igralci so s pogledi zgolj nemočno spremljali žoge, ki so ena za drugo končale v njihovi mreži.
    Še drugič v sezoni so bili igralci Kujav primorani čestitati istemu nasprotniku.

    približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.

    S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake

    na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.

    Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone.

    Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži. 

    Po profesionalnih ligah svoje sezonske obveznosti počasi zaključujejo tudi nogometaši v nižjih ligah. Nekatera češka okrožja z organiziranim desetoligaškim tekmovanjem so svoja prvenstva zaključila konec tedna na prelomu maja in junija, zadnja bodo to storila prihodnji vikend, medtem ko se je večina od svojih privržencev poslovila zadnjo soboto in nedeljo. To velja tudi za prvenstvo v okrožju Novy Jičin, kjer so bile vse tekme odigrane v soboto.

    Ekipa Kujav je svoj odličen točkovni izkupiček v spomladanskem delu prvenstva želela nadgraditi z novimi tremi točkami in se tako z zmago posloviti od svojih zvestih privržencev. S čimer bi prvenstvo zagotovo zaključili na osmem mestu, ob (ne)ugodnem rezultatu tekmeca pred njimi pa bi ligaško tekmovanje zaključili še mesto višje. Odlične predstave v tem delu sezone ter suverena zmaga v preteklem krogu na gostovanju pri Hostašovicah so bili vsekakor dobra podlaga za optimizem v domačem taboru. Zagotovo je pri katerem od igralcev Kujav pred tekmo v glavi odmeval tudi visok jesenski poraz (sicer eden številnih) s 5:0 in s tem dodatna želja po maščevanju.

    Niti opoldanska ploha ni ohladila ozračja nad Kujavy, ki je poskrbelo za soparen začetek tekme, a še vedno ob znosni temperaturi (23°C). Še preden so glavni akterji srečanja krenili na svoj zadnji prvenstveni spopad, je igralce v domačem taboru čakala priprava igrišča s katero so pričeli slabi dve uri pred prvim sodniškim žvižgom (ob 17. uri). Svoje mesto je takrat pod enim od dveh nadstreškov že zasedel tudi domači mojster priprave hrane. V klubu so se tokrat odločili svojo kulinarično ponudbo popestriti s t.i. »topenkami«. Gre za popečene rezine kruha, ki jih običajno namažejo s surovim česnom. V Kujavyh so se odločili nanje dodati še meso s čebulo v omaki posuto z ribanim sirom…

    Poleg nogometa željnih domačih privržencev so se ob igrišču kmalu pojavili tudi bližnji sorodniki glavnih akterjev, ki so svoje junake pospremili na zadnji prvenstveni obračun. Ko so slabo uro pred tekmo v Kujave pričeli curljati še ponosni gostje z na daleč vidnim šampionskim napisom na svojih majicah, se je tudi pred prodajnim okencem začela tvoriti gneča. Tako sta bili dami v gostinskem prostoru prisiljeni že krepko pred pričetkom srečanja pošteno zavihati rokave.

    Igralci obeh moštev so se po prihodu lep čas zadržali pred vhodom v klubski objekt. Po dolgi izmenjavi besed so približno 40 minut pred pričetkom srečanja svojo polovico igrišča pričeli prvi zasedati domači bojevniki v modro beli opremi. Na srečanje jih je prispelo 14. Od ključnih mož sta manjkala drugi najboljši strelec moštva Lukaš Zajiček ter eden najmlajših članov Marek Pavlik. Sproščeno vzdušje v obeh moštvih se je izpred garderob preneslo tudi na igrišče, kjer je ogrevanje minevalo tudi ob zanimivih in humornih zbadljivkah z ene in druge strani. Nekaj minut pred začetkom je iz zvočnika premierno zadonela klubska himna domačega moštva.

    Po prihodu sodnika ter pozdravu obeh moštev je sledila še menjava igralnih površin nakar je glavni delilec pravice točno ob uri naznanil pričetek lokalnega obračuna.

    Prvi polčas

    Uvodne minute srečanja so nakazovale bolj na prijateljski obračun kot na resen prvenstveni boj. Izgledalo je, kot bi gostom svojo praznično atmosfero uspelo prenesti tudi v domače moštvo. Na prvo polpriložnost na sicer slabi igralni površini z nekaj boljšo travnato podlago je bilo potrebno počakati do šeste minute, ko je s strelom z 18-ih metrov poskusil Viktor Berka, a je bil gostujoči vratar na mestu. Minuto zatem so s prostega strela prvič proti vratom zapretili tudi gostje, a je poskus zgolj ogrel dlani domačega veterana v vratih Jaroslava Tomaška. Sledil je znova poskus domačih. Tokrat je z 20-ih metrov s strelom po tleh svojo natančnost preizkusil Martin Malek. Žoga je končala mimo gostujočih vrat. V deveti minuti je po prekršku nad Rostislavom Janičkom prvič na tekmi svoje strelske sposobnosti preizkusil glavni domači adut v napadu Lukaš Chlebik. Tako, kot njegovi soigralci, je tudi on z 22-ih metrov delno s strani meril mimo gostujočega okvirja vrat.

    Po nekaj minutah bolj ali manj raztrgane igre na obeh straneh je sledil hiter gostujoči napad, ki so ga zaključili s strelom z bližine, ko se je s prvo resno obrambo izkazal Tomašek. Kot bi zadnja akcija nakazala nadaljnji potek srečanja v katerem so gostje navidezno prepustili domačim izgradnjo napadov na svoji polovici, nakar so po dobljenih žogah s hitrimi prenosi žoge prihajali do lepih priložnosti. Domači so sicer imeli malenkost več žogo v svojih nogah. Pri domačih sokolih velja v uvodnem delu izpostaviti Berko, ki je bil aktiven tako na levem boku kot na sredini igrišča. Svojo moč je pokazal predvsem v igri z žogo. Bil je kreator vsaj polovice napadalnih akcij. Svoj pozitivni vtis je večkrat nadgradil z borbenostjo. Tu in tam je na levem krilu s svojimi prodori opozoril tudi najmlajši v domačem moštvu Janiček. Vseeno je igra domačih dajala občutek, da je njegova hitrost premalo izkoriščena. Pri izgradnji napadalnih akcij se je kar nekajkrat ponujal na levi strani, a so se domači po večini odločali za podajo v sredino namesto na krilo.

    Bolj smo se bližali polovici prvega polčasa bolj so vajeti igre v svoje roke prevzemali gostje. Če so v 18. minuti po visoki podaji na vtekajočega napadalca z bližine še slabo zaključili, so tri minute zatem prvič matirali domačega vratarja. Po nekaj odbojih žoge pri katerih bi morala domača obramba vendarle bolje reagirati, je žoga naposled prišla do najnevarnejšega nasprotnega napadalca, ki je z roba petmetrskega prostora že skoraj z mrtvega kota neubranljivo meril pod prečko domačih vrat.

    V 24. minuti so Kujavy izvedli daljšo akcijo, ki jo je z nenatančnim strelom s 25-ih metrov zaključil Berka. Štiri minute zatem se je takoj po vstopu v igro v priložnosti znašel František Gebauer, a je z roba kazenskega prostora meril točno v gostujočega vratarja. V 30. minuti se je domačim ponudila najlepša priložnost do tedaj. Po hitri akciji na desni strani je sledila ostra žoga pred gostujoči gol, kjer je k oddaljenejši vratnici pritekel Janiček, a sta mu zaključek akcije pravočasno preprečila gostujoča branilca.

    Isti igralec je nase še enkrat opozoril minuto kasneje. Ofenzivni del domačih je nemudoma pritisnil na gostujočo obrambo. Žogo je že na robu kazenskega prostora priboril Janiček, z njo potegnil v sredino od koder je močno sprožil. Nemočnega gostujočega vratarja je rešila vratnica, od katere se je žoga za nameček odbila točno v njegovo naročje. Če je Kujavom tudi sreča obrnila hrbet, velja ravno nasprotno za njihovega nasprotnika. Namesto izenačenja domačih je Bilov v svoji naslednji akciji prednost podvojil. Domača obramba znova ni bila kos hitronogemu gostujočemu napadalcu Klusu, ki je iz bližine matiral nemočnega Tomaška.

    Tudi po drugem prejetem zadetku so domači nadaljevali z aktivno igro. V 35. minuti je po prekršku nad Chlebikom s prostega strela poskusil Berka. A je njegov strel s 23-ih metrov gostujoči vratar obranil. Sledila je priložnost gostov, ki so zaključili s strelom preko gola. Na drugi strani je enega številnih prodorov po desni z natančno podajo v gostujoči kazenski prostor kronal Chlebik, a so poskus strela Lukaša Fojtika gostujoči branilci blokirali.

    V 38. minuti je prišel nov šok za domače privržence. Po že nekajkrat vidni sliki desna stran domače obrambe ponovno ni bila kos svoji nalogi. Po gostujočem prodoru je sledil visok predložek v domači kazenski prostor, kjer se je v hipu znašlo več gostujočih napadalcev, kot domačih branilcev. Posledično enemu izmed nasprotnikov ni bilo problem z glavo z bližine še tretjič poslati žogo za hrbet nemočnega Tomaška.

    V 40. minuti je po visoki podaji žoga preskočila gostujočo obrambo. Do nje se je dokopal Chlebik, ki je sam stekel proti gostujočim vratom, a so ga gostje zaustavili s prekrškom. Neprepričljivi sodnik Vaclav Hruškovsky je situacijo ocenil za rumeni karton, čeprav so v domačem taboru (opravičeno) zahtevali izključitev. Prosti strel je na koncu izvedel kar sam Chlebik, ki je s 23-ih metrov meril natančno, a je njegov strel gostujoči vratar obranil.

    Najnevarnejši domači napadalec Chlebik je sodeloval praktično pri vseh ofenzivnih akcijah Kujav. Kar nekajkrat se je izkazal tudi z nesebičnimi podajami ter borbenostjo. Nedvomno bi njegovo znanje in kvaliteta prišla še bolj do izraza ob bolj zbranih soigralcih (predvsem pri podajah nanj). Točne podaje je bil Chlebik deležen v 42. minuti, a so gostje njegov poskus strela blokirali. Sledil je kot v izvedbi Lukaša Fojtika po katerem je Berka z glavo meril mimo vrat.

    Finiš prvega polčasa je povsem pripadel gostom, ki so se v razmaku minute še dvakrat veselili zadetka. Prvič je v 44. minuti ob premalo zbrani domači obrambi, ki znova ni uspela odločneje razrešiti nastale situacije pred lastnimi vrati, gostom v drugem poskusu in predložku znova uspelo najti svojega golgeterja, ki mu osamljenemu ni bilo težko znova zatresti mreže Kujav. V izdihljajih je domača obramba še enkrat več izpadla precej nebogljeno, kar so gostje kaznovali še s petim zadetkom.

    Daleč od tega, da bi Kujavy igrali tako slabo, kot je kazal rezultat po prvem polčasu. V seštevku jim je uspelo celo večkrat streljati proti vratom. A kaj, ko so povsem odpovedali v obrambi. čeprav so vedeli od kje jim preti največja nevarnost, rešitve zanjo niso našli. Delno bi težavo na desni strani obrambe lahko omilili z boljšo taktično postavitvijo. Kar bi hočeš nočeš zahtevalo tudi več igralske kvalitete. Tu in tam so si delo otežili tudi z netočnimi podajami na sredini igrišča ter pri prehodu v napad. Delno gre za to lahko kriviti tudi slabo igrišče, ki pa je bilo vendarle za obe moštvi enako.

    Po petih prejetih zadetkih je bilo razumeti jezo s katero so nekateri igralci Kujav odšli v garderobo. Zopet drugi, manj goreči, so poiskali uteho v družbi svojih bližnjih ter privržencev ob robu igrišča. Za lepo nogometno kuliso je poskrbel tudi dober obisk. Sobotni dvoboj si je ogledalo približno 90 gledalcev. Po pričakovanju je bilo med njimi kar nekaj privržencev Bilova, ki so prišli proslaviti naslov prvaka.

    Tako obisk kot višja temperatura sta pripomogla, da je pivo teklo v potokih. Tudi zato so bili žejni ljubitelji nogometa med odmorom primorani malce potrpeti preden je vrsta prišla na njih. Precej manj obleganja je bil deležen mojster, ki je bil pod oddaljenejšem nadstrešku zadolžen za pripravo že omenjenih opečenih rezin kruha (t.i. »topinek«). Poleg hmeljevega napitka so obiskovalci v klubski ponudbi lahko izbirali tudi med nealkoholnimi pijačami, trdim alkoholom, prigrizki ter hot dogom.

    Po rezultatsko povsem neuspešnem prvem delu so bili igralci Kujav odločeni, da v nadaljevanju popravijo svoj vtis. K čemur jih je gnala tudi glasna vzpodbuda njihovih privržencev.

    Drugi polčas   

    Na žalost igralcev Kujav se je drugi del pričel enako, kot se je zaključil prvi polčas. Že v prvi minuti nadaljevanja je v domačem kazenskem prostoru obležal prvo ime srečanja Klus. Prisotni ob igrišču dolgo časa nismo vedeli, ali je sodnik ocenil situacijo kot prekršek. Šele, ko je gostujoči napadalec s pomočjo igralcev vstal, je bilo jasno, da se je sodnik odločil za najstrožjo kazen v prid gostom. Ki bi jo verjetno izvajal sam Klus, če bolečina tisti hip ne bi bila prevelika. Namesto njega si je žogo na belo točko namestil kar gostujoči vratar in s tem poskrbel za zanimiv trenutek. Njegov natančen strel v spodnji desni vratarjev kot je njegov kolega Tomašek zgolj nemočno pospremil s pogledom.

    V 49. minuti sta napadalno akcijo odigrala Berka in Chlebik, ki jo je slednji zaključil s strelom s 23-ih metrov visoko preko vrat nasprotnika. Minuto zatem se je sodnik na začudenje večine prisotnih odločil znova pokazati na belo točko. Tokrat v korist domačih s čimer je dodobra dvignil temperaturo v gostujočem taboru. Še posebej pri zadnjem gostujočem strelcu, ki je (po vsej verjetnosti) posredoval v skladu s pravili in izbil žogo pred enim izmed domačih napadalcev, ki se je sicer znašel na tleh. Z odločitvijo se ni pretirano obremenjeval prvi domači strelec Chlebik, ki je rutinirano poslal žogo v gostujočo mrežo za znižanje rezultata na 1:6. Domači napadalec si je z uspešno realizacijo enajstmetrovke na svoj račun pripisal enajsti zadetek v dresu Kujav (prav vse je dosegel v spomladanskem delu sezone).

    Minuto po doseženem zadetku je trojica domačih igralcev izpeljala domiselno akcijo, ki jo je z diagonalnim strelom zaključil Jan Ševčik, a je žoga končala približno meter mimo daljše vratnice. V 52. minuti je svojo nemoč ob prodoru še enkrat več demonstrirala domača obramba, kar je ponovno s pridom izkoristil Klus.

    Domači nogometaši so v 57. minuti svojim navijačem ponudili domiselno akcijo v kateri si je izmenjalo žogo pet nogometašev. zaključek napada je pripadel Chlebiku, ki je nekoliko s strani s skoraj 30-ih metrov meril v okvir gostujočih vrat. padajoča žoga bi končala v mreži, če je nasprotni vratar ne bi s konicami prstov odbil preko prečke. V isti minuti je poskusil še Berka, a meril mimo vrat.

    V 61. minuti je svojo aktivno igro znova demonstriral Janiček, ki si je v dvoboju z nasprotnim igralcem na sredini igrišča priboril žogo, z njo hitro pobegnil po levem krilu ter bil pred robom gostujočega kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Tudi tokrat je prosti strel izvedla domača 14-ica, ki pa je tokrat merila preslabo.

    Štiri minute kasneje je po prekršku na sredini igrišča David Luňak poslal visoko žogo v kazenski prostor točno na glavo Fojtika, ki je bil s hrbtom obrnjen proti gostujočemu golu, a je vseeno uspel z glavo žogo preusmeriti proti vratom. Veselje mu je preprečil dobro postavljeni vratar Bilova.

    V 70. minuti so gostje z visoko žogo poskusili presenetiti domačega vratarja, a je žoga naposled končal na zgornje robu prečke od katere se je odbila v gol avt. V enem od dvobojev na sredini na domači polovici jo je nato skupil Janiček, ki je s pomočjo soigralcev odšepal z igrišča ter s tem predčasno zaključil tekmo. Tri minute zatem je prišlo do sumljive situacije v gostujočem kazenskem prostoru. Po močnem strelu Berke z 20-ih metrov je gostujoči vratar žogo odbil pred sebe. Do nje se je v gostujočem kazenskem prostoru prvi dokopal Chlebik, ki pa je bil takoj zatem oviran s hrbta zaradi česar je namesto zaključnega strela obležal na tleh. Čeprav je po vsej verjetnosti šlo za prekršek, je sodnik zgolj odmahnil z roko.

    Zaključek tekme je mdr. popestrilo tudi krajše deževje ob katerem se je temperatura spustila za nekaj stopinj. Slabi sliki domače obrambe je svoj delež dodal še domači vratar Tomašek, ki je v 77. minuti po gostujočem prostem strelu s približno 20-ih metrov (za robom kazenskega prostora) po visoki žogi preslabo posredoval in na koncu končal skupaj z žogo v mreži.

    Po že osmem prejetem zadetku je sledila hitra akcija v režiji Berke, ki je s podajo v kazenskem prostoru našel Fojtika. Gostujoči vratar je s posredovanjem žogo odbil in pri tem zrušil tudi domačega napadalca. A za razliko od prejšnje akcije tokrat vendarle ni šlo za prekršek, čeprav so v domačem taboru skupaj s svojimi privrženci zahtevali novo najstrožjo kazen. Nekaj verbalnih duelov med gostujočim vratarjem in domačimi privrženci je minuto kasneje prekinil Chlebik, ki je po močnem strelu nasprotnega vratarja prisilil k še eni dobri intervenciji.

    Pet minut pred koncem se obramba Kujav še enkrat več ni izneverila svoji nezbranosti in neodločnosti ter dovolila, da se je visoka žoga v njihovem kazenskem prostoru od tal odbila v prečko ter na njihovo srečo nazaj v polje. Manj sreče so imeli tri minute kasneje, ko so gostje dosegli še en zadetek za končnih 1:9.

    Prav v zadnjem krogu so tako Kujavy doživeli svoj najvišji prvenstveni poraz. Ki ga po odličnem spomladanskem delu zagotovo niso pričakovali niti največji domači pesimisti. Po statističnih podatkih je poraz zagotovo previsok. A tudi zaslužen. Če je bila posest žoge približno enako razporejena med obe moštvi in so domači morda sprožili celo kak strel več, so gostje pokazali neverjetno učinkovitost in veliko večino svojih priložnosti realizirali. Pri čemur jim je močno pomagala tudi večkrat neodločna in premalo agresivna domača obramba. Resda njihov najboljši igralec (in z naskokom prvi strelec prvenstva) Klus že lep čas kaže predstave za precej višji nivo, to vseeno ne more in ne sme biti izgovor za blamažo. Kujavy so prvenstvo zaključili na devetem mestu. Glede na to, da so bili v zimskem premoru prikovani na zadnjem mestu, končno uvrstitev v klubu upravičeno smatrajo za uspeh.

    S precej grenkim priokusom in sklonjenimi glavami so igralci v modro belih dresih zapuščali igrišče med proslavljajočimi gostujočimi igralci na eni ter pokalom za prvake na drugi strani. Po nekaj minutah oddaljenega spremljanja slavja so naposled mimo odšli v garderobo ob glasnem aplavzu svojih privržencev. Za prikazano v spomladanskem delu so si vsekakor zaslužili ovacije.

    Visok poraz je vse prej kot tragičen. Čeprav je nekoliko skazil pozitivno sliko s spomladanskega dela sezone. Hkrati je tekma pokazala, da bo pot do enega glavnih ciljev kluba (uvrstitve v deveto ligo) še kako trnova. Tudi oz. predvsem na igrišču. V kolikor bodo v domačem taboru razplet tekme vzeli kot učno uro, se za rezultate v prihodnosti ni za bati. Dejavnosti oz. aktivnosti odgovornih v klubu gredo v zadnjem obdobju v pravo (pozitivno) smer. Upati je, da bo njihovim korakom sledila tudi vaška oblast z županom na čelu ter prispevala svoj delež pri izboljšavi obstoječe infrastrukture in s tem omogočila dostojne pogoje za treniranje in igranje tekem. Kar si klub glede na podporo gledalcev nedvomno zasluži.

  • Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy

    Sokol Hostašovice – Sokol Kujavy

    Predzadnji prvenstveni krog okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji je v Hostašovicah na prvo junijsko nedeljo obetal zanimiv spopad dveh – na lestvici – sosednjih moštev. Domači bi z osvojenimi tremi točkami nasprotniku pobegnili na neulovljivo prednost. Zmaga bi jim hkrati omogočila končati prvenstvo na sredini lestvice, s čimer bi vsaj delno omilili nekoliko slabši rezultatski vtis v sezoni.

    Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že

    Igrišče je oživelo štiri ure pred pričetkom srečanja.

    pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.

    V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski

    poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.

    Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.

    Z izjemo prvega vratarja so Hostašovice v rdeče – črno beli opremi zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci v iztekajoči sezoni odigrale z vsemi ključnimi nogometaši.
    Menjava igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom.

    Prvi polčas  

    Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.

    V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel

    Poskus Zbynka Hejkala v sedmi minuti ni resneje ogrozil gostujočih vrat.

    gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.

    Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so

    gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.

    Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.

    Jakub Zubek se je na sredini igrišča večkrat znašel v primežu nasprotnih igralcev.
    Hitri Dominik Lacina je v 33. minuti poskrbel za znižanje rezultata.

    Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.

    V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja

    gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.

    V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s

    25-ih metrov domače rešila vratnica.

    Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.

    Utrinek izza domačih vrat.

    Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.

    Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za

    nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.

    Josef Hornak je na levem boku bil bitke s hitrimi gostujočimi napadalci.

    Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.

    Igralci Hostašovic so sklonjenih glav odhajali v garderobo.
    Nedeljski obračun si je v Hostašovicah ogledalo približno 70 gledalcev. Polovica njih je tekmo spremljala s tribune na kateri so sicer prevladovali gostujoči privrženci.

    Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je

    bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.

    Drugi polčas

    A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu  z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.

    Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.

    Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.

    Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za

    Večkrat videna slika iz prvega polčasa se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so imeli gostje (pre)večkrat prosto pot proti domačim vratom.

    razliko od njih je nasprotnik nadaljeval s preizkušeno taktiko preko katere je prihajal do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.

    Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor.

    Izkušeni sodnik Zdeněk Žitnik ni imel pretiranega dela. Posledično je tekmo odsodil brez dodeljenih kartonov.

    Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.

    Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic.

    V 61. minuti je na tleh za hip na tleh obležal rezervist Daniel Socha.

    Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.

    V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.

    Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.

    V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov

    Domači so med tekmo izvedli kar nekaj kotov. A jim je po njih zgolj enkrat uspelo resneje zapretiti.

    žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.

    Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi

    sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.

    V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki

    Igralci Hostašovic so se od domačih privržencev poslovili z najvišjim porazom v sezoni po katerem so še drugič čestitali v prvenstvu čestitali istemu nasprotniku za zmago.

    jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.   

    Prva nogometna »druščina« s predsednikom kluba ter dvema igralcema se je ob igrišču pojavila približno štiri ure pred pričetkom srečanja z nalogo označiti igralno površino. Po opravljeni nalogi je na igrišču zopet zavladala tišina, z neba pa so se pojavile prve kaplje. Na koncu se iz vsega skupaj ni rodila niti ploha. Po pol ure sramežljivega kapljanja se je nebo znova delno zjasnilo in prihod prvih igralcev so že pričakali sončni žarki. Kasneje so večji del tekme na nebu prevladovali oblaki. Delno soparo je malenkost blažila ne pretirano visoka temperatura (23°C). Na solidno pripravljeni igralni površini so tako igralci imeli zagotovljene dobre pogoje za igranje tekme.

    V domačem moštvu so bili pred tekmo odločeni oddolžiti se nasprotniku za jesenski poraz (2:1). Kar je bilo vidno že 45 minut pred prvim sodniškim žvižgom, ko je predvsem mlajši del domače falange že pridno preizkušal zelenico. Medtem ko je del (v spomladanskem delu prebujene) gostujoče ekipe iz 25 km oddaljenega kraja Kujavy še kramljal ob igrišču. Hostašovice so svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi z izjemo vratarja Adama Zavackega, ki ga je v golu nadomestil igralec Jan Lanča.

    Po opravljenem ogrevanju so igralci v rdeče črnih dresih (ki so na las podobni dresom milanskega giganta AC) odšli v garderobo po zadnjo mero napotkov. Iz nje so se vrnili skupaj s sodnikom. Še preden je slednji oznanil pričetek srečanja, je sledila menjava igralnih polovic. Sprva smiselna poteza gostujočega kapetana (igrišče v Hostašovicah namreč leži v smeri vzhod – zahod) se je – potem, ko so nebo znova zakrili oblaki – izkazala za manj pomembno.

    Prvi polčas  

    Uvodne minute so nakazale na zanimivo srečanje z odprtim in napadalnim nogometom z obeh strani. Če so domači nekajkrat nenevarno poskusili, so gostje svojo prvo priložnost izkoristili že v drugi minuti. Pravzaprav so jim jo ponudili kar domači. Natančneje, neodločnost domačega vratarja Lanče ter branilca Matyaša Mauerja. Njuno nerazumljivo napako pri medsebojni podaji so gostje kaznovali z zgodnjim zadetkom.

    V 6. minuti je sledil nov nevaren prodor po desni strani domače obrambe, a je tokrat zaključni strel gostov Lanča obranil. Minuto zatem so zapretili domači, ko je hitro akcijo po desni strani zaključil Zbyněk Hejkal, a njegov strel ni resneje ogrozil gostujočih vrat. V 10. minuti je sledil nevaren gostujoči poskus po prostem strelu s 23-ih metrov, a je bil domači vratar pazljiv. Dve minuti zatem je sledil nov nevaren poskus gostov, ki so tokrat prodrli v domači kazenski prostor po levi strani obrambe Hostašovic. Pri njihovem zaključnem strelu se je znova izkazal domači (nadomestni) čuvaj mreže Lanča.

    Čeprav je bila posest žoge približno enakomerno razporejena, so gostje v prvi tretjini polčasa prikazali konkretnejši obraz. Domači so v napadu stavili predvsem na oba hitronoga Dominika – Lacino, ki je iskal priložnost na levi strani ter na sredini igrišča, ter Kyjaňo, ki se je nekajkrat izkazal s hitrimi prodori po desnem krilu.

    Po nekaj zaporednih gostujočih kotih je sledila hitra domača akcija v režiji Lacine, ki je svoj prodor po desni strani zaključil s strelom po tleh, a je gostujoči vratar njegov poskus obranil. Sledil je hiter gostujoči odgovor z akcijo po desni strani domače obrambe ter diagonalno podajo v domači kazenski prostor. Zadnji mož domače obrambe Josef Horňak natančno merjene podaje ni uspel preprečiti. Žoga je prišla do osamljenega gostujočega napadalca, ki je še drugič poslal žogo v domačo mrežo.

    Več kot očitno je odprta igra Hostašovic odgovarjala gostom. Vsakokrat, ko je domačim uspelo žogo prenesti na gostujočo polovico, je sledila velika priložnost za goste. Tako po izgubah žog, hitrem gostujočem izvajanju prekrškov in tudi gol avtov, so z lahkoto izigravali domačo obrambo. Nemalokrat je zadostovala ena podaja, da je domača defenziva izpadla iz igre, gostje pa so z viškom igralca nevarno prodirali proti domačim vratom. Od obrambnih igralcev je imel na levem boku še največ težav Mauer, ki je večkrat izpadel iz igre. Posledično je imel domači čuvaj mreže Lanča po dvajsetih minutah že dodobra ogrete dlani.

    V 20. minuti so si domači pripravili do tedaj najlepšo priložnost, ko je s 13-ih metrov meril Lacina. Žogo je po njegovem poskusu gostujoči vratar odbil do Jakuba Zubka. Slednji po prejeti žogi ni dolgo okleval, a so njegov poskus strela iz ugodnega položaja gostujoči branilci blokirali. Štiri minute kasneje je po hitri akciji znova poskusil najnevarnejši domači napadalec Lacina, a mu je na koncu za konkretnejši zaključek tudi zmanjkalo moči.

    V 28. minuti so gostje zaključili svojo akcijo po levi strani obrambe Hostašovic s strelom po tleh, a se je z obrambo izkazal Lanča. Slednji je bil nemočen tri minute kasneje, ko je po natančnem strelu po tleh s 25-ih metrov domače rešila vratnica.

    Veselje ob zadetku za priključek so domači dočakali v 33. minuti. Po gol avtu je na sredini igrišča Radoslav David z glavo žogo podaljšal do vtekajočega Lacine, ki se je nenadoma sam znašel pred gostujočim vratarjem. V slogu izkušenih napadalcev ga je rutinirano preigral in nato žogo poslal v prazno mrežo. Domača devetica je s svojim šestim zadetkom v sezoni vrnila upanje v domači tabor.

    Kljub znižanju rezultata zaključek prvega polčasa ni prinesel drugačne podobe na igrišču. V 37. minuti je gostujoči poskus z 18-ih metrov končal preko vrat, medtem ko je na drugi strani žogo po natančno merjenem strelu Hejkala z roba kazenskega prostora nasprotni vratar odbil v kot.

    Velik del optimizma za nadaljevanje srečanja je v domačem taboru splaval po vodi prav v zadnji minuti prvega dela. Znova je bila na udaru desna stran domače obrambe, kjer Zubek v dvoboju ena na ena ni uspel preprečiti podaje pred vrata. Za nameček so bili domači obrambni igralci pred svojimi vrati preveč anemični in edinemu gostujočemu igralcu v petmetrskem prostoru na koncu ni bilo težko iz bližine potisniti žogo v domačo mrežo.

    Namesto kovanja načrta po izenačenju je večina igralcev v rdeče črnih dresih v garderobo odšla sklonjenih glav. Za razliko od domačih igralcev je precej bolj vedro razpoloženje vladalo pri gostujočih privržencih. Slednji so zasedli svoja mesta na pokriti tribuni, kjer so bili v večini. Hkrati so tvorili več kot tretjino od skupno 70-ih gledalcev, kolikor si jih je ogledalo nedeljski dvoboj v Hostašovicah. Glavnina domačih privržencev je zasedla klopi za vrati, kjer je imela bližjo pot do točilnega pulta v gostinskem delu klubskega objekta. Med premorom se je prostor dodobra zapolnil. A je bila tokratna gostinska ponudba v primerjavi z večino klubov precej skromnejša. Ljubitelji nogometa so namreč lahko izbirali zgolj med pivom in kofolo.

    Razočarani domači privrženci so pričakovali drugačno podobo svojih ljubljencev v drugem polčasu. Predvsem je bilo pričakovati spremembo v sami igri, saj je bilo očitno, da bodo z enakim pristopom realno domači težko iztržili kaj več od poraza. Odprta igra ob prepočasnem vračanju (ali niti to ne) v obrambo ter v določenih situacijah preveč statični domači obrambi je terjala spremembo. Da igralci Hostašovic vendarle še niso vrgli puške v koruzo, je bilo slutiti po njihovem prihodu iz garderobe, ko so svoj »bojni posvet« nadgradili še na igrišču.

    Drugi polčas

    A tudi v nogometu se pogosto izkaže, da so želje eno, realnost pa nekaj drugega. Kar je nakazal tudi uvod v drugi polčas, ki je bil sila podoben prvemu delu. Že prva minuta nadaljevanja je domačim prinesla lepo priložnost za znižanje rezultata, ko je po kotu  z bližine z glavo meril Zubek, a je njegov poskus nasprotni vratar obranil. Minuto zatem so zapretili gostje skozi (znova) razredčeno obrambno vrsto domačih, njihov zaključni strel z leve strani pa je bil nenatančen.

    Za Hostašovice je bila enako usodna, kot v prvem polčasu, tudi druga minuta nadaljevanja. Potem ko ni bila kos svoji nalogi desna stran domače obrambe je po podaji v kazenski prostor svoje dodal še preveč pasivni osrednji del obrambne linije. Rezultat slabe odzivnosti je bil četrti zadetek v domači mreži.

    Dve minuti po prejetem zadetku je za domače s strelom s 15-ih metrov delno s strani poskusil Hejkal, po katerem gostujoči vratar ni imel pretiranega dela. Minuto zatem je še eno napadalno akcijo Hostašovic zaključil Tomaš Suchomel. Žoga je po njegovem strelu z 20-ih metrov zletela preko nasprotnikovih vrat.

    Podobno, kot v prvem polčasu, so si tudi v drugem domači sokoli priigrali nekaj (pol)priložnosti. A so bili njihovi zaključki večinoma nenevarni za gostujoča vrata. Za razliko od domačinov so gostje nadaljevali s preizkušeno taktiko preko katere so prihajali do izrazitejših priložnosti. Čeprav pri igri v polju in duelih domači nikakor niso bili v podrejenem položaju. Tudi v nadaljevanju jih je tepla njihova nedisciplina v defenzivi.

    Premalo odločnosti v obrambi so igralci Hostašovic še enkrat več pokazali v 55. minuti. Gostje so ponovno prelahko prodrli po desni strani obrambe v kazenski prostor. Po strelu je Lanča žogo odbil, a le do nasprotnega napadalca. Ta je z glavo iz bližine sprva meril v prečko. Po odboju je v drugem poskusu žogo spravil za črto ter povišal prednost.

    Po petem zadetku je vnema predvsem pri gostih popustila. Zmagovalec je bil odločen. Nemara edino vprašanje pri domačih privržencih se je porajalo, ali bo njihovim ljubljencem uspelo vsaj ublažiti poraz. Temu so bili blizu v 61. minuti, ko je z roba kazenskega prostora delno s strani močno sprožil Suchomel. Njegovo veselje mu je preprečila prečka. Padec v igri gostov je prispeval k nekaj priložnostim Hostašovic. Izpostaviti velja 63. minuto, ko je aktivni Kyjaňa z desne poslal polvisok predložek pred gostujoča vrata. Žoga je v vratarjevem prostoru našla Hantschela, a je njegov poskus z bližine gostujoči vratar obranil.

    V naslednjih minutah sta sledila še strela Suchomela (nenatančno) ter Daniela Soche po tleh, ki pa prav tako nista prinesla spremembe rezultata. Po daljšem obdobju so v 70. minuti zapretili gostje. Znova se je pokazala rakrana domače defenzive. A je domači vratar z obrambo preprečil ponovno veselje gostov.

    Vse glasnejšim gostujočim privržencem, ki so že lep del srečanja proslavljali zmago, je razpoloženje dodatno dvignila 71. minuta. Kot že ničkolikokrat do tedaj, je bila znova izigrana domača obramba. Nasprotni napadalec se je sam znašel iz oči v oči z Lančo po katerem mu ni bilo težko še šestič poslati žoge za njegov hrbet.

    V zaključku srečanja (v katerem so vsi bolj ali manj čakali le še na zadnji sodnikov žvižg) velja omeniti 77. minuto in padec Suchomela v gostujočem kazenskem prostoru. V dvoboju je zagotovo prišlo do kontakta, a je sicer solidni sodnik Žitnik ocenil, da je bila situacija premalo očitna za najstrožjo kazen. Dve minuti kasneje so imeli novo (dvojno) priložnost za povišanje prednosti gostje. Eden izmed njihovih igralcev se je na robu domačega kazenskega prostora sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lanča je s pravočasnim iztekanjem iz vrat in odlično reakcijo preprečil gostom novo veselje. Žoga se je nato odbila na stran, a le do gostujočega igralca. Ki je uvidel, da domači vratar stoji precej izven vrat. Njegov poskus s 25-ih metrov s strani je na koncu končal v vratnici.

    Štiri minute zatem je zopet klonila desna stran domače obrambe, po gostujočem strelu z bližine se je še enkrat več izkazal Lanča. Zadnji dve polpriložnosti na tekmi sta pripadli domačim. Prvo je po dolgem predložku s sredine igrišča v kazenskem prostoru z glavo zaključil Hejkal (mimo gola). V izdihljajih tekme je po prostem strelu sledil predložek s strani na glavo Suchomela. Gostujoči vratar je žogo odbil pred sebe, a niti odbitek domačim ni uspelo spraviti za nasprotnega vratarja.

    V seštevku je končni rezultat realen pokazatelj razmerja moči na igrišču. Zaslužen poraz 1:6 (najvišji v sezoni) proti sicer razigranemu nasprotniku je razkril številne slabosti v moštvu Hostašovic. V oči bode predvsem nedisciplina v defenzivi ter nemoč na obeh bočnih položajih, ki sta nedvomno najšibkejši del igralskega kadra. Resda so trenutno bolj kot rezultati za klub pomembnejši dejavniki, ki bodo prispevali k njegovi večji stabilnosti. A ker je eden od ciljev kluba v prihodnosti preboj v višjo ligo, bo temu ustrezne korake potrebno posvetiti tudi moštvu. Morda bi v prihodnosti veljalo razmisliti tudi o trenerju oz. nekom, ki bi več časa posvetil igralcem, znal ekipo taktično pripraviti na nasprotnika ter hkrati prilagajati igro glede na znanje igralcev ter kakovosti nasprotnika. Glede na voljo, ki jo kažejo vodilni v klubu, gre verjeti, da se bo tudi rezultatska krivulja sčasoma obrnila navzgor. Nenazadnje si klub s svojim dolgoletnim delovanjem ter zgledno urejenim nogometnim igriščem zasluži tudi pozitivno rezultatsko zgodbo.

  • TJ Sokol Hostašovice

    TJ Sokol Hostašovice

    Na jugu okrožja Novy Jičin v Moravskošlezijski regiji ima nogomet brez dvoma primat. In to ne le med športi. V nemara vsaki malce večji vasi prebiva nogometni klub, ki s svojo aktivnostjo skrbi tudi za lokalno plat družabnega življenja. Eden takšnih klubov je tudi Sokol iz kraja Hostašovice. Čeprav zadnje obdobje delovanja kluba velja za vse prej kot uspešno, si večina vaščanov le stežka predstavlja konec tedna brez nogometnega dogodka. Česar se zavedajo tudi vodilni. In verjamejo, da bodo zimske spremembe v vodstvu kluba pripomogle k obratu krivulje navzgor.

    Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.

    Vhod v športni park z nogometnim igriščem krasi napis nad njim.

    Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.

    Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov.

    Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.

    V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.

    Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.  

    Klubski objekt z garderobami je bil zgrajen ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja.
    Tako Zdeněk Kelnar (levo) kot Čestmir Hub sta večji del svojih življenj tesno povezana z lokalnim nogometnim klubom. Prvi je četrti mandat župan Hostašovic in aktualno član upravnega odbora kluba, medtem ko je Hub ob koncu lanskega leta prevzel vodenje kluba.

    Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.

    Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.

    Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo

    Hodnik v klubskem objektu privede do gostinskega dela s točilnim pultom.

    okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.

    Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti

    Zgodovina nogometa v Hostašovicah se je pričela pisati v Gostišču pri Formanku.

    novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.

    Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.

    Garderoba domače ekipe.

    Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.

    Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi.  Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do

    pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.

    Infrastruktura

    Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.

    Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje

    Nogometno igrišče z manjšo pokrito tribuno nad njim. Igralna površina ponuja za ta nivo zelo dobre pogoje za igranje nogometa.
    Vsak od igralcev ima v garderobi točno določen prostor.

    igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.

    Klubski objekt se sicer nahaja za vrati

    Le redki klubi v najnižji ligi gledalcem nudijo ogled tekme s pokrite tribune.

    zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.

    Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.

    Domači vzdrževalec med košnjo trave dan pred prvenstveno tekmo. V ozadju “združeni” rezervni klopi na katerih nogometaši spremljajo tekmo kar na (nekdanjih) letalskih sedežih.

    Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.

    Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.

    V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.

    Igralski kader in vodstvo kluba

    Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.

    Ne le nogometaši na rezervnih klopeh, celo gledalcem je v zadnji vrsti tribune omogočeno spremljanje tekem kot le redko kje. Zaradi strmejšega terena je s tribune odličen pogled na dogajanje na travniku.

    Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.

    Več kot štiri desetletja loči med seboj najstarejšega (Petr Hasalik) in najmlajšega (Tomaš Hantschel) igralca Hostašovic.

    Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.

    Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.

    Mlajše kategorije

    Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko

    Dominik Kyjaňa je z osmimi zadetki najboljši strelec moštva.

    je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.

    Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem

    mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.

    Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.

    Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.

    Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.

    Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi

    Edino vabilo na tekmo je opaziti na oglasni deski pred športnim parkom.

    županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.

    V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.

    Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.

    Dva kroga pred koncem aktualne sezone nogometni klub iz Hostašovic v 12-članski ligi najnižjega nivoja s 24-imi osvojenimi točkami zaseda osmo mesto. Pet zmag ter šest remijev (od tega so trikrat osvojili dodatno točko po uspešnem izvajanju enajstmetrovk) je še za lanskoletnega devetoligaša vsekakor manj od pričakovanj. Tudi zato, ker po lanskoletnem izpadu igralski kader ni doživel večjih sprememb. A očitno sta svoje pri igralcih prispevala tako padec motivacije kot tudi starost nekaterih (sicer izkušenih) ključnih mož.

    Pretekle napake pri vodenju kluba ter zanemarjanje dela z mladimi so botrovale, da so številni okoliški klubi »preko noči« tako organizacijsko kot rezultatsko prehiteli Hostašovice. Trenutne realnosti se zaveda tudi aktualni župan Zdeněk Kelnar, ki je večji del svojega življenja tesno povezan z lokalnim nogometnim klubom. Dres Hostašovic je namreč nosil celih 25 sezon (do leta 2003), mu do leta 2013 tudi predsedoval, danes pa je eden od petih članov upravnega odbora kluba.

    Lanskoletni izpad kluba v najnižjo ligo ter slabi rezultati v jesenskem delu so botrovali k spremembam v vodstvu kluba. Na novembrski skupščini je bil za novega predsednika kluba izvoljen Čestmir Hub (nekdaj tudi trener klubskih mlajših kategorij), medtem ko je bil upravni odbor kluba razširjen na pet članov. Vse v upanju, da bo večje število ljudi pripomoglo klub dvigniti na višji nivo.

    V pogovoru Kelnar med drugim omeni kar nekaj pomanjkljivosti, povezanih z aktualnim igralskim kadrom. Ena od teh je (preskromna) udeležba na treningih (ti sicer potekajo enkrat tedensko), kar se po njegovem odraža v slabši fizični pripravljenosti igralcev. Kljub dolgemu spisku igralcev, se mnogi od njih le redko udeležujejo tekem. Svoje pripomore tudi starost nekaterih igralcev in s tem povezane odsotnosti zaradi družinskih obveznosti.

    Za nemoteno delovanje kluba in pokritje večine tekočih stroškov skrbi občina z letnim prispevkom 130 tisoč kron (približno 5.200€). Nekaj prispevkov v klubu zberejo tudi z organizacijo nenogometnih dejavnosti (ples), na vsakih nekaj let pa klubsko blagajno obogati kak manjši sponzorski prispevek.  

    Okrožna nogometna zveza Novy Jičin vsako sezono organizira tudi pokalno tekmovanje. Vanj se lahko prijavijo klubi znotraj okrožja, ki nato tekmujejo na izpadanje vse do finala. Reden udeleženec tekmovanja so tudi Hostašovice (čeprav nastop v pokalu za klube iz najnižje rangirane lige ni obvezen). V zadnji izvedbi tekmovanja jim je žreb v prvem krogu namenil regionalnega tretjeligaša (sedmoligaša na državnem nivoju) Přibor, ki je za sokole predstavljal previsoko oviro.

    Od igralcev, ki so v preteklosti nosili hostašoviški dres, velja izpostaviti vratarja Lukaša Hasalika. Svoje prve nogometne korake je opravil v mlajših selekcijah Hostašovic. Leta 2020 je svojo kariero pripeljal na najvišji nivo češkega nogometa in postal član Slovana iz Libereca. V klubu s severa Češke se je moral zadovoljiti z vlogo rezervnega vratarja. Kljub temu mu je splet okoliščin omogočil izkusiti celo nastop v evropskem pokalu. Hasalik je nedavno prenehal z aktivnim igranjem nogometa. Predsednik kluba Hub pri tem ne skriva želje po njegovi vrnitvi v matični klub, kar bi v Hostašovicah sprejeli z odprtimi rokami. Tudi zato je že stopil v kontakt z bivšim igralcem in mu ponudil ponoven angažma.

    Številni okoliški nogometni klubi pomenijo za lokalni nogomet več zanimivih (sosedskih) dvobojev. Enega takšnih za Hostašovice predstavljajo tekme proti klubu iz sosednje vasi Stranik. Na žalost nogometnih privržencev v Hostašovicah bodo le-ti (vsaj v bližnji prihodnosti) prikrajšani za najbolj vroč obračun. Glavni rival namreč trenutno nastopa ligo višje z realnimi možnostmi prebiti se celo v prvo okrožno ligo. Tudi na račun igralcev iz Hostašovic, ki jih ima v svojem kadru. Vlogo glavnega rivala Hostašovic bo tako za vsaj nekaj sezon nadomestil klub iz prav tako bližnjih Hodslavic, kjer večina otrok iz Hostašovic nadaljuje šolanje na drugi stopnji osnovne šole.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Ustanovitev kluba sega v obdobje druge svetovne vojne. Eden izmed pobudnikov organiziranega nogomet v Hostašovicah je bil tudi lokalni gostinec Formanek. Zato ne čudi, da je ustanovna seja potekala v gostišču sredi vasi. Čeprav je objekt nedavno kupila občina, ime na stavbi ob glavni cesti skozi vas še vedno pripominja na znanega vaškega gostinca. Prvo igrišče je bilo urejeno na eni izmed vzpetin nad vasjo.

    Podatke o prvih desetletjih delovanja kluba bi danes iskali zaman. Oz. so le-ti shranjeni v arhivu na vaškem uradu. Čeprav bi veljalo razmisliti o njihovi javni objavi, kar bi omogočilo trajno dostopnost klubskega arhiva. Vsaj po izkušnjah vaških klubov je njihova objava temelj, da se zgodovina v pisni obliki ohrani tudi v prihodnosti. Škoda je ne izkoristiti novodobnih možnosti in zapiske, časopisne članke ali kakršne koli druge oblike pisnih informacij iz preteklosti ne zaupati svetovnemu spletu ter njihovo dostopnost omogočiti širši javnosti. Več ljudi bo imelo tovrstni arhiv shranjen, večja je verjetnost njegove dostopnosti tudi prihodnjim generacijam.

    Zanimivo, da je klub v svoji zgodovini domoval na štirih različnih lokacijah. Na zadnjo – današnjo – se je preselil leta 1980. Po izgradnji klubskega objekta ob koncu 70-ih let je sledila še ureditev nogometnega igrišča. Zaradi hribovitega terena je njegova ureditev terjala odkop materiala (zemlje) ter nasutje na nižje ležečem delu terena (po dolžini igrišča). Kasneje je bila na višje ležečem delu terena nad igriščem postavljena še pokrita tribuna.

    Največji klubski uspehi so vezani na tekmovanje v prvi ligi okrožja. Hostašovice so v njej večino časa preigrale v 80-ih letih. Tudi zahvaljujoč »vojaškim okrepitvam«. Zaradi vojaškega objekta v vasi je kar nekaj generacij mladih fantov opravilo obvezno služenje vojaškega roka v Hostašovicah. Ker je bil poveljnik tudi velik ljubitelj nogometa, so se nogometa željni fantje med obvezno vojaščino lahko pridružili lokalni nogometni ekipi. Z njihovo prisotnostjo so v klubu dolgo časa uspešno popolnjevali kader in držali – za vaško ekipo – visok nivo tekmovanja.

    Večji del svoje novejše zgodovine je klub preživel v predzadnji (drugi okrožni) ligi.  Po dolgih letih nastopanja v njej je leta 2017 zasedel zadnje mesto. Sledila sta dve sezoni nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja. Leta 2019 se klub znova vrne v družbo drugoligašev. V njej nato nastopa do pretekle sezone, ko po zadnjem mestu sledi izpad v tretjo okrožno ligo.

    Infrastruktura

    Na južni strani ceste, ki poteka skozi Hostašovice, se nedaleč od središča vasi nahaja športni park z nogometnim igriščem. Pred njim je manjše parkirišče, vhod vanj pa označuje napis nad njim (»TJ Sokol Hostašovice«). Po vstopu vanj obiskovalci sprva naletijo na klubski objekt v svoji prvotni podobi. Z izjemo menjave oken namreč stavba od postavitve ob koncu 70-ih let ni bila deležna nobenih omembe vrednih investicij v obnovo.

    Gre za pritlični objekt pravokotne oblike z vhodom na strani nogometnega igrišča. Po sredini njegove notranjosti poteka daljši hodnik ob katerem se na obeh straneh nahajajo prostori z garderobami, tuši in toaletami. Obe glavni garderobi premoreta ravno dovolj prostora za zadovoljivo udobje igralcev. Hodnik na koncu privede v večji klubski prostor s točilnim pultom. Ravno ta del bo v kratkem kot prvi deležen obnove. Upati gre, da se v vaški blagajni kmalu najde dovolj denarja tudi za obnovo preostalih delov notranjosti in s tem poskrbi za dostojne pogoje vsem glavnim akterjem nogometnih tekem ter drugim uporabnikom prostorov.

    Klubski objekt se sicer nahaja za vrati zahodno od igrišča. Slabost igrišča je njegova postavitev v smeri vzhod – zahod. Roko na srce bi – glede na teren – v tem delu vasi le stežka umestili nogometno igrišče v ustrezni smeri. Takoj za klubskim objektom se teren precej strmo vzpne. Predel ob južnem delu igrišča je tako kar nekaj metrov nad nivojem igralne površine in omogoča odličen pogled na zelenico. Na višjem delu terena za vrati je nameščenih nekaj klopi. Nekaj metrov za njimi je še manjši nadstrešek z mizami in klopmi. Tudi zaradi bližine klubskega objekta s tega dela terena spremljajo tekme večinoma najzvestejši domači ljubitelji nogometa.

    Eden od zanimivosti nogometnega igrišča v Hostašovicah je nedvomno pokrita tribuna. Ta stoji na vzpetini južno ob igrišču in prav tako omogoča odličen pogled na nogometno dogajanje. Pod streho so nameščene klopi v štirih vrstah, ki so na sredini prekinjene. Z njo se Hostašovice uvrščajo med redke klube na najnižjem nivoju, ki svojim ljubiteljem nogometa omogočajo brezskrben ogled tekem tudi v slabem vremenu. Morda manjša slabost tribune je njena oddaljenost do klubskega objekta. Do tribune namreč neposredno ne vodi noben pristop. Do nje je edino možno pristopiti po travniku z zahodne strani. Kar v mokrem vremenu terja nekaj previdnosti. Še posebej kadar se na tribuno prinaša večjo količino kozarcev napolnjenih s hmeljevim napitkom.

    Ob pogledu na tribuno v oči pade pogled na zadnjo (najvišjo) vrsto. Na njej je nameščenih nekaj udobnih sedežev. Gre za originalne sedeže iz letala Saab. Enake sedeže lahko uzremo tudi ob nasprotni strani igrišča, kjer »krasijo« obe rezervni klopi. Sedeži s pasovi so bili na klopi dodani leta 2020. Nevsakdanja zanimivost zagotovo omogoča udobje rezervnim igralcem obeh moštev. A tudi drži, da so sedeži že davno prekoračili svojo »življenjsko dobo«. Zato ne čudi razmišljanje predsednika Huba in župana Kelnarja o njihovi odstranitvi.

    Glede na hribovit teren gre vsekakor pohvaliti ravno igralno površino. Tudi zelenica na njej je v zadovoljivem stanju in vsaj v tem trenutku nogometno igrišče v Hostašovicah omogoča igralcem dobre pogoje za igranje tekem. Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, kar se kot slabost pokaže predvsem po vročem poletju z malo padavinami. Takrat ob pričetku sezone igralce običajno pričaka igralna površina v precej slabšem stanju, kot je v teh dneh.

    V sklopu športnega parka je tudi manjši prireditveni prostor ter nekaj otroških igral ob njem. Za vrati na nasprotni strani igrišča je »stisnjeno« manjše večnamensko igrišče z umetno podlago, ki ga v toplejšem delu leta za ure športne vzgoje koristi bližnja osnovna šola. Le ta meji z igriščem na njegovi severni strani.

    Igralski kader in vodstvo kluba

    Kar 32 različnih imen se je tekočo sezono pojavilo v kadru Hostašovic. Iz česar bi lahko sklepali, da v klubu nimajo nikakršnih skrbi kar se številčnosti igralskega kadra tiče. Seveda je slika nekoliko drugačna, ko si jo pogledamo pobliže. Kar nekaj od teh igralcev se je na seznamu znašla zgolj na eni tekmi. Gre denimo za igralce, ki so zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih ali za igralce, ki so družinske obveznosti postavili pred nogometno udejstvovanje.

    Okostje ekipe tako tvori mešanica mlajših in starejših igralcev. Tudi takšnih, ki bodo v kratek stopili v šesto desetletje svojega življenja. Kot denimo Petr Hasalik, ki velja za najstarejši člen v kadru Hostašovic. V svoji dolgi karieri je mdr. pet let preigral v četrti ligi. Bogate izkušnje mu pomagajo, da se na jesen igralske kariere lahko kosa tudi s štirideset let mlajšimi igralci nasprotnih moštev. Tako kot Hasalik, približno tretjina vseh igralcev velja za pristne domačine (igralce s prebivališčem v Hostašovicah). Med njimi je tudi z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva Dominik Kyjaňa. Ter František Vrbacky, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem v rdeče črnem dresu.

    Za dve generaciji mlajši od Hasalika je Tomaš Hantschel. S 16-imi leti najmlajši igralec je eden redkih najstnikov v moštvu. Za razliko od večine »vaških klubov« bi med igralci Hostašovic zaman iskali kakršno koli družinsko navezo. Razen, če »iskalnik« ne razširimo tudi na klubsko vodstvo. V tem primeru se na seznamu dvakrat pojavi priimek Hub. Tako sveži predsednik Čestmir kot njegov sin Ondřej (tudi kapetan moštva) sta s srcem predana klubu iz Hostašovic.

    Velja omeniti, da ekipa nima svoje strokovno vodstvo. Za trenerske oz. taktične napotke je zadolžen starejši del ekipe. Še najpogosteje tovrstno dirigentsko palico v roke vzame igralec Tomaš Suchomel.

    Mlajše kategorije

    Velik pečat v zgodovini kluba so pustile tudi mlajše selekcije iz katerih so v Hostašovicah črpali igralce za člansko moštvo. Odvisno od interesa in številčnosti generacij so se v klubu pred vsako sezono odločali za njihovo prijavo v tekmovanje. Tu in tam je prišla sezona, ko je prvenstvo odigrala zgolj članska ekipa. Vseeno so bila pogostejša leta, ko je članski ekipi družbo delala tudi katera od mlajših kategorij.

    Zadnje (neuspešno) klubsko obdobje je svoj pečat pustilo tudi na delu z mladimi. V teh dneh mineva devet let odkar se je na hostašoviškem igrišču zadnjič igrala tekma katere od mlajših kategorij. V sezoni 2015/16 so klubski dres nosili starejši dečki, ki so prvenstvo okrožja zaključili na četrtem mestu. Neinteres s strani otrok in staršev ter tudi neangažiranost kluba so bili glavni razlogi prenehanja organizirane nogometne vadbe v Hostašovicah. Nogometa željni otroci oz. najstniki so bili (oz. so še vedno) prisiljeni poiskati klub v kateri izmed okoliških vasi. Kar nekaj teh otrok je našlo angažma v Straniku, sicer glavnem rivalu Hostašovic.

    Kot bi pogled z roba igrišča na sosednjo osnovno šolo (sicer v teh dneh povečini skrito za bujnimi krošnjami dreves) simbolično opozarjal na stranpot kluba pri eni izmed osnovnih temeljev delovanja vsakega nogometnega kluba. Po besedah predsednika Huba je eden izmed prihodnjih ciljev tudi ponovna oživitev dela z mladimi.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Od leta 2018 klub za informiranje o aktualnem dogajanju uporablja Facebook. A je bila tudi aktivnost objavljanja na socialnem omrežju od obdobja do obdobja različno pestra. Prva leta so si redno sledila vabila na tekme ter poročila o odigranih tekmah, ki so jih vsakokrat popestrili s pogovorom z enim od igralcev. Pred tremi leti so pričeli dodajati tudi video posnetke s tekem. Leto zatem je tovrstna komunikacija precej zamrla. Nekaj več aktivnosti je zaznati zopet to pomlad z rednimi poročili po odigranih tekmah.

    Odgovorni v klubu se zavedajo pomena svetovnega spleta za zunanjo podobo kluba in hkrati upajo, da se v bližnji prihodnosti najde oseba (predvsem mlajši), ki bi imela voljo in znanje tovrstno dejavnost dvigniti na višji nivo.

    Če gre vodilne v klubu razumeti, da jim tovrstna aktivnost ni ravno blizu, bi po drugi strani vendarle pričakovali vsaj kakšno obvestilo oz. vabilo na prihajajočo tekmo v obliki plakata na oglasni deski. Izjema je vabilo na A4 formatu na oglasni deski pred vstopom v športni park. Medtem ko bi vabila na vseh ostalih oglasnih deskah po vasi iskali zaman.

    Cilji kluba so v prvi vrsti vezani na njegovo stabilizacijo in povrnitev ugleda. Leta napačnih odločitev oz. nedejavnosti so na številnih področjih pustile posledice. Njihovo odpravljanje bo brez dvoma terjalo svoj čas. Volje in želje spopasti se z nastalo situacijo ne manjka tako predsedniku Hubu kot tudi županu in članu upravnega odbora Kelnarju. Velika prednost je, da se oba zavedata preteklih napak kluba. In da jima o njih ni težko spregovoriti. Kar je nedvomno dober temelj za vrnitev na pota stare slave.

    V konkurenci številnih okoliških klubov, ki so tudi na račun Hostašovic v zadnjih sezonah uspeli dvigniti svoj nivo, bo pot k lepšemu jutri nedvomno trnova. Z voljo in trudom ni nedosegljiva. Prvi (manjši) korak bo storjen že v naslednjih tednih z obnovo gostinskega prostora znotraj klubskega objekta. Ambicioznejši in zahtevnejši koraki v prihodnosti so povezani s ponovno vzpostavitvijo dela z mladimi ter uvrstitvijo članske ekipe ligo višje. Za uresničitev slednjega cilja se odgovorni ne obremenjujejo s časovnico, saj se zavedajo trenutne realnosti in kvalitete moštva.

    Upati gre, da bo nogometni voz v Hostašovicah v kratkem znova krenil v pravo smer. Podpora župana, pozitiven pogled novega predsednika kluba in lepo urejeno nogometno igrišče so zgolj nekateri od razlogov, da nogomet v kraju znova dobi svoje mesto pod soncem. Ob poštenem in načrtnem delu bo slej ko prej prišel tudi rezultat. Tako v obliki uspehov na igrišču kot tudi v smislu (izboljšane) zunanje podobe kluba.

  • Hostašovice

    Hostašovice

    Na skrajnem jugu Moravskošlezijske regije ter okrožja Novy Jičin ležijo Hostašovice. Istoimenska občina šteje nekaj manj kot 800 prebivalcev. Razpotegnjena vas na obronkih hribovja Beskydy je od konca 18. stoletja neločljivo povezana z gojenjem ajde in njeno predelavo v ajdovo kašo. Obdajajo jo blaga pobočja porasla s travniki in gozdovi, ki vabijo k aktivnemu preživljanju prostega časa. Pomemben dejavnik v življenju vaščanov je tudi lokalni nogometni klub, ki že več kot osem desetletij pod imenom Sokol navdušuje ljubitelje nogometa.

    Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.

    Kdor ima raje vožnjo z vlakom, se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.

    Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.

    Pogled na zahodni del Hostašovic.

    Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani

    peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.

    Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.

    Eno od dveh avtobusnih postajališč na vzhodnem delu Hostašovic.

    Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice

    Zanimiv naravni pojav lahko izletniki vidijo v gozdu na obrobju vasi. Nekaj korakov loči dva izvira s povsem različno sestavo vode, ki oba napajata studenec Zrzavka.

    upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).

    Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici,

    imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).

    Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid. 

    Otroška igrala v sklopu športnega parka.
    Na eni od “stranskih” vaških ulic je postavljen informativni napis o pomembnem evropskem razvodju, ki poteka na območju Hostašovic.

    Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji.  Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.

    Z redko videno zanimivostjo je povezan kmečki objekt na jugu vasi. Deževnica z vsake strani njegove strehe namreč odteka v Baltsko in Črno morje, med seboj oddaljeni približno 1.500 km zračne linije.

    Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz

    Bližnja okolica Hostašovic ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Na sliki drevored ob lokalni cesti zahodno od Hostašovic.

    opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.

    Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj

    Hostašovice obdaja blag gričevnat svet, ki se proti jugovzhodu nadaljuje v hribovje Beskydy (na sliki v ozadju).

    manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.

    Hostašovice ležijo med mestoma Novy Jičin ter Valašske Meziřiči. Prvo je sedež enega od šestih okrožij Moravskošlezijske regije na skrajnem severovzhodu Češke, medtem ko drugo leži že v sosednji, Zlinski regiji. Do obeh mest je približno sedem kilometrov vožnje po lokalnih cestah. Dober kilometer vzhodno od vasi poteka 168 km dolga magistralna cesta, ki proti severu vodi na Poljsko in jugu na Slovaško. Cesta povezuje tudi oba za Hostašovice pomembna kraja. Ob njej je avtobusno postajališče, od koder imajo lokalni prebivalci možnost pogostih povezav do obeh bližnjih mest. Med tednom ju povezuje 18 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih trije pari). Poleg omenjenih mest v bližini je z istega postajališča z avtobusom možno potovati neposredno v dve regijski prestolnici – do južneje ležečega Zlina ter Ostrave na severu, ki je od Hostašovic oddaljena približno 50 kilometrov. Obe regijski metropoli ob delovnikih povezujejo trije pari avtobusov.

    Bolj regionalni (lokalni) pomen imata obe postajališči v vasi, ki sta del regijske avtobusne linije med Novym Jičinom in Kopřivnico. 21 parov avtobusov ob delovnikih ter devet ob koncih tedna ter praznikih pričajo o pomenu javnega prevoza v Moravskošlezijskem kraju. Za pogoste avtobusne povezave ter ugodne cene prevozov si odgovorni regionalni politiki na področju prometa zaslužijo pohvalo.

    Komur je ljubša vožnja z vlakom se lahko v Hostašovice odpravi tudi po tirih. Če je za večino vaščanov železnica bolj od rok, je lokacija postaje naravnost idealna za izletnike. Železniška postaja se namreč nahaja sredi gozdov in je od centra vasi oddaljena približno dva kilometra. Ob njej poteka enotirna neelektrificirana proga med Ostravo in Valašskim Meziřičim. Postaja je pričela obratovati 1. junija leta 1888 pod imenom Hotzendorf. Gre za nemško ime kraja Hodslavice, ki je celo malenkost bližje železniški postaji, kot Hostašovice. Ime slednje nosi postaja od leta 1996.

    Postaja je svoj največji razcvet doživela v začetku 20. stoletja. Takrat so bili na njej trije zaposleni – načelnik postaje, ki je v njej s svojo družino tudi prebival, blagajnik ter nadzornik skladišča. Postaja je v tistem času primarno služila pretovoru blaga. Danes na postaji lahko ugledamo le še prometnika. Kljub temu je postajno poslopje vzorno vzdrževano. Tako njen zunanji del na strani peronov kot tudi notranjost z manjšo čakalnico.

    Na postaji v Hostašovicah ustavljajo lokalni vlaki, ki povezujejo Valašske Meziřiči in Frydlant nad Ostravici. Ob delovnikih progo prevozi 14, ob koncih tedna in praznikih 9 parov potniških vlakov. Izletniki, ki se odločijo za sprehod po bližnji okolici (kjer bodo skoraj zagotovo naleteli na katerega izmed številnih izvirov z mineralno vodo različnih okusov), lahko na prihod vlaka počakajo na terasi prijetnega postajnega bistroja, kjer se v ponudbi vedno najde tudi kaj za pod zob. Ob postaji se hkrati zaključi tudi kolesarska steza, ki semkaj pripelje iz Novega Jičina po nekdanji trasi lokalne proge skozi Bludovice. Progo so leta 2009 razdejale poplave, po katerih so se lokalne oblasti odločile za dokončno odstranitev tirov ter preureditev v danes zelo priljubljeno in obiskano stezo za ljubitelje kolesarjenja.

    Nastanek Hostašovic se datira na sredino 13. stoletja. Leta 1749 upravitelji gospostva vas povzdignejo v samostojno občino. Iz tega obdobja izvira tudi podoba na današnjem grbu kraja s prekrižanima grabljami ter cepcem. Z izjemo obdobja med letoma 1978 in 1991 (ko so bile Hostašovice upravno del mesta Novy Jičin) je bil kraj ves čas samostojna občina. Kar mu je predvsem v novejšem obdobju omogočalo hitrejši razvoj, ki je pripomogel k večji kakovosti življenja krajanov (plinifikacija, obnova daljnovodov in javne razsvetljave, šole, izgradnja vaškega trga).

    Na ozemlju občine (ki je v celoti del naravnega parka Pobesydi) se nahaja nemalo izvirov ter ostalih vodnih virov. Ker na tem delu poteka glavno evropsko razvodje, se del potokov steka v Črno in del v Baltsko morje. Za nevsakdanjo zanimivost velja skedenj hišne številke 23. Z vsake strani njegove strehe namreč odteka deževnica v različno morje. Podobna zanimivost je povezana tudi z enim izmed sicer številnih studencev v okolici, imenovanem Jaštěrka. Nekaj metrov za njegovim izvirom se voda razcepi v dva kraka, od katerih vsak odvaja vodo v drugo morje (bifurkacija).

    Priljubljena izletniška točka, ki je v toplejšem delu sezone zelo obiskana in kjer se predvsem radi ustavljajo kolesarji, se nahaja ob studencu imenovanem Zrzavka. V lepem vremenu ob koncih tedna je kljub številnim klopem na širokem prostranstvu včasih potrebno počakati na prosto mesto. Ko je sezona v polnem razmahu, ima svoje prodajno okence odprt tudi kiosk, kjer obiskovalci v ponudbi najdejo tako pijačo kot jedačo (burgerji, hot dogi, klobase). Za priljubljenost te točke gre zasluga unikatnemu hidrogeološkemu fenomenu. Zgolj nekaj metrov sta od sebe oddaljena dva izvira vode, ki napajata studenec Zrzavka. Voda vsakega od njiju vsebuje drugačne primesi. Prva premore železov sulfat, medtem ko druga vsebuje vodikov sulfid.

    Ena od značilnost Hostašovic je tudi ajda, ki jo v kraju meljejo že več kot dve stoletji. Ponjo se kupci pripeljejo tudi iz oddaljenejših krajev. Približno na sredini vasi se za avtobusnim postajališčem nahaja skrbno urejeno zelenje s klopema in spomenikom padlim vaščanom v prvi in drugi svetovni vojni. Ob njem stoji kapelica svetega Cirila in Metoda iz leta 1850. Kraj se je s protokolom iz leta 1866 zavezal skrbi za sakralni objekt. Zadnje obnove je bila kapelica deležna leta 2020, ko sta bila obnovljena njena streha ter stolp. Nekaj korakov za spomenikom in kapelico je edina trgovina z živili v vasi, odprta med ponedeljkom in soboto.

    Nekaj deset metrov dalje ob glavni cesti skozi Hostašovice stoji stavba osnovne šole in vrtca. Pogled na skrbno urejeno zelenje pred njenim vhodom priča o pridnih rokah zaposlenih, ki tudi na takšen način skrbijo za (pozitivno) zunanjo podobo šole in vrtca. Prva šola je bila v kraju postavljena leta 1784. Šlo je za sploh prvo zidano stavbo iz opek v vasi. Leta 1972 je bil k šoli prizidan vrtec.

    Nižja stopnja osnovne šole (od prvega do petega razreda) ima kapaciteto 80 učencev. Njihovo poučevanje poteka v štirih razredih. Poleg tega šola omogoča staršem oz. njihovim otrokom tudi obšolsko varstvo (pri nas bolj znano kot popoldansko bivanje). Nekaj manjša je kapaciteta vrtca, ki lahko sprejme 48 otrok.

  • Bludovice

    Bludovice

    Med sprehodom skozi Bludovice bi le redko kdo pomislil, da ga pot vodi skozi mesto s 23 tisoč prebivalci. Razpotegnjeno naselje v neizraziti dolini z nekaj družinskimi hišami, večjim potokom, kapelico in kolesarsko stezo namreč daje pridih tipične češke vasi(ce). Morda edino prometna cesta, ki vodi skozi Bludovice v in iz centra Novega Jičina, spominja na vrvež in hrup mestnega okolja. A ker je administracija tudi v tem pogledu neizprosna, se je potrebno »sprijazniti« z dejstvom, da tudi mestno okolje premore podeželski pridih.

    Pred točno petimi desetletji so namreč takratno samostojno vas združili z mestom Novy Jičin. Od takrat dalje Bludovice predstavljajo podaljšan (južni) krak enega izmed šestih okrožnih središč Moravskošlezijske regije. S približno 400 prebivalci in brez lastne trgovine je predel ohranil precej bolj vaški pridih.

    Podobno, kot pri večini čeških naselij, tudi ime Bludovice izvira iz osebnega imena (Blud, Bludovi ljudje). Prva ohranjena pisna omemba kraja sega v leto 1302, samo naselje pa je verjetno nastalo stoletje prej.

    Prebivalci so se skozi stoletja preživljali v glavnem s poljedelstvom, sadjarstvom ter vzrejo goveda in drobnice. Kmetje so s svojo volno potovali tudi v Francijo in Rusijo. Kasneje so revnejši našli možnost preživetja tudi v tovarnah Novega Jičina.

    Na nekdanje vaško gospostvo oz. fevd (fojtstvi) nas približno na sredini razpotegnjene vasi spominja ohranjen objekt nekdanjega gospodarja. Najbolj znan fevdalni rod se je imenoval Neusser, ki je z Bludovicami upravljal kar 400 let. Med najvidnejše predstavnike omenjenega rodu je spadal Franz Neusser, ki si je zelo prizadeval za odprtje mestne šole in s tem dvigniti nivo izobraženosti lokalnega prebivalstva. Z odprtjem šole leta 1861 mu uspe izpolniti enega od svojih ciljev. Šola je v Bludovicah delovala več kot 100 let.

    Prebivalci Bludovic so leta 1939 ustanovili vrtec. Ker je bilo območje takrat del Sudetov, so vrtec obiskovali zgolj nemški otroci. Po koncu vojne in izgonu nemškega prebivalstva je vrtec dve leti sameval, nakar se je njegovo delovanje obnovilo. Vrtec je deloval vse do začetka 90-ih let, ko ga zaradi upada otrok zaprejo. Stavba je naslednja leta služila raznim namenom. Vse dokler je mesto leta 2013 ni ponudilo v najem. Lokalni odločevalci so se odločili

    Prebivalci Bludovic so leta 1939 ustanovili vrtec. Ker je bilo območje takrat del Sudetov, so vrtec obiskovali zgolj nemški otroci. Po koncu vojne in izgonu nemškega prebivalstva je vrtec dve leti sameval, nakar se je njegovo delovanje obnovilo. Vrtec je deloval vse do začetka 90-ih let, ko ga zaradi upada otrok zaprejo. Stavba je naslednja leta služila raznim namenom. Vse dokler je mesto leta 2013 ni ponudilo v najem. Lokalni odločevalci so se odločili da obnovijo prvotno dejavnost. Pred desetimi leti so tako starši znova imeli možnost svoje otroke vpisati v bludoviški vrtec.

    da obnovijo prvotno dejavnost. Pred desetimi leti so tako starši znova imeli možnost svoje otroke vpisati v bludoviški vrtec.

    Na daleč vidna rdeča stavba vrtca se nahaja ob glavni cesti v južnem predelu Bludovic. Večina hiš je sicer lociranih v severni polovici, kjer se dolina nekoliko razširi. Razporejene so približno enakomerno na obeh straneh reke Zrzavke. Glavna cesta vodi vzporedno z levim bregom reke. Prebivalce z nasprotnega brega povezuje z nekaj manjšimi mostovi. V teh dneh bi marsikdo ob pogledu na vodni pretok v dokaj globokem koritu nemudoma zavrnil kakršno koli asociacijo z reko. Če je danes morda prisotna dilema ali gre za reko ali potok, so si leta 2009 vsi prebivalci enotni o njeni moči. Takrat se je Zrzavka po obilnih padavinah spremenila v deročo reko, ki je pred seboj odnašala dobesedno vse. Tudi človeška življenja. Prizanesla ni niti lokalni progi. Leta kasneje je večina prebivalcev na referendumu odločila, da kraj na mestu nekdanje trase železnice (ki sicer v času poplav ni bila več v uporabi) zgradi kolesarsko stezo. Danes priljubljena steza je speljana med glavno cesto in Zrzavko, njen večji del skozi Bludovice pa je namenjen zgolj kolesarjem (in ne tudi pešcem).

    Zaradi lege ob glavni cesti, ki vodi iz centra Novega Jičina, je posledično tudi avtobusnih povezav precej. Tudi ob vikendih. Vsi avtobusi v smeri proti severu končujejo svojo pot na glavni avtobusni postaji v Novem Jičinu. V nasprotni smeri linije povezujejo predvsem okoliške kraje, nekaj pa jih nadaljuje vožnjo tudi do večjih mest v sosednji (Zlinski) regiji. Ob cesti skozi Bludovice se nahajata dve postajališči. Izstop na vsakem od njiju je potrebno vnaprej najaviti.

    Obiskovalci Bludovic lahko lakoto potešijo v restavraciji, a le med ponedeljkom in petkom v času kosil. Po glavnem obroku imajo v toplih dneh možnost svoj gurmanski užitek nadgraditi z domačim sladoledom, ki ga najdejo v kiosku ob nogometnem igrišču, nekaj minut hoda od restavracije. Tovrstni kioski (oz. hiške) so na Češkem zelo priljubljeni. Pogosto jih je možno videvati ob (večinoma) prometnejših cestah. Vse imajo v ponudbi točen sladoled. Poleg sladoleda pogosto ponujajo tudi različne naravne sokove ipd.

    Podobo Bludovic dopolnjuje še kapela svetega Mihaela. Za popolno sliko pokrajine je vseeno potrebno storiti nekaj korakov navkreber, kjer se po nekaj minutah hoje odprejo pogledi na številne vrhove hribovja Beskydov.