Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Kategorija: Osrednječeška

  • Fotbal Zakolany – Viktorie Černuc B

    Fotbal Zakolany – Viktorie Černuc B

    Z oktobrom se je jesenski del prvenstva okrožja Kladno v Osrednječeški regiji prevesil v svojo drugo polovico. Pogled na lestvico je razkrival, da bi po osmih (bolj ali manj visokih) porazih moštvo iz Zakolanov tokrat lahko naletelo na sebi primernejšega nasprotnika. Njihov zmerni optimizem je bilo čutiti tudi pred tekmo. 

    Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).

    Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.

    Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…

    Uvod v nedeljsko srečanje je z označitvijo igrišča že dopoldne opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak.
    Domači bojevniki so si pred uvodnim sodniškim žvižgom namenili še zadnje taktične napotke.
    Zakolany so nastopili v rdeče črni opremi.

    Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.

    Prvi polčas

    Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel

    pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.

    Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil primoran domači vratar

    Za desno stran domače obrambe je bil zadolžen Josef Novak.
    Jan Čižek je eden izmed stebrov zakolanske obrambe.

    preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni

    S svojo aktivno vlogo je pozornost nase večkrat usmeril Jiři Andrysek.
    Domači so se razveselili prvega zadetka v 18. minuti.

    zadetek poskrbel Ronn.

    A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v

    Vodstvo Zakolanov je zdržalo vsega minuto.

    domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel

    Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.

    Za dodatno samozavest domači obrambi je v vratih skrbel zanesljivi Antonin Novak.

    Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja

    žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.

    V 23. minuti je vodstvo domačim s svojim prvim zadetkom v sezoni vrnil Tomaš Petřina.
    Domača obramba je prvi polčas odigrala na visokem nivoju. Na sliki najvišji v skoku s št. 15 Pavel Novak.

    Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.

    Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan

    Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.

    Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi

    Tomaš Tvrdik in Antonin Novak sta bila med najvidnejšimi domačimi akterji.

    polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.

    Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih

    Jan Čižek je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče.
    Zanimiv nedeljski dvoboj je ob igrišče v Zakolanyh privabil nekaj več kot 20 gledalcev.

    jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.

    V stilsko urejenem klubskem prostoru je bilo gledalcem (in igralcem) na voljo tako pestra izbira pijač kot tudi jedače (klobase, hrenovke) ter prigrizkov.

    Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo,

    da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.

    Drugi polčas

    Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.

    Ronnu (na sliki levo) je v uvodu nadaljevanja uspelo s svojim drugim zadetkom povišati prednost Zakolanov. Na sliki mu čestita Ivan Novak.
    Po padcu Ronna v gostujočem kazenskem prostoru je sodnik zgolj zamahnil z roko.

    Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.

    Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega

    prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.

    Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.

    Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral

    Mnogo gostujočih strelov je končalo mimo domačih vrat.

    v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.

    Izkušeni in borbeni Tvrdik je s svojim doprinosom prispeval levji delež k domačemu uspehu.

    Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat

    (uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.

    74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.

    Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.

    Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže

    Andrysek je tudi v zaključku srečanja zmogel dovolj moči za napadalne akcije. V seštevku si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
    Mladi sodnik Jan Grünwald je tekmo odsodil brez večjih napak.
    Ob silnem gostujočem pritisku je po domačem protinapadu nevaren strel sprožil Vladimir Homolka.

    nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.

    Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za

    uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.

    Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je

    Izkušeni Ronn je z dvema mojstrskima zadetkoma svojo bilanco zadetkov v sezoni povišal na šest.

    izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.

    Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime

    žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.

    Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve

    Po dolgem času je pogled na semafor po koncu tekme pričaral veselje na obraze igralcev Zakolanov in njihovih privržencev.

    srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače

    Poleg borbene predstave igralcev Zakolan velja izpostaviti prvo ime srečanja – Antonina Novaka. Svojo vratarsko formo je stopnjeval iz minute v minuto z vrhuncem v nervozni končnici tekme, ko je z bravuroznimi obrambam poskrbel za veselje med soigralci in prisotnimi navijači.

    garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.

    Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.

    Ob pogledu na lestvico, kjer pri zadnjeuvrščenem moštvu Zakolanov še najbolj pade v oči ničla v zadnjem stolpcu ter pred njo rekordno visoka (negativna) razlika v danih in prejetih zadetkih, bi verjetno le največji hazarderji upali staviti del svojih prihodkov na njihov uspeh proti kateremukoli tekmecu v prvenstvu. Čeprav se z rezultati oz. visokimi porazi v domačem moštvu kaj prida ne obremenjujejo, gre po drugi strani vendarle za uradno prvenstvo, kjer vsaka točka pomeni tudi nagrado za vloženi trud. Že po nekaj tekmah je bilo jasno, da bodo Zakolany v prvenstvu na vsaki tekmi v vlogi avtsajderja. Kar bi po drugi strani znalo vplivati na podcenjujoč odnos njihovih tekmecev in posledično igralcem Zakolanov možnost, da katero moštvo ujamejo na levi nogi. Lepa priložnost za kaj podobnega se jim je ponudila zadnjo nedeljo, ko so gostili B ekipo Viktorie iz 17 km oddaljenega kraja Černuc. Kot z veliko večino nasprotnikov, imajo Zakolany tudi s svojim zadnjim tekmecem izrazito negativno bilanco iz pretekle sezone h kateri sta prispevala dva visoka poraza (4:8 in 12:0).

    Uverturo v nedeljski dvoboj je opravil alfa in omega Zakolanov Ivan Novak, ki je dopoldanski čas izkoristil za pripravo igrišča. Nakar se je z moštvom cicibanov odpravil na gostujočo tekmo. Nekaj več sončnih žarkov, kot v preteklih dneh, je napovedovalo zelo dobre vremenske pogoje za igranje in spremljanje popoldanskega dvoboja. K čemur lahko dodamo tudi dobro pripravljeno zelenico na sicer manj kvalitetni (neravni) podlagi.

    Da igralcem Zakolanov pomeni nogomet v prvi vrsti predvsem zabava, je bilo več kot očitno ob njihovih prihodih ob igrišče, ko ni manjkalo medsebojnih zbadljivk ter smeha. Med glavnimi akterji je bil ravno omenjeni Ivan Novak, ki je nemara vsakemu od soigralcev namenil svojo dozo dobrodošlice. Ter izrazil precej nezadovoljstva nad svojim bratom Antoninom, ko mu je le-ta omenil poškodbo zaradi katere si bo pred tekmo nadel vratarski dres. Poteza, ki se je kasneje izkazala za ključno…

    Tudi po prihodu k igrišču domači bojevniki niso ravno tekmovali kdo od njih bo prvi preizkusil igralno podlago. In tako se je ogrevanje prvih igralcev pričelo vsega 20 minut pred uradnim pričetkom srečanja (ob 15:30). Deset minut zatem je bila glavnina akterjev v rdečih dresih že na svoji polovici. Medtem ko je njihovo ogrevanje potekalo letom večine primerno, je – zanimivo – gostujoča polovica igrišča še vedno samevala. Kar je znalo nakazovati na podcenjujoč odnos nasprotne ekipe… Na koncu se je pri Zakolanyh zbrala dvanajsterica igralcev. Tudi zaradi njihove obveznosti je sodnik oznanil pričetek srečanj pet minut kasneje.

    Prvi polčas

    Takoj v uvodni minuti se je gostom ponudila lepa priložnost, ko je domača obramba izpadla, eden izmed gostujočih napadalcev pa se je sam znašel pred domačim vratarjem Antoninom Novakom, a se je slednji prvič izkazal z dobro obrambo. Domači so na drugi strani prvič zapretili v osmi minuti, ko je Vladimir Homolka z roba kazenskega prostora meril mimo vrat. Minuto zatem so Zakolany izvedli lepo akcijo po desni strani, ki jo je s strelom točno v gostujočega vratarja zaključil Ivan Novak. Še lepšo priložnost so imeli domačini takoj v naslednji akciji, ko se je žoga po daljšem napadu odbila do Tomaša Tvrdika, ki je sprožil s približno enajstih metrov, a je nasprotni vratar njegov strel ubranil. V naslednjem napadu Zakolanov je po prekršku nad Ivanom Novakom prosti strel z nekaj manj kot 25-ih metrov izvedel David Ronn, a je meril mimo vrat.

    Manjšo nevarnost je v domačem kazenskem prostoru povzročil gostujoči predložek s sredine igrišča po katerem se je žoga visoko odbila zaradi česar jo je bil domači vratar primoran preusmeriti preko prečke v kot. V 18. minuti so na veselje maloštevilnih domačih privržencev Zakolany svojo dobro igro v uvodnih minutah kronali z zadetkom. Daljšo domačo akcijo je s prefinjenim strelom s strani zaključil prvi domači strelec Ronn. Po njegovi mojstrovini je žoga preletela gostujočega vratarja in končala za njegovim hrbtom. Zakolany so s tem zadetkom prešli v vodstvo prvič po 31. avgustu. Tudi takrat je za uvodni zadetek poskrbel Ronn.

    A kaj ko veselje v domačem taboru ni trajala prav dolgo. Že naslednjo minuto je kratko potegnila leva stran domače obrambe, ki ni bila kos gostujočemu napadalcu. Slednji je svoj prodor zaključil z natančnim strelom po tleh za hitro izenačenje. A tudi neodločen rezultat ni trajal prav dolgo. Za novo veselje v domačem taboru je poskrbela akcija v 23. minuti. Prodor po desni strani je s strelom s strani zaključil Ondřej Vašta. Gostujoči vratar je sicer strel ubranil, a se je žoga odkotalila v vratarjevem prostoru proti daljši vratnici. K njej je prvi pritekel Tomaš Petřina, ki mu jo z bližine ni bilo težko potisniti v nebranjeni del mreže.

    Novo veselje v moštvu Zakolanov je bilo zasluženo. V uvodnem delu prvega polčasa so prikazali najmanj enakovredno igro ter bili v določenih obdobjih celo aktivnejši. Resda je bilo v igri tudi veliko napak (zlasti pri oddajanju žog), kar je delno posledica poskusa igre po tleh (in ne zgolj nabijanja žoge). Nekaj težav sta imela tudi oba bočna branilca. Predvsem v igri ena na ena sta le stežka branila prazen prostor ter igro ena na ena.

    Po drugem domačem zadetku se je tehtnica na igrišču rahlo prevesila na gostujočo stran. V 27. minuti so po kotu z glavo v kazenskem prostoru merili preko domačih vrat. Mnogo lepša priložnost se jim je ponudila dve minuti kasneje. (Pre)visoko postavljena domača obramba je neuspešno signalizirala prepovedan položaj medtem ko je gostujoči napadalec po dolgi podaji sam stekel proti domačim vratom. A naposled iz bližine meril mimo gola. Minuto zatem se je po nevarnem gostujočem strelu z 20-ih metrov z obrambo znova izkazal Antonin Novak. Domači čuvaj mreže je še enkrat več opozoril nase v 36. minuti, ko je gostom preprečil izenačenje po strelu z oba kazenskega prostora. Vmes so gostje poskusili še s strelom z glavo po kotu, a je žoga tudi takrat preletela domača vrata.

    Nekaj skrbi je v domačem taboru prinesla 38. minuta, ko je z igrišča odšepal Jan Čižek. A je kasneje stisnil zobe in znova pomagal domači defenzivi. Obdobje prevlade so gostje zaključili s priložnostjo v 40. minuti, ko so izvedli napad po desni strani domače obrambe. Po podaji žoge na nasprotno stran je sledil strel z roba kazenskega prostora po katerem je okroglo usnje še enkrat več poletelo preko domačih vrat.

    Zaključna (pol)priložnost v prvem polčasu je vendarle pripadla domačim, ko je močan in natančen strel Homolke gostujoči vratar uspel odbiti. Domači so tako na odmor odšli z minimalno prednostjo, ki ni bila nezaslužena. Tudi zato, ker gostje v drugi polovici polčasa niso uspeli realizirati prevlade na igrišču. Ki pa vseeno ni bila tako očitna. Za nameček je tudi njim zmanjkalo kvalitete s katero bi kaznovali napake v domači obrambi oz. bili uspešnejši pri zaključkih akcij.

    Vedro razpoloženje izpred začetka tekme se je v domačem taboru preneslo tudi v čas odmora. Tega so tako gledalci kot nekateri igralci izkoristili za obisk klubskega gostinskega prostora. Tam jim je bila ponujena pestra izbira tako točenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot pijač v pločevinkah. V ponudbi ni manjkalo niti toplih jedi (hrenovke in klobase) ter prigrizkov. Ker prostor naravnost izžareva pristno nogometno atmosfero, bi bil pravi greh v njem ne pojesti klobase ali popiti piva ter ob tem pregledati vse nogometne detajle na stenah in policah. Tudi zato je prava škoda, da tekme Zakolanov obiskuje podpovprečno število gledalcev. Tudi tokratni nedeljski dvoboj si je ob igrišču ogledalo približno enako število ljubiteljev nogometa, kot je bilo glavnih akterjev na igrišču.

    Pred nadaljevanjem srečanja si je del domače ekipe po prihod iz garderobe našel čas tako za medsebojno izmenjavo besed kot za pogovor z redkimi domačimi privrženci. Vsaj navzven ni izgledalo, da bi v domačem taboru čutili pretirano napetost zaradi pozitivnega rezultata. Po drugi strani je bilo iz kretenj videti, da si uspeha še kako želijo.

    Drugi polčas

    Podobno kot v uvodu v tekmo, je tudi v drugem polčasu že prva minuta ponudila lepo priložnost. Le da tokrat v prid Zakolanom. Po tem, ko je gostujoči vratar izpadel iz igre se je pred Jiřijem Andriskom odprl prazen gostujoči gol. Na žalost soigralcev je žoga po njegovem strelu zadela v hrbet edinega gostujočega igralca, ki je stal med njim in praznimi vrati. Da v domačem taboru zamujene priložnosti niso preveč objokovali je v 49. minuti s svojim drugim zadetkom poskrbel Ronn. Temelje uspešne akcije je z borbeno potezo postavil Tvrdik, ki je na sredini igrišča preprečil gostujoči napad. Žogo je vzel Ivan Novak, ki je v napadu videl odkritega Ronna. Slednji je z roba kazenskega prostora še enkrat več vnovčil svoje bogate izkušnje ter z zvitim in natančno merjenim strelom žogo poslal v levi vratarjev kot.

    Tri minute po tretjem zadetku so domači izvedli nov napad v katerem je v gostujočem kazenskem prostoru obležal Ronn, a je sodnik po njegovem pogledu (pravilno) zgolj zamahnil z roko. Tudi v začetku drugega dela tekme je bilo pri domačih nogometaših videti razigranost, željo in borbenost. Vse bolj je postajalo jasno, da so blizu velikega uspeha. Verjetno tudi zato ni manjkalo glasnih besed namenjenih medsebojni vzpodbudi.

    Glede na povprečno starost ekipe je bilo le stežka pričakovati, da bodo domači zmogli držati dokaj visok nivo igre. In tako so po desetih minutah igre v drugem polčasu gostje pričeli prevzemati pobudo, medtem ko so se igralci Zakolanov osredotočili na protinapade. Nasprotnik je prvič resneje zapretil v 58. minuti, ko se je z obrambo izkazal domači vratar. Tri minute kasneje je sledil njihov nenatančen strel z roba kazenskega prostora. Z naslednjim poskusom strela po tleh ni imel večjih težav dobro postavljeni Antonin Novak.

    Gostujoči pritisk je naposled obrodil sadove v obliki enajstmetrovke, ki jo je po prekršku s hrbta dosodil sicer solidni sodnik Jan Grünwald. A so gostje zapravili tudi strel z bele točke, ob katerem domačemu čuvaju ni bilo potrebno niti posredovati, saj je žoga kar konkretno poletela mimo desne vratnice domačih vrat.

    Vseeno pa zapravljena priložnost gostov ni vrgla iz tira. Svoj pritisk so še stopnjevali. V 68. minuti je po visokem predložku s strani žoga končala na nogi gostujočega napadalca, ki jo je iz bližine nekaj metrov poslal preko vrat. Domače, ki so konkretno padli v igri, je z vse pogostejšimi (in tudi atraktivnimi) obrambami reševal vratar Novak. Eno takšnih je pričaral v 71. minuti, ko je žogo po natančno merjenem strelu v levi spodnji kot uspel z zadnjimi močmi odbiti v kot. Že v naslednji minuti je znova stopil v ospredje z uspešno obrambo po gostujočem strelu z 12-ih metrov.

    Zakolany so bili iz minute v minuto bolj stisnjeni na svojo polovico. Zadetek gostov je dobesedno visel v zraku. Vse bolj je kazalo, da bo končni rezultat (uspeh) močno odvisen od uspešnih Novakovih obramb. Gostujoči napadalci so s svojim zapravljanjem priložnosti nehote skrbeli, da je osrednja figura srečanja postajal ravno domači vratar.

    74. minuta je po daljšem času poskrbela za nekaj predaha v domači obrambi. Čeprav so Zakolany vse redkeje prihajali na gostujočo polovico, vseeno niso povsem opustili možnosti ogroziti gostujoča vrata. Kar je s še enim natančnim in močnim strelom z 20-ih metrov prezentiral Homolka. Žogo je po njegovem strelu vratar uspel odbiti v kot.

    Čeprav je bil padec v igri več kot očiten pri večini domačih igralcev, jim nikakor ne gre očitati borbenosti. Gostje so svoje priložnosti iskali tudi v prekinitvah. Predvsem po predložkih iz kotov so nekajkrat dobili zračne dvoboje, a roko na srce iz njih nikdar resneje ogrozili domača vrata. Podobno, kot v 81. minuti, ko so preslabo zadeli žogo, ki je nato končala varno v Novakovih rokah.

    Kljub trudu Zakolanom v drugem polčasu ni uspelo ohraniti mreže nedotaknjene. V 82. minuti so gostje naposled kronali svojo izrazito premoč, ko so prodrli po desni strani domače obrambe v kazenski prostor ter z bližine poslali žogo v daljši vratarjev kot. Po pričakovanju je gostom zadetek vliv novih moči ter priložnost, da se izognejo nepričakovanemu porazu. Na drugi strani so domači verjetno čutili velik uspeh na dosegu rok, ki pa je bil v tistih trenutkih zelo oddaljen.

    Napadalna gostujoča igra je domačim puščala veliko prostora v napadu. Čeprav so bili mnogi na koncu z močmi, jim je v 86. minuti uspelo izpeljati napadalno akcijo. Za uspešen zaključek (strel) je malo zmanjkalo neumornemu Andrysku, čigar poskus strela je gostujoči vratar odbil v kot. Po njem je z nevarnim strelom z 20-ih metrov delno s strani poskusil Petřina, a je meril slab meter preko vrat.

    Zatem je sledila popolna gostujoča ofenziva. Kot že nekajkrat pred tem je iz igre izpadla desna stran domače obrambe z Josefom Novakom na čelu. Gostujoči napadalec je prodrl v domači kazenski prostor, sprožil z bližine, a se je z bravurozno obrambo izkazala Antonin Novak. Po kotu je sledil nov strel z bližine z glavo, a je žoga še enkrat več zgrešila cilj. Napeta in nervozna končnica je na noge dvignila tudi domače privržence ob igrišču, ki so iz minute v minuto glasneje vzpodbujali svoje ljubljence.

    Vrhunec srečanja je prinesla predzadnja minuta, ko je zmaga Zakolanov dobesedno visela v zraku. Večina domačih igralcev je bila stisnjena v gostujoči kazenski prostor, medtem ko je nasprotnik z »vsemi topovi« meril proti domačim vratom. A si je gostujoči krvnik v domačih vratih na svoj konto pripisal novi dve izvrstni obrambi. Svoje so z borbenostjo prispevali še njegovi soigralci, ki so se »metali na glavo« ter s svojo požrtvovalnostjo uspeli blokirati dva nevarna strela. Ko je sodnik nekaj trenutkov zatem odpiskal konec srečanja, so igralci domači lahko zmagoslavno dvignili roke v zrak.

    Zadovoljne a izmučene igralce je ob odhodu z igrišča pričakala in jim čestitala njihova zvesta navijačica, sicer znana češka igralka, Barbora Štěpanova. Še največje pohvale med njimi je bil deležen Antonin Novak. Z naskokom prvo ime srečanja je med vratnici stopil po sili razmer. In s svojo predstavo zagotovo spisal eno najlepših zgodb v sicer dolgi zgodovini zakolanskega nogometa. Posledično je bilo po dolgem času iz domače garderobe slišati zmagovite vzklike, ki jih je del glavnih akterjev nato nadgradil z druženjem v klubskem prostoru še dolgo v večer.

    Poleg neverjetnih obramb je svoj del k uspehu prispevalo celotno moštvo. Z borbenostjo, željo in motivacijo na meji svojih sil je igralcem uspelo nadoknaditi razliko v kvaliteti napram tekmecu ter s tem poskrbeti za veliko presenečenje. Tudi zato so prve tri točke v tem prvenstvu (in sploh prve po več kot petih mesecih) povsem zaslužene. In zagotovo tudi niso zadnje. Vsaj v kolikor bodo igralci tudi v nadaljevanju prvenstva tekme odirali s podobnim pristopom se ni za bati, da se bo njihova bera povečala. In da bo zadnje mesto na lestvici še naprej »rezervirano« za katerega od njihovih tekmecev.

  • Fotbal Zakolany

    Fotbal Zakolany

    Klub iz Zakolanov velja za enega najstarejših nogometnih klubov med vsemi udeleženci najnižjih lig širom Češke. Če članska ekipa v zadnjih sezonah ne dosega vidnejših rezultatskih uspehov, velja ravno nasprotno za najmlajše štiri kategorije v katere so v klubu v zadnjem obdobju preusmerili pozornost. Gonilna sila dela z mladimi je Ivan Novak. Njegove bogate izkušnje tako z igranjem nogometa kot s treniranjem otrok pomagajo mladim nogometašem odpirati vrata v zahteven svet nogometa. V klubu hkrati ne skrivajo želje po večjem posluhu s strani občine. Še posebej pri investiciji v obnovo klubskih prostorov, ki so vse prej kot primerni današnjemu času.

    Velikost, gostota prebivalstva in visoka stopnja razvitosti imajo nedvomno največji vpliv na številčnost nogometnih klubov v Osrednječeški regiji. Čeprav gre za eno od 13-ih regij v državi, v njej v aktualni sezoni nastopa kar 258 desetoligaških moštev (od skupno 612-ih). Kot edina regija ima organizirano tekmovanje na najnižjem nivoju v prav vseh svojih okrožjih (12). Eno od teh je tudi Kladno (z največjim mestom v regiji). V njej se za prvenstvene točke bori 14 moštev. Med njimi so tudi nogometaši iz vasi Zakolany. Mnogi od njih že v častitljivih letih.

    Ivan Novak velja za gonilno silo Zakolanov, ki dobesedno živi za svoj klub od jutra do večera.

    Ravno leta so glavni razlog za slabše rezultate kluba tako v pretekli kot tudi tekoči sezoni. Če so Zakolany minulo sezono končali na zadnjem mestu z devetimi osvojenimi točkami za tri zmage in skupno kar 185-imi prejetimi zadetki, letošnji uvod v sezono kaže, da bi znal biti ogrožen tudi ta (negativni) rekord. Po osmih odigranih krogih je namreč moštvo še brez osvojene točke in z razliko v zadetkih 7:74.

    Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja med glavno cesto in lokalno železniško progo.

    Po besedah alfe in omege kluba Ivana Novaka, ki kljub 47-im letom še vedno nosi dres svojega lokalnega kluba, so pri članskem moštvu rezultati potisnjeni v drugi plan. Prioriteta je druženje in zabava, ki jo nogomet na tem nivoju prinaša.

    Povsem drugačno podobo kaže klub ob omembi mlajših kategorij. Glavna zasluga za pozitiven nogometni trend v kraju gre ravno Ivanu Novaku. Novak velja za osebnost, ki se je ne bi branil noben

    nogometni klub, ki mu je blizu delo z mladimi. Svoje življenje je v veliki meri podredil ravno najpomembnejši postranski strani. V mladosti je treniral v treh praških klubih (ČAFC, Dukla in Viktoria Žižkov), se kasneje posvetil futsalu ter zatem priženil v Zakolane. V prav tako nogometno družino. Njegov svak je namreč znano ime čeških nogometnih zelenic – Vaclav Kalina. Kalina je svoje prve nogometne korake pričel v Zakolanyh. V svoji profesionalni karieri je igral za prvoligaška moštva Kladno, Mlada Boleslav in praški Bohemians 1905. Danes 47-letni Kalina je še vedno aktiven nogometaš, saj je član tretjeligaša Kladno. Kmalu po prihodu v Zakolane je Novak pričel s treniranjem nadebudnih žogobrcarjev. Dodatno motivacijo pri delu z otroki mu je predstavljalo rojstvo sina Ivana, ki sledi očetovim stopinjam in danes nosi zeleno beli dres kadetske ekipe Bohemians iz Prage. Svoje nogometno znanje je izpopolnjeval tudi na izobraževalnem področju. Tako se med drugim lahko pohvali z UEFA A licenco.

    Nogometni objekt v Zakolanyh nosi ime po Aloisu Vašatku – zaslužnem klubskem delavcu, ki je tragično preminul v železniški nesreči nedaleč nogometnega igrišča.
    Da v klubu namenjajo veliko pozornost delu z mladimi, pričajo tudi transparenti v okolici nogometnega igrišča, ki vabijo otroke k nogometnemu udejstvovanju.

    Svoje nogometno znanje Novak ne predaja zgolj fantom in dekletom v Zakolanyh. Sedmo leto namreč deluje tudi v praškem prvoligaškem klubu Bohemians 1905, kjer je treniral selekcije med sedmim in desetim letom starosti.  V letošnji sezoni je presedlal na delo s kadetsko ekipo. Ravno po njegovi zaslugi so v Zakolanyh pred letom dni sklenili partnersko pogodbo o sodelovanju z omenjenim praškim klubom. Po besedah Novaka tovrstno sodelovanje ponuja

    Transparenti na in v okolici nogometnega igrišča ponosno oznanjajo nedavno sklenjeno partnersko sodelovanje med Zakolany in prvoligaškim klubom Bohemians 1905 iz Prage.

    mladim možnost soočiti se z najvišjim nogometnim nivojem v državi. Posledično si v klubu obetajo večji interes otrok učiti se in nadgrajevati svoje nogometne korake. Sodelovanje v praksi pomeni, da imajo otroci in mladostniki iz Zakolanov možnost oditi v višjerangirani kub brez odškodnine. V primeru, da se igralec v novem klubu izkaže, se nato kluba medsebojno dogovorita o višini odškodnine. V nasprotnem se lahko igralec brezplačno vrne v svoj matični klub. Kar bi ne bilo možno, če klubi ne bi imeli tovrstnih dogovorov. Krovna nogometna zveza namreč prepoveduje posojo mladih nogometašev. Po njenem pravilniku je vsak prestop mladoletnega nogometaša ovrednoten z odškodnino 80 tisoč kron (približno 3 200€), kar tudi za najbogatejše klube predstavlja nezanemarljivo vsoto.

    Znak ob kolesarski stezi na zanimiv način opozarja kolesarje (in tudi pešce) na bližino nogometnega igrišča.

    Vsakdo od mladih nogometašev Zakolanov se ima tako možnost preizkusiti pri znanem praškem klubu (čigar častni predsednik je svetovno znani Antonin Panenka). Hkrati se lahko tudi najstniki iz okoliških vasi, ki so člani Bohemians, udeležujejo treningov v Zakolanyh.

    Trener Novak s svojo širino in

    odprtim pogledom ne želi mladim ponuditi zgolj osnov nogometa. Cilj mu je preko treningov mladim dodati tudi samozavest in s tem pomagati pri doseganju ne le nogometnih temveč tudi ostalih ciljev v življenju. Ena izmed nogometnih prvin, ki nogometašem dviguje samozavest, je njihovo obvladanje žoge. Tudi

    Da bi mladi nogometaši pridobili čim širše nogometno znanje ter posledično tudi samozavest, je Ivan Novak (na sliki desno) v klub povabil svetovnega prvaka v t.i. freestyle nogometu. Jan Weber (levo) na treningih najstnike uči obvladanja žoge ter razne trike z okroglim usnjem.
    Igralno površino prekriva skrbno urejena zelenica pod katero se skriva neravna podlaga.

    zato so v Zakolanyh treninge za mlajše in starejše dečke popestrili s t.i. freestyle-om. In pri tem angažirali kar svetovnega prvaka v tej disciplini Jana Webra. Treningi obvladanja raznih trikov z žogo potekajo na vsakih 14 dni, udeleži pa se ga zgolj skupina najbolj nadarjenih otrok. Ki imajo nato v naslednjih dveh tednih nalogo naučiti se novih potez. V primeru, da naloge ne izpolnijo lahko sledi tudi odslovitev igralca z nadaljnjih treningov te vrste.  

    Zelo aktivni so v klubu tudi v organizaciji in udeležbi na turnirjih, kjer se imajo mladi nogometaši možnost srečevati se s svojimi vrstniki iz precej bolj zvenečih klubov. Marca letos so tako v Zakolanyh organizirali turnir za cicibane, ki se ga je udeležilo 15 klubov s Češke. Neredko se z ekipo starejših dečkov odpravijo tudi na mednarodne turnirje na Poljsko, v Nemčijo in na Hrvaško (Umag) oz. organizirajo poletne kampe. Spomladi se

    selekcija U-15 običajno udeleži turnirja v italijanski Ravenni, kjer na uvodnem ceremonialu prisotnim ponosno pokaže naučene poteze obvladanja žoge, kar po besedah Novaka fantom in dekletom pomaga pri dvigu samozavesti. Letošnjo pomlad so se tako mladi Zakolančani na turnirju srečali tudi z ekipo kranjskega Triglava (tekma se je končala z rezultatom 2:0 za kranjske orle).

    Tudi bežnemu obiskovalcu, ki mu nogomet ni blizu, med sprehodom po Zakolanyh kmalu postane jasno, da nogomet igra še kako pomembno vlogo v tej osrednječeški vasi. Kar nekaj oglasnih panojev ob igrišču in v njegovi bližini daje ponosno vedeti na partnersko sodelovanje lokalnega kluba z Bohemians. In tudi na častitljivo dobo delovanja samega kluba.

    V toplejših dneh poteka zalivanje zelenice na “klasičen” način.
    Poleg artiklov s klubskim simbolom so v klubu naročili posebno kolekcijo dresov s katero je selekcija dečkov nastopila na mednarodnem turnirju.

    Odgovorne gre pohvaliti tudi za trud, ki ga vlagajo v zunanjo podobo kluba. Čeprav gre za majhen klub, so pred udeležbo na turnirju v Ravenni pred dvema letoma izdelali prav posebne drese in šale, ki so jih nato podarili svojim nasprotnikom. Omeniti velja tudi biltene, ki jih je klub izdal ob koncu let 2023 in 24. Kmalu po objavi novega klubskega grba (leta 2020) so svojim privržencem ponudili celo stensko uro s klubskim simbolom.

    Leta 2013 je klub obeležil 100-letnico delovanja s programom, ki ga je vodila filmska in gledališka igralka Barbora Štěpanova. Znana moderatorka živi z družino v bližini nogometnega igrišča. Občasno jo je skupaj z možem možno videti tudi na tekmah Zakolanov. Štěpanova velja za aktivno udeleženko protitotalitarnega režima. Leta 1986 je v Brnu podpisala Listino 77 (ki je mdr. kritizirala teptanje človekovih pravic s strani takratne oblasti). Leta 1988 so jo med protikomunističnimi demonstracijami

    na Vaclavskem trgu v Pragi aretirali in jo obtožili napada na javnega uslužbenca. Med letoma 1990 in 92 je bila zaposlena kot osebna tajnica predsednika Češkoslovaške Vaclava Havla. Njene druge poroke junija 1990 se je kot gost udeležil tudi Havel. Štěpanova je preko svojih družinskih vez mdr. pomagala klubu z nakupom dresov za najmlajše nogometaše.

    Očitno je, da je člansko moštvo Zakolanov konkretno v senci svojih naslednikov. Posledično njihove tekme nimajo takšnega rezultatskega naboja, kot to velja pri večini drugih ekip. Zaradi bližine je nekaj več adrenalina predstavljala tekma proti klubu iz kraja Otvovice. Vse dokler se njihovim sosedom pred nekaj sezonami ni uspelo uvrstiti ligo višje.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Začetek nogometa v Zakolanyh sega v davno leto 1913, ko je bil v kraju na pobudo šolarjev ustanovljen nogometni krožek z imenom LIBUŠE Zakolany. Sčasoma se je dejavnost krožka razširila v klub. Eden glavnih delodajalcev v tistem obdobju je bil vaški mlin, kjer si je svoj kruh služila predvsem mlajša generacija. Zato ne čudi, da je klub svoje nove moči tako na igrišču kot na položaju funkcionarjev iskal ravno v mlinu.

    Nogometni klubi na vasi so bili pred prvo svetovno vojno prava redkost. Šele po letu 1918 je nogomet iz večjih mest začel prodirati tudi na podeželje. Klub iz Zakolanov je v tistem obdobju nastopal v najnižji ligi. Njihovi

    Del (obvezne) članske opreme so tudi nogometne nogavice (štucne) s klubskim grbom.
    Članska ekipa (takrat še) Sokol Zakolany v sezoni 2005/06. Vir Fotbal Zakolany

    nasprotniki so bile večinoma ekipe iz okolice Prage. V tako oddaljene kraje se je ekipa odpravljala zgodaj zjutraj z vlakom in se domov vračala zvečer. Ob predloženi vozovnici so bili igralcem povrnjeni potni stroški. Priljubljenost nogometa in številni igralci so klubu takrat omogočali sestaviti celo dve ekipi. Ki sta večinoma igrala tekmi ena za drugo. Od ustanovitve je bil nogometni klub del zakolanskega sokola, ki je skrbel tudi za družabno življenje v kraju z organizacijo karnevalov, plesov, aktivnih večerov itd.

    Ena večjih težav s katero se je klub ubadal v začetnih desetletjih svojega delovanja, je bilo igrišče. Tekme je tako igral na večih lokacijah v vasi oz. njeni bližini. Vse do leta 1917, ko pride do dogovora z lastnico zemljišča za ceno sena, ki je odgovarjala površini nogometnega igrišča. Ker je sčasoma cena sena na trgu narasla na trikratnik prvotnega zneska, klub ni bil več zmožen plačevati

    dogovorjene najemnine. Zaradi dolgov je lastnica zemljišča tožila klub. Sodišče je klubu naložilo poplačilo vseh preteklih dolgov. A ker je bila klubska blagajna prazna, so dolg na koncu poravnali klubski funkcionarji iz svojih žepov. Klub je s tem izgubil igrišče kar je privedlo do krize moštva in posledično tudi prenehanje nogometne aktivnosti v kraju. Medtem ko so je pričel razcvet nogometnih klubov v okoliških vaseh, so prebivalci Zakolanov bili od leta 1923 pa vse do obdobja druge svetovne vojne prikrajšani za nogometne užitke. Leta 1942 se nogometna aktivnost obnovi, klub pa svoje domovanje najde na vzpetini nad Zakolany, imenovani Budeč. Na tej lokaciji igra svoje domače tekme do leta 1947, ko v vasi uredijo igrišče na današnji lokaciji. Nogometni klub znova postane član lokalnega sokola in se preimenuje iz SK Zakolany v TJ Sokol Zakolany. Leta 1957 je bil ob igrišču postavljan klubski objekt z garderobami. V vsem tem obdobju so Zakolany nastopali v najnižjih dveh ligah.

    Leta 1972 se klubu prvič uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osma liga). Odlična generacija domačih nogometašev je svoj uspeh nadgradila že leto zatem (in s tem na najlepši možen način ovekovečila 60-letnico nastanka kluba) ter s končnim prvim mestom napredovala na regionalni nivo, kjer je nastopala vse do leta 1978. 70. leta prejšnjega stoletja tako veljajo  za najuspešnejše obdobje v dolgi zgodovini kluba. Vse do leta 1993 je nato moštvo izmenično nastopalo v prvi in drugi okrožni ligi (danes osma in deveta liga), ko sledi izpad v najnižjo ligo.

    Rezultatsko najuspešnejše obdobje ni zaznamovala zgolj članska ekipa. V 70. letih so klubske barve nosile tudi selekcije dečkov ter mladincev. Vidne uspehe pa je z nastopanjem v drugi državni ligi dosegala še ženska ekipa.

    Člansko moštvo Zakolanov v letu 2022. Vir Fotbal Zakolany
    V klubu ne skrivajo želje po obnovi svojih prostorov. Pogled na pokriti del (tribuno) pred dotrajanim klubskim objektom.

    Proti koncu 90-ih let je zanimanje za nogomet v kraju upadlo. Zaradi premajhnega števila igralcev je nogometna dejavnost v Zakolanyh še drugič v zgodovini kluba zamrla. To obdobje je trajalo pet let (2000 – 05). V tem času sta tekme na njihovem igrišču igrala dva okoliška nogometna kluba.

    Leta 2005 zahvaljujoč izkušenim klubskim funkcionarjem ob iniciativi igralcev ter finančni pomoči sponzorjev uspe nogometni klub znova oživeti. Od takrat dalje je člansko moštvo reden udeleženec najnižje rangiranega tekmovanja v kladenskem okrožju.

    Vse do leta 2019 je bil klub ves čas svojega delovanja član zakolanskega sokola. Ker po besedah Novaka klub s strani vodilnih v sokolu ni bil deležen nikakršne pomoči oz.

    posluha za nogomet, so se odgovorni takrat odločili za izstop. Klub se je preimenoval v Fotbal Zakolany. Leto kasneje so si nadeli nov grb na katerem je upodobljena krona, ki se navezuje na kneza svetega Vaclava, ki naj bi v svojem življenju obiskoval posvetno mesto na vzpetini nad Zakolany.

    Infrastruktura

    Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja dobrih sto metrov od (neuradnega) središča vasi. Vzdolž vzhodne strani igrišča poteka priljubljena kolesarska pot, ki je hkrati ločnica med športnim objektom in Zakolanskym potokom. Čeprav je objekt pristopen z vseh strani, je uraden vhod z nasprotne strani od koder je edino možno priti do igrišča tudi z avtom. Na travniku za golom na severni strani se nahaja otroško igrišče. Nogometna infrastruktura je sicer v lasti zakolanskega sokola. Manjša prednost za klub je, da igrišče ne obdaja noben bivanjski objekt. Uradno se imenuje Štadion Aloisa Vašatka kar daje vedeti tudi napis ob vhodu k igrišču z glavne ceste skozi vas. Gre za nekdanjega funkcionarja kluba, ki je postavil temelje današnjega štadiona. Vašatko je bil eden izmed

    Na malenkost dvignjenem terenu vzdolž avt črte je nameščenih nekaj klopi.
    Ob igrišču bomo zaman iskali rezervni klopi. Namesto njiju sta nameščeni premični klopi. Napis na transparentu nad njima določa, da je prostor namenjen gostujočim igralcem in strokovnemu vodstvu.

    14-ih potnikov, ki so leta 1964 izgubili življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila zgolj nekaj deset metrov od nogometnega igrišča. Njegovo nogometno poslanstvo je nadaljeval sin, ki je bil pred 20-imi leti eden izmed najzaslužnejših za ponovno obuditev nogometa v kraju.

    Marsikomu bi ob vhodu v oči padel tudi kovinski kiosk, ki je pred davnimi leti služil blagajniku za pobiranje vstopnine. Danes bi tovrstni artefakt bolj sodil v nogometni muzej. Podobno, kot nemara večji del notranjih prostorov klubskega objekta. Ta je postavljen vzdolž igrišča, približno dober meter nad igralno površino. Večji klubski prostor s točilnim pultom ter mizami in stoli v njem sicer deluje v »nogometnem stilu«. Tudi zaradi številnih pokalov, dresov in ostalih rekvizitov bolj ali manj znanih klubov ter nogometašev s katerimi se je klub ali kateri od odgovornih tako ali drugače srečal v preteklosti in ki krasijo prostor. Z nekaj več svetlobe in pridnih rok, ki bi poskrbele za odstranitev že dodobra zaprašenih starejših klubskih slik ter pokalov, bi prostor deloval

    precej bolj prijazno. Takoj ob vstopu v objekt steno hodnika krasi pano s številnimi simboli klubov s katerimi so se srečevale predvsem mlajše klubske selekcije na turnirjih v tujini. Pogled v garderobi (v katerih so namesto klopi nameščeni kar stoli častitljive starosti) dopolni vtis o objektu v katerem se je čas ustavil pred davnimi desetletji. Nedvomno bi si klub zaslužil (že zaradi otrok) dostojnejše prostore. Po besedah Novaka naj bi bile vsaj garderobe v kratkem deležne obnove. Zaradi opisanega niti ne čudi, da mladi nogometaši prostor pred objektom, kjer je nameščenih nekaj klopi z mizami, koristijo tudi za preoblačenje pred in po treningih.

    Posebno omembo si zaslužita tudi rezervni klopi ob igrišču. Točneje napisano – tisto, kar nadomešča ta del nogometnega objekta. Ob igrišču v Zakolanyh namreč ne bomo našli rezervni klopi, kakršne so vajeni nogometni gledalci. Gostujočo rezervno klop nadomešča zgolj napis »gostje« (»hoste«) na betonski podlagi pred objektom in pod njo nameščena premična klop. Medtem ko na domači strani ni niti napisa niti klopi. Zaradi česar je bil klub deležen tudi opozoril s strani okrožne nogometne zveze.

    Da bi bil klubski objekt že davno tega potreben obnove priča tudi pogled v garderobo domače ekipe. Upati gre, da občina kmalu najde posluh in priskoči klubu na pomoč z obnovo ter poskrbi za času primerne prostore, ki bodo v ponos vsem selekcijam zakolanskega kluba.
    Za razliko od ostalih notranjih prostorov klubski (gostinski) prostor s točilnim pultom ter številnimi “malenkostmi” izžareva poseben pridih nogometne tradicije.

    Samo igrišče prekriva urejen travnik, ki na daleč zakriva manj kvalitetno igralno podlago. Igrišče je namreč na določenih mestih precej neravno. Odgovorni v klubu se sicer trudijo površino vzdrževati tudi z zalivanjem na klasičen način (s cevjo in prek razpršilnika). A bi za dvig kvalitete bil verjetno potreben še kak dodaten pripomoček, ki si ga v klubu ne morejo privoščiti.

    Da bi svojemu podmladku omogočili kar se da kvaliteten trening, so odgovorni poskrbeli za namestitev nekaj reflektorjev za enim izmed golov. S tem je klub omogočil treniranje na naravni podlagi tudi v obdobju pozne jeseni in zime, ko so tovrstne aktivnosti ob dnevni svetlobi močno omejene.

    Igralski kader članske ekipe in vodstvo kluba  

    Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Martin Himl. A se zdi, da smer delovanja kluba daje predvsem Ivan Novak. Ki je tudi uradni trener vseh treh

    Izkušeni David Ronn je v moštvu zadolžen za doseganje zadetkov.

    mlajših selekcij, ki v aktualni sezoni nastopajo v prvenstvu. Neuradno dirigentsko palico prevzame tudi na tekmah članske ekipe na katerih tu in tam tudi sam obuje kopačke in steče na teren pomagati svojim soigralcem. Od katerih jih kar nekaj šteje znatno več pomladi od Novaka. Kot denimo 57-letni Petr Kalensky, ki s kapetanskim trakom na rami velja za najstarejšega nogometaša v moštvu.

    Čas tekem lahko Ivan Novak izkoristi tudi za spomin na kakšno preteklo družinsko prigodo. Družbo v moštvu mu namreč delata oba njegova brata, Pavel in Antonin. Skupaj s Tomašem Tvrdikom ima hkrati tudi najdaljši staž med vsemi aktivnimi nogometaši Zakolan. Oba namreč nosita rdeči klubski dres vse od ponovne oživitve nogometa v kraju (2005). Najbolj znani od trojice bratov Novak je tudi eden izmed peterice nogometašev, ki imajo svoje prebivališče prav v kraju svojega aktualnega kluba.

    Za vsaj nekaj starostnega ravnotežja v moštvu tu in tam poskrbi kak golobradi mladenič, ki zapolni igralski kader poln veteranov. Vietnamec Danh Ngo zopet skrbi za kanček mednarodne eksotike. Nogometne tekme mu pomenijo

    57-letni kapetan Petr Kalensky je najstarejši igralec Zakolanov.

    predvsem krajše oddihe od napornega trgovanja kozic, ki jih iz svoje domovine uvaža na Češko. Ob tem velja omeniti, da Ngojev sin prav tako igra nogomet. Je član B ekipe že večkrat omenjenega kluba Bohemians. Uspelo pa se mu je prebiti tudi v mlado vietnamsko reprezentanco. Da se kakšna žoga znajde tudi v nasprotnikovi mreži je še najbolj zaslužen izkušeni veteran David Ronn. S štirimi zadetki prvi

    strelec moštva je svojo nogometno pot kot šestletnik pričel pri Sparti iz Prage. Pri 10-ih se je pridružil praški Slavii ter leto kasneje odšel v še en praški klub Slavoj za katerega je nastopal vse do članov, kjer je nato nastopal za različne praške kluba v prvi mestni ligi (danes peti ligi). Z izjemo igranja za Motorlet, s katerim je nastopal tudi v četrti ligi.  

    Mlajše kategorije

    Že pogled na klubsko spletno stran daje vedeti, da imajo nastopi in treningi mlajših selekcij v Zakolanyh večjo težo od članske ekipe. Pravzaprav spada zakolanski klub med redke, kjer je člansko moštvo povsem podrejeno svojim naslednikom. Glavna zasluga gre seveda Ivanu Novaku, ki je svojo nogometno aktivnost v veliki meri podredil vzgoji mladih nogometašev. Ne le v nogometnem smislu. Zapis na spletni strani (namenjen staršem otrok) do potankosti razkriva njegovo oz. klubsko

    Za družinski pridih v moštvu skrbijo bratje Novak – od leve Pavel, Antonin in Ivan.

    filozofijo dela z mladimi. Nogometni treningi ne pomenijo zgolj zapolnitev prostega časa otrok, temveč tudi priložnost za njihovo vzgojo. In s tem večjo možnost, da bo otrok odrasel v spodobnega človeka. Kar je tudi Novakov primarni cilj. Naslednja želja je nato vzgojiti uspešnega športnika – nogometaša. A je pot do tja dolga, naporna in trnova. Možnost za uspeh pa v najbolj množičnem športu zelo majhna. Ker želijo v mladih igralcih prebuditi strast do nogometa, se klub udeležuje oz. organizira nogometne turnirje. S čimer »prisili« otroke, da dneve preživljajo z žogo in svojimi vrstniki namesto v družinskem krogu.

    Ekipa starejših dečkov, ki se ji na treningih občasno pridruži tudi češka kadetska reprezentantka Lucie Čižkova (na sliki druga z desne).

    Kot eden redkih (če ne celo edini) klubov v državi so se v Zakolanyh odločili treninge popestriti s tehniko iz brazilskih nogometnih šol. Že omenjeni freestyle naj bi mladim nogometašem pomagal razvijati gibanje kot tudi ustvarjalnost. Tovrstni treningi pomagajo otrokom pri dvigu samozavesti in hkrati pomenijo tudi zabavo.

    Če mnogi klubi vabijo mlade ljubitelje žogobrca v svoje vrste z zanimivimi in vabljivimi parolami ter podobami najuspešnejših nogometašev, v Zakolanyh ostajajo trdno na realnih tleh. Pri čemer v oči pade predvsem stavek, kjer dajejo staršem jasno vedeti kolikšna je verjetnost, da bo njihov otrok postal profesionalni nogometaš na Češkem (zelo majhna) ali uspešen na evropskem nivoju (praktično nična).

    V Zakolanyh se seveda ne morejo primerjati z večjimi okoliškimi

    klubi kar se tiče uspehov in številčnosti zasedbe. Kljub temu njihovo večletno delo z mladimi kaže zelo pozitivne rezultate. Kar je hkrati dokaz, da lahko najmlajšim nogometašem uspe stopiti na višji nivo tudi skozi najožja nogometna vrata. Seveda pa za to potrebujejo vsaj osnovne pogoje v svojem bližnjem okolju.

    Zakolany imajo v tekoči sezoni v tekmovanja prijavljene tri mlade selekcije – mlajše cicibane ter mlajše in starejše dečke. Med vsemi mladimi nogometaši, ki nosijo zakolanski dres, je tudi zadostno število otrok, ki padejo v kategorijo starejših cicibanov. A so se v klubu zaradi usmeritve odločili otroke te kategorije vključiti v starejšo kategorijo (mlajši dečki). Tudi zavoljo slabših rezultatov. Po besedah Novaka razlog tiči predvsem v večjem igrišču, na katerem igra kategorija igralcev do 12-ega leta starosti. S tem imajo otroci več prostora za tek in posledično manj možnosti fizičnih kontaktov.

    Če rezultati pri najmlajših dveh kategorijah niso v prvem planu (posledično zato okrožna nogometna zveza ne vodi oz. objavlja lestvic klubov), prvenstvo pri starejših dveh kategorijah (ml. in st. dečki) v smislu točkovanja in vodenja lestvic poteka na enak način, kot pri kadetih, mladincih in članih. Zelo uspešno v aktualni sezoni nastopajo starejši dečki, ki v ligi na nivoju okrožja trenutno zasedajo visoko tretje mesto (od skupno 13-ih klubov). Nekoliko manj uspešna je generacija mlajših dečkov. Slednji so trenutno v eni od dveh skupin z eno zmago na predzadnjem mestu. 

    V nekaterih izmed preteklih sezon so Zakolany prijavili isto starostno kategorijo celo v dve tekmovanji. Tako so denimo mlajši dečki v sezoni 2021/22 nastopali na nivoju okrožja (kjer ekipe nastopajo s sedmimi igralci v polju ter vratarjem) in tudi regije (kjer je v polju en igralec več, a se

    Ekipa starejših dečkov Zakolanov med tako imenovanim free style nogometnim treningom, ki ga vodi Jan Weber.

    tekme odvijajo na večji igralni površini). Z vidika mlajših kategorij je bila za klub omenjena sezona med najuspešnejšimi. Starejši dečki so takrat osvojili prvo mesto v okrožnem prvenstvu, medtem ko so njihovi mlajši klubski vrstniki osvojili končno šesto mesto med 18-imi sodelujočimi klubi v regiji.

    Ob uspešni uveljavitvi igralcev v okoliških klubih ter dobro zastavljeni nogometni viziji pri otrocih oz. mladostnikih do 15-ega leta starosti se samo po sebi postavlja vprašanje zakaj v Zakolanyh ne ponudijo domačim fantom in dekletom možnost nadaljnjega nogometnega razvoja še s formiranjem kadetske in mladinske ekipe. To možnost trener Novak odločno zavrača. Eden od razlogov je predvsem v omejeni infrastrukturi in (pre)obremenitvi igrišča. Tako domačim igralcem po koncu sezone ob dopolnjenem 15-letu starosti ne preostane drugega, kot oditi v bližnje (ali manj bližnje) klube. Manj uspešni nadaljujejo z nogometom denimo v bližnjem kraju Kralupy nad Vltavo, bolj uspešni v Kladnem ali katerem izmed praških klubov.

    Trud in dobro delo z mladimi nadobudneži je že kar nekaj mladim igralcem iz Zakolanov odprlo vrata v večje klube, kjer si na mnogo višjem nivoju tlakujejo svojo nogometno pot proti članski karieri. Kar je za trenerja Novaka tudi največja nagrada. Tako lahko v aktualni sezoni v mlajših kategorijah kluba Kladno (člansko moštvo nastopa v 3. češki ligi) najdemo štiri igralce iz Zakolanov, trije nosijo dres Bohemians-a in eden Dukle (oba praška kluba sta člana prve češke lige). Večina teh nogometašev je letnik 2010. Trenutno najbolj znano nogometno ime zakolanskega nogometa podira mite o nogometu kot moškem športu. Gre za Lucio Čižkovo, trenutno nogometašico praške Slavie in kadetsko reprezentantko Češke. Lokalni ljubitelji nogometa lahko dekliški dragulj večkrat vidijo tudi na igrišču v Zakolanyh, kjer s svojimi fantovskimi vrstniki izpopolnjuje tehniko obvladanja žoge oz. t.i. freestyle nogometa.

    V preteklosti je za mlajše selekcije nastopalo tudi nemalo deklet. Ekipe v najmlajših kategorijah so večinoma sestavljene tako iz dečkov kot deklic. Če je bilo še v lanskem letu število deklet in fantov praktično enako, se je to sezono tehtnica nagnila konkretno na fantovsko stran. V klubu imajo trenutno v vseh mladih kategorijah tri predstavnice nežnejšega spola.                          

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Zakolanom nikakor ne gre očitati neaktivnosti na svetovnem spletu. Že ob vnosu imena kluba v iskalnik se ponudi kar nekaj aktivnih socialnih omrežij. Tako lahko najdemo fotografije na Instagramu, od leta 2019 aktivni Facebook znova ponuja prispevke in video posnetke s turnirjev mlajših kategorij. Na njem lahko najdemo tudi mnogo posnetkov potez, tehnike in ostalih nogometnih trikov, ki pripomorejo pri širjenju nogometnega znanja. Poleg naštetega ima klub tudi aktivno spletno stran na kateri lahko najdemo tekoča obvestila o treningih in prihajajočih tekmah mlajših kategorij, reportaže in prispevke s turnirjev ter tekem kjer ne manjkajo niti fotografije.

    Prav vsi našteti mediji so v celoti ali v veliki meri namenjeni mlajšim kategorijam. Nekaj malega prostora članski ekipi je namenjenega zgolj na klubski spletni strani. In še to ne kaj več od razporeda jesenskega dela sezone. Zanimivo, da niti pred domačo prvenstveno tekmo na oglasni deski v Zakolanyh ne bomo opazili plakata z vabilom na tekmo. Kar zgolj priča o usmeritvi kluba. Ki se zahvaljujoč udejstvovanju mlajših selekcij na turnirjih doma in predvsem v tujini nemalokrat pojavlja tudi v lokalnih medijih. In s tem skrbi za pozitivno zunanjo podobo.

    Kljub temu, da člansko moštvo »pluje« v povsem drugih vodah, po besedah Novaka strahu za prihodnost nogometa v kraju ni. Nogometni entuziasti so v članski ekipi vedno dobrodošli. Bistvo njihovega udejstvovanja je predvsem v zabavi in druženju. Tudi zato prva violina Zakolanov iz vrst nogometašev, ki so v bližnji preteklosti ali ki aktualno nastopajo za katero od mlajših klubskih kategorij, ne vidi nikogar v prihodnosti igrati za člansko moštvo. Cilj kluba je namreč omogočiti mladim nogometašem udejstvovanje na višjem nivoju, kot jim ga (trenutno) ponuja igranje za člansko vrsto svojega matičnega kluba.  

    Četudi bo čas naredil svoje in leta razredčila člansko vrsto do te mere, da bo prenehala z igranjem, to ne bo imelo vpliva na nadaljnje udejstvovanje pri vzgoji nogometnega podmladka. Vsaj dokler bo klubska dirigentska palica v rokah Ivana Novaka. Pri tem gre upati, da svoj dolg do kluba opravi tudi sokolsko društvo oz. občina. Obnova klubskih prostorov bi v tem primeru morala biti prioritetna naloga lokalnih oblasti. Predvsem zaradi vseh otrok, ki si zaslužijo dostojnejše prostore (garderobe). Nenazadnje so ravno oni tisti, ki so že nekajkrat v medijih poskrbeli o dobrem glasu Zakolanov.  

    Člansko moštvo Fotbal Zakolany v jesenskem delu sezone 2025/26.

    Velikost, gostota prebivalstva in visoka stopnja razvitosti imajo nedvomno največji vpliv na številčnost nogometnih klubov v Osrednječeški regiji. Čeprav gre za eno od 13-ih regij v državi, v njej v aktualni sezoni nastopa kar 258 desetoligaških moštev (od skupno 612-ih). Kot edina regija ima organizirano tekmovanje na najnižjem nivoju v prav vseh svojih okrožjih (12). Eno od teh je tudi Kladno (z največjim mestom v regiji). V njej se za prvenstvene točke bori 14 moštev. Med njimi so tudi nogometaši iz vasi Zakolany. Mnogi od njih že v častitljivih letih.

    Ravno leta so glavni razlog za slabše rezultate kluba tako v pretekli kot tudi tekoči sezoni. Če so Zakolany minulo sezono končali na zadnjem mestu z devetimi osvojenimi točkami za tri zmage in skupno kar 185-imi prejetimi zadetki, letošnji uvod v sezono kaže, da bi znal biti ogrožen tudi ta (negativni) rekord. Po osmih odigranih krogih je namreč moštvo še brez osvojene točke in z razliko v zadetkih 7:74.

    Po besedah alfe in omege kluba Ivana Novaka, ki kljub 47-im letom še vedno nosi dres svojega lokalnega kluba, so pri članskem moštvu rezultati potisnjeni v drugi plan. Prioriteta je druženje in zabava, ki jo nogomet na tem nivoju prinaša.

    Povsem drugačno podobo kaže klub ob omembi mlajših kategorij. Glavna zasluga za pozitiven nogometni trend v kraju gre ravno Ivanu Novaku. Novak velja za osebnost, ki se je ne bi branil noben nogometni klub, ki mu je blizu delo z mladimi. Svoje življenje je v veliki meri podredil ravno najpomembnejši postranski strani. V mladosti je treniral v treh praških klubih (ČAFC, Dukla in Viktoria Žižkov), se kasneje posvetil futsalu ter zatem priženil v Zakolane. V prav tako nogometno družino. Njegov svak je namreč znano ime čeških nogometnih zelenic – Vaclav Kalina. Kalina je svoje prve nogometne korake pričel v Zakolanyh. V svoji profesionalni karieri je igral za prvoligaška moštva Kladno, Mlada Boleslav in praški Bohemians 1905. Danes 47-letni Kalina je še vedno aktiven nogometaš, saj je član tretjeligaša Kladno. Kmalu po prihodu v Zakolane je Novak pričel s treniranjem nadebudnih žogobrcarjev. Dodatno motivacijo pri delu z otroki mu je predstavljalo rojstvo sina Ivana, ki sledi očetovim stopinjam in danes nosi zeleno beli dres kadetske ekipe Bohemians iz Prage. Svoje nogometno znanje je izpopolnjeval tudi na izobraževalnem področju. Tako se med drugim lahko pohvali z UEFA A licenco.

    Svoje nogometno znanje Novak ne predaja zgolj fantom in dekletom v Zakolanyh. Sedmo leto namreč deluje tudi v praškem prvoligaškem klubu Bohemians 1905, kjer je treniral selekcije med sedmim in desetim letom starosti. V letošnji sezoni je presedlal na delo s kadetsko ekipo. Ravno po njegovi zaslugi so v Zakolanyh pred letom dni sklenili partnersko pogodbo o sodelovanju z omenjenim praškim klubom. Po besedah Novaka tovrstno sodelovanje ponuja mladim možnost soočiti se z najvišjim nogometnim nivojem v državi. Posledično si v klubu obetajo večji interes otrok učiti se in nadgrajevati svoje nogometne korake. Sodelovanje v praksi pomeni, da imajo otroci in mladostniki iz Zakolanov možnost oditi v višjerangirani kub brez odškodnine. V primeru, da se igralec v novem klubu izkaže, se nato kluba medsebojno dogovorita o višini odškodnine. V nasprotnem se lahko igralec brezplačno vrne v svoj matični klub. Kar bi ne bilo možno, če klubi ne bi imeli tovrstnih dogovorov. Krovna nogometna zveza namreč prepoveduje posojo mladih nogometašev. Po njenem pravilniku je vsak prestop mladoletnega nogometaša ovrednoten z odškodnino 80 tisoč kron (približno 3 200€), kar tudi za najbogatejše klube predstavlja nezanemarljivo vsoto.

    Vsakdo od mladih nogometašev Zakolanov se ima tako možnost preizkusiti pri znanem praškem klubu (čigar častni predsednik je svetovno znani Antonin Panenka). Hkrati se lahko tudi najstniki iz okoliških vasi, ki so člani Bohemians, udeležujejo treningov v Zakolanyh.

    Trener Novak s svojo širino in odprtim pogledom ne želi mladim ponuditi zgolj osnov nogometa. Cilj mu je preko treningov mladim dodati tudi samozavest in s tem pomagati pri doseganju ne le nogometnih temveč tudi ostalih ciljev v življenju. Ena izmed nogometnih prvin, ki nogometašem dviguje samozavest, je njihovo obvladanje žoge. Tudi zato so v Zakolanyh treninge za mlajše in starejše dečke popestrili s t.i. freestyle-om. In pri tem angažirali kar svetovnega prvaka v tej disciplini Jana Webra. Treningi obvladanja raznih trikov z žogo potekajo na vsakih 14 dni, udeleži pa se ga zgolj skupina najbolj nadarjenih otrok. Ki imajo nato v naslednjih dveh tednih nalogo naučiti se novih potez. V primeru, da naloge ne izpolnijo lahko sledi tudi odslovitev igralca z nadaljnjih treningov te vrste.  

    Zelo aktivni so v klubu tudi v organizaciji in udeležbi na turnirjih, kjer se imajo mladi nogometaši možnost srečevati se s svojimi vrstniki iz precej bolj zvenečih klubov. Marca letos so tako v Zakolanyh organizirali turnir za cicibane, ki se ga je udeležilo 15 klubov s Češke. Neredko se z ekipo starejših dečkov odpravijo tudi na mednarodne turnirje na Poljsko, v Nemčijo in na Hrvaško (Umag) oz. organizirajo poletne kampe. Spomladi se selekcija U-15 običajno udeleži turnirja v italijanski Ravenni, kjer na uvodnem ceremonialu prisotnim ponosno pokaže naučene poteze obvladanja žoge, kar po besedah Novaka fantom in dekletom pomaga pri dvigu samozavesti. Letošnjo pomlad so se tako mladi Zakolančani na turnirju srečali tudi z ekipo kranjskega Triglava (tekma se je končala z rezultatom 2:0 za kranjske orle).

    Tudi bežnemu obiskovalcu, ki mu nogomet ni blizu, med sprehodom po Zakolanyh kmalu postane jasno, da nogomet igra še kako pomembno vlogo v tej osrednječeški vasi. Kar nekaj oglasnih panojev ob igrišču in v njegovi bližini daje ponosno vedeti na partnersko sodelovanje lokalnega kluba z Bohemians. In tudi na častitljivo dobo delovanja samega kluba.

    Odgovorne gre pohvaliti tudi za trud, ki ga vlagajo v zunanjo podobo kluba. Čeprav gre za majhen klub, so pred udeležbo na turnirju v Ravenni pred dvema letoma izdelali prav posebne drese in šale, ki so jih nato podarili svojim nasprotnikom. Omeniti velja tudi biltene, ki jih je klub izdal ob koncu let 2023 in 24. Kmalu po objavi novega klubskega grba (leta 2020) so svojim privržencem ponudili celo stensko uro s klubskim simbolom.

    Leta 2013 je klub obeležil 100-letnico delovanja s programom, ki ga je vodila filmska in gledališka igralka Barbora Štěpanova. Znana moderatorka živi z družino v bližini nogometnega igrišča. Občasno jo je skupaj z možem možno videti tudi na tekmah Zakolanov. Štěpanova velja za aktivno udeleženko protitotalitarnega režima. Leta 1986 je v Brnu podpisala Listino 77 (ki je mdr. kritizirala teptanje človekovih pravic s strani takratne oblasti). Leta 1988 so jo med protikomunističnimi demonstracijami na Vaclavskem trgu v Pragi aretirali in jo obtožili napada na javnega uslužbenca. Med letoma 1990 in 92 je bila zaposlena kot osebna tajnica predsednika Češkoslovaške Vaclava Havla. Njene druge poroke junija 1990 se je kot gost udeležil tudi Havel. Štěpanova je preko svojih družinskih vez mdr. pomagala klubu z nakupom dresov za najmlajše nogometaše.

    Očitno je, da je člansko moštvo Zakolanov konkretno v senci svojih naslednikov. Posledično njihove tekme nimajo takšnega rezultatskega naboja, kot to velja pri večini drugih ekip. Zaradi bližine je nekaj več adrenalina predstavljala tekma proti klubu iz kraja Otvovice. Vse dokler se njihovim sosedom pred nekaj sezonami ni uspelo uvrstiti ligo višje.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Začetek nogometa v Zakolanyh sega v davno leto 1913, ko je bil v kraju na pobudo šolarjev ustanovljen nogometni krožek z imenom LIBUŠE Zakolany. Sčasoma se je dejavnost krožka razširila v klub. Eden glavnih delodajalcev v tistem obdobju je bil vaški mlin, kjer si je svoj kruh služila predvsem mlajša generacija. Zato ne čudi, da je klub svoje nove moči tako na igrišču kot na položaju funkcionarjev iskal ravno v mlinu.

    Nogometni klubi na vasi so bili pred prvo svetovno vojno prava redkost. Šele po letu 1918 je nogomet iz večjih mest začel prodirati tudi na podeželje. Klub iz Zakolanov je v tistem obdobju nastopal v najnižji ligi. Njihovi nasprotniki so bile večinoma ekipe iz okolice Prage. V tako oddaljene kraje se je ekipa odpravljala zgodaj zjutraj z vlakom in se domov vračala zvečer. Ob predloženi vozovnici so bili igralcem povrnjeni potni stroški. Priljubljenost nogometa in številni igralci so klubu takrat omogočali sestaviti celo dve ekipi. Ki sta večinoma igrala tekmi ena za drugo. Od ustanovitve je bil nogometni klub del zakolanskega sokola, ki je skrbel tudi za družabno življenje v kraju z organizacijo karnevalov, plesov, aktivnih večerov itd.

    Ena večjih težav s katero se je klub ubadal v začetnih desetletjih svojega delovanja, je bilo igrišče. Tekme je tako igral na večih lokacijah v vasi oz. njeni bližini. Vse do leta 1917, ko pride do dogovora z lastnico zemljišča za ceno sena, ki je odgovarjala površini nogometnega igrišča. Ker je sčasoma cena sena na trgu narasla na trikratnik prvotnega zneska, klub ni bil več zmožen plačevati dogovorjene najemnine. Zaradi dolgov je lastnica zemljišča tožila klub. Sodišče je klubu naložilo poplačilo vseh preteklih dolgov. A ker je bila klubska blagajna prazna, so dolg na koncu poravnali klubski funkcionarji iz svojih žepov. Klub je s tem izgubil igrišče kar je privedlo do krize moštva in posledično tudi prenehanje nogometne aktivnosti v kraju. Medtem ko so je pričel razcvet nogometnih klubov v okoliških vaseh, so prebivalci Zakolanov bili od leta 1923 pa vse do obdobja druge svetovne vojne prikrajšani za nogometne užitke. Leta 1942 se nogometna aktivnost obnovi, klub pa svoje domovanje najde na vzpetini nad Zakolany, imenovani Budeč. Na tej lokaciji igra svoje domače tekme do leta 1947, ko v vasi uredijo igrišče na današnji lokaciji. Nogometni klub znova postane član lokalnega sokola in se preimenuje iz SK Zakolany v TJ Sokol Zakolany. Leta 1957 je bil ob igrišču postavljan klubski objekt z garderobami. V vsem tem obdobju so Zakolany nastopali v najnižjih dveh ligah.

    Leta 1972 se klubu prvič uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osma liga). Odlična generacija domačih nogometašev je svoj uspeh nadgradila že leto zatem (in s tem na najlepši možen način ovekovečila 60-letnico nastanka kluba) ter s končnim prvim mestom napredovala na regionalni nivo, kjer je nastopala vse do leta 1978. 70. leta prejšnjega stoletja tako veljajo  za najuspešnejše obdobje v dolgi zgodovini kluba. Vse do leta 1993 je nato moštvo izmenično nastopalo v prvi in drugi okrožni ligi (danes osma in deveta liga), ko sledi izpad v najnižjo ligo.

    Rezultatsko najuspešnejše obdobje ni zaznamovala zgolj članska ekipa. V 70. letih so klubske barve nosile tudi selekcije dečkov ter mladincev. Vidne uspehe pa je z nastopanjem v drugi državni ligi dosegala še ženska ekipa.

    Proti koncu 90-ih let je zanimanje za nogomet v kraju upadlo. Zaradi premajhnega števila igralcev je nogometna dejavnost v Zakolanyh še drugič v zgodovini kluba zamrla. To obdobje je trajalo pet let (2000 – 05). V tem času sta tekme na njihovem igrišču igrala dva okoliška nogometna kluba.

    Leta 2005 zahvaljujoč izkušenim klubskim funkcionarjem ob iniciativi igralcev ter finančni pomoči sponzorjev uspe nogometni klub znova oživeti. Od takrat dalje je člansko moštvo reden udeleženec najnižje rangiranega tekmovanja v kladenskem okrožju.

    Vse do leta 2019 je bil klub ves čas svojega delovanja član zakolanskega sokola. Ker po besedah Novaka klub s strani vodilnih v sokolu ni bil deležen nikakršne pomoči oz. posluha za nogomet, so se odgovorni takrat odločili za izstop. Klub se je preimenoval v Fotbal Zakolany. Leto kasneje so si nadeli nov grb na katerem je upodobljena krona, ki se navezuje na kneza svetega Vaclava, ki naj bi v svojem življenju obiskoval posvetno mesto na vzpetini nad Zakolany.

    Infrastruktura

    Nogometno igrišče v Zakolanyh se nahaja dobrih sto metrov od (neuradnega) središča vasi. Vzdolž vzhodne strani igrišča poteka priljubljena kolesarska pot, ki je hkrati ločnica med športnim objektom in Zakolanskym potokom. Čeprav je objekt pristopen z vseh strani, je uraden vhod z nasprotne strani od koder je edino možno priti do igrišča tudi z avtom. Na travniku za golom na severni strani se nahaja otroško igrišče. Nogometna infrastruktura je sicer v lasti zakolanskega sokola. Manjša prednost za klub je, da igrišče ne obdaja noben bivanjski objekt. Uradno se imenuje Štadion Aloisa Vašatka kar daje vedeti tudi napis ob vhodu k igrišču z glavne ceste skozi vas. Gre za nekdanjega funkcionarja kluba, ki je postavil temelje današnjega štadiona. Vašatko je bil eden izmed 14-ih potnikov, ki so leta 1964 izgubili življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila zgolj nekaj deset metrov od nogometnega igrišča. Njegovo nogometno poslanstvo je nadaljeval sin, ki je bil pred 20-imi leti eden izmed najzaslužnejših za ponovno obuditev nogometa v kraju.

    Marsikomu bi ob vhodu v oči padel tudi kovinski kiosk, ki je pred davnimi leti služil blagajniku za pobiranje vstopnine. Danes bi tovrstni artefakt bolj sodil v nogometni muzej. Podobno, kot nemara večji del notranjih prostorov klubskega objekta. Ta je postavljen vzdolž igrišča, približno dober meter nad igralno površino. Večji klubski prostor s točilnim pultom ter mizami in stoli v njem sicer deluje v »nogometnem stilu«. Tudi zaradi številnih pokalov, dresov in ostalih rekvizitov bolj ali manj znanih klubov ter nogometašev s katerimi se je klub ali kateri od odgovornih tako ali drugače srečal v preteklosti in ki krasijo prostor. Z nekaj več svetlobe in pridnih rok, ki bi poskrbele za odstranitev že dodobra zaprašenih starejših klubskih slik ter pokalov, bi prostor deloval precej bolj prijazno. Takoj ob vstopu v objekt steno hodnika krasi pano s številnimi simboli klubov s katerimi so se srečevale predvsem mlajše klubske selekcije na turnirjih v tujini. Pogled v garderobi (v katerih so namesto klopi nameščeni kar stoli častitljive starosti) dopolni vtis o objektu v katerem se je čas ustavil pred davnimi desetletji. Nedvomno bi si klub zaslužil (že zaradi otrok) dostojnejše prostore. Po besedah Novaka naj bi bile vsaj garderobe v kratkem deležne obnove. Zaradi opisanega niti ne čudi, da mladi nogometaši prostor pred objektom, kjer je nameščenih nekaj klopi z mizami, koristijo tudi za preoblačenje pred in po treningih.

    Posebno omembo si zaslužita tudi rezervni klopi ob igrišču. Točneje napisano – tisto, kar nadomešča ta del nogometnega objekta. Ob igrišču v Zakolanyh namreč ne bomo našli rezervni klopi, kakršne so vajeni nogometni gledalci. Gostujočo rezervno klop nadomešča zgolj napis »gostje« (»hoste«) na betonski podlagi pred objektom in pod njo nameščena premična klop. Medtem ko na domači strani ni niti napisa niti klopi. Zaradi česar je bil klub deležen tudi opozoril s strani okrožne nogometne zveze.

    Samo igrišče prekriva urejen travnik, ki na daleč zakriva manj kvalitetno igralno podlago. Igrišče je namreč na določenih mestih precej neravno. Odgovorni v klubu se sicer trudijo površino vzdrževati tudi z zalivanjem na klasičen način (s cevjo in prek razpršilnika). A bi za dvig kvalitete bil verjetno potreben še kak dodaten pripomoček, ki si ga v klubu ne morejo privoščiti.

    Da bi svojemu podmladku omogočili kar se da kvaliteten trening, so odgovorni poskrbeli za namestitev nekaj reflektorjev za enim izmed golov. S tem je klub omogočil treniranje na naravni podlagi tudi v obdobju pozne jeseni in zime, ko so tovrstne aktivnosti ob dnevni svetlobi močno omejene.

    Igralski kader članske ekipe in vodstvo kluba  

    Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Martin Himl. A se zdi, da smer delovanja kluba daje predvsem Ivan Novak. Ki je tudi uradni trener vseh treh mlajših selekcij, ki v aktualni sezoni nastopajo v prvenstvu. Neuradno dirigentsko palico prevzame tudi na tekmah članske ekipe na katerih tu in tam tudi sam obuje kopačke in steče na teren pomagati svojim soigralcem. Od katerih jih kar nekaj šteje znatno več pomladi od Novaka. Kot denimo 57-letni Petr Kalensky, ki s kapetanskim trakom na rami velja za najstarejšega nogometaša v moštvu.

    Čas tekem lahko Ivan Novak izkoristi tudi za spomin na kakšno preteklo družinsko prigodo. Družbo v moštvu mu namreč delata oba njegova brata, Pavel in Antonin. Skupaj s Tomašem Tvrdikom ima hkrati tudi najdaljši staž med vsemi aktivnimi nogometaši Zakolan. Oba namreč nosita rdeči klubski dres vse od ponovne oživitve nogometa v kraju (2005). Najbolj znani od trojice bratov Novak je tudi eden izmed peterice nogometašev, ki imajo svoje prebivališče prav v kraju svojega aktualnega kluba.

    Za vsaj nekaj starostnega ravnotežja v moštvu tu in tam poskrbi kak golobradi mladenič, ki zapolni igralski kader poln veteranov. Vietnamec Danh Ngo zopet skrbi za kanček mednarodne eksotike. Nogometne tekme mu pomenijo predvsem krajše oddihe od napornega trgovanja kozic, ki jih iz svoje domovine uvaža na Češko. Ob tem velja omeniti, da Ngojev sin prav tako igra nogomet. Je član B ekipe že večkrat omenjenega kluba Bohemians. Uspelo pa se mu je prebiti tudi v mlado vietnamsko reprezentanco. Da se kakšna žoga znajde tudi v nasprotnikovi mreži je še najbolj zaslužen izkušeni veteran David Ronn. S štirimi zadetki prvi strelec moštva je svojo nogometno pot kot šestletnik pričel pri Sparti iz Prage. Pri 10-ih se je pridružil praški Slavii ter leto kasneje odšel v še en praški klub Slavoj za katerega je nastopal vse do članov, kjer je nato nastopal za različne praške kluba v prvi mestni ligi (danes peti ligi). Z izjemo igranja za Motorlet, s katerim je nastopal tudi v četrti ligi.  

    Mlajše kategorije

    Že pogled na klubsko spletno stran daje vedeti, da imajo nastopi in treningi mlajših selekcij v Zakolanyh večjo težo od članske ekipe. Pravzaprav spada zakolanski klub med redke, kjer je člansko moštvo povsem podrejeno svojim naslednikom. Glavna zasluga gre seveda Ivanu Novaku, ki je svojo nogometno aktivnost v veliki meri podredil vzgoji mladih nogometašev. Ne le v nogometnem smislu. Zapis na spletni strani (namenjen staršem otrok) do potankosti razkriva njegovo oz. klubsko filozofijo dela z mladimi. Nogometni treningi ne pomenijo zgolj zapolnitev prostega časa otrok, temveč tudi priložnost za njihovo vzgojo. In s tem večjo možnost, da bo otrok odrasel v spodobnega človeka. Kar je tudi Novakov primarni cilj. Naslednja želja je nato vzgojiti uspešnega športnika – nogometaša. A je pot do tja dolga, naporna in trnova. Možnost za uspeh pa v najbolj množičnem športu zelo majhna. Ker želijo v mladih igralcih prebuditi strast do nogometa, se klub udeležuje oz. organizira nogometne turnirje. S čimer »prisili« otroke, da dneve preživljajo z žogo in svojimi vrstniki namesto v družinskem krogu.

    Kot eden redkih (če ne celo edini) klubov v državi so se v Zakolanyh odločili treninge popestriti s tehniko iz brazilskih nogometnih šol. Že omenjeni freestyle naj bi mladim nogometašem pomagal razvijati gibanje kot tudi ustvarjalnost. Tovrstni treningi pomagajo otrokom pri dvigu samozavesti in hkrati pomenijo tudi zabavo.

    Če mnogi klubi vabijo mlade ljubitelje žogobrca v svoje vrste z zanimivimi in vabljivimi parolami ter podobami najuspešnejših nogometašev, v Zakolanyh ostajajo trdno na realnih tleh. Pri čemer v oči pade predvsem stavek, kjer dajejo staršem jasno vedeti kolikšna je verjetnost, da bo njihov otrok postal profesionalni nogometaš na Češkem (zelo majhna) ali uspešen na evropskem nivoju (praktično nična).

    V Zakolanyh se seveda ne morejo primerjati z večjimi okoliškimi klubi kar se tiče uspehov in številčnosti zasedbe. Kljub temu njihovo večletno delo z mladimi kaže zelo pozitivne rezultate. Kar je hkrati dokaz, da lahko najmlajšim nogometašem uspe stopiti na višji nivo tudi skozi najožja nogometna vrata. Seveda pa za to potrebujejo vsaj osnovne pogoje v svojem bližnjem okolju.

    Zakolany imajo v tekoči sezoni v tekmovanja prijavljene tri mlade selekcije – mlajše cicibane ter mlajše in starejše dečke. Med vsemi mladimi nogometaši, ki nosijo zakolanski dres, je tudi zadostno število otrok, ki padejo v kategorijo starejših cicibanov. A so se v klubu zaradi usmeritve odločili otroke te kategorije vključiti v starejšo kategorijo (mlajši dečki). Tudi zavoljo slabših rezultatov. Po besedah Novaka razlog tiči predvsem v večjem igrišču, na katerem igra kategorija igralcev do 12-ega leta starosti. S tem imajo otroci več prostora za tek in posledično manj možnosti fizičnih kontaktov.

    Če rezultati pri najmlajših dveh kategorijah niso v prvem planu (posledično zato okrožna nogometna zveza ne vodi oz. objavlja lestvic klubov), prvenstvo pri starejših dveh kategorijah (ml. in st. dečki) v smislu točkovanja in vodenja lestvic poteka na enak način, kot pri kadetih, mladincih in članih. Zelo uspešno v aktualni sezoni nastopajo starejši dečki, ki v ligi na nivoju okrožja trenutno zasedajo visoko tretje mesto (od skupno 13-ih klubov). Nekoliko manj uspešna je generacija mlajših dečkov. Slednji so trenutno v eni od dveh skupin z eno zmago na predzadnjem mestu. 

    V nekaterih izmed preteklih sezon so Zakolany prijavili isto starostno kategorijo celo v dve tekmovanji. Tako so denimo mlajši dečki v sezoni 2021/22 nastopali na nivoju okrožja (kjer ekipe nastopajo s sedmimi igralci v polju ter vratarjem) in tudi regije (kjer je v polju en igralec več, a se tekme odvijajo na večji igralni površini). Z vidika mlajših kategorij je bila za klub omenjena sezona med najuspešnejšimi. Starejši dečki so takrat osvojili prvo mesto v okrožnem prvenstvu, medtem ko so njihovi mlajši klubski vrstniki osvojili končno šesto mesto med 18-imi sodelujočimi klubi v regiji.

    Ob uspešni uveljavitvi igralcev v okoliških klubih ter dobro zastavljeni nogometni viziji pri otrocih oz. mladostnikih do 15-ega leta starosti se samo po sebi postavlja vprašanje zakaj v Zakolanyh ne ponudijo domačim fantom in dekletom možnost nadaljnjega nogometnega razvoja še s formiranjem kadetske in mladinske ekipe. To možnost trener Novak odločno zavrača. Eden od razlogov je predvsem v omejeni infrastrukturi in (pre)obremenitvi igrišča. Tako domačim igralcem po koncu sezone ob dopolnjenem 15-letu starosti ne preostane drugega, kot oditi v bližnje (ali manj bližnje) klube. Manj uspešni nadaljujejo z nogometom denimo v bližnjem kraju Kralupy nad Vltavo, bolj uspešni v Kladnem ali katerem izmed praških klubov.

    Trud in dobro delo z mladimi nadobudneži je že kar nekaj mladim igralcem iz Zakolanov odprlo vrata v večje klube, kjer si na mnogo višjem nivoju tlakujejo svojo nogometno pot proti članski karieri. Kar je za trenerja Novaka tudi največja nagrada. Tako lahko v aktualni sezoni v mlajših kategorijah kluba Kladno (člansko moštvo nastopa v 3. češki ligi) najdemo štiri igralce iz Zakolanov, trije nosijo dres Bohemians-a in eden Dukle (oba praška kluba sta člana prve češke lige). Večina teh nogometašev je letnik 2010. Trenutno najbolj znano nogometno ime zakolanskega nogometa podira mite o nogometu kot moškem športu. Gre za Lucio Čižkovo, trenutno nogometašico praške Slavie in kadetsko reprezentantko Češke. Lokalni ljubitelji nogometa lahko dekliški dragulj večkrat vidijo tudi na igrišču v Zakolanyh, kjer s svojimi fantovskimi vrstniki izpopolnjuje tehniko obvladanja žoge oz. t.i. freestyle nogometa.

    V preteklosti je za mlajše selekcije nastopalo tudi nemalo deklet. Ekipe v najmlajših kategorijah so večinoma sestavljene tako iz dečkov kot deklic. Če je bilo še v lanskem letu število deklet in fantov praktično enako, se je to sezono tehtnica nagnila konkretno na fantovsko stran. V klubu imajo trenutno v vseh mladih kategorijah tri predstavnice nežnejšega spola.                          

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Zakolanom nikakor ne gre očitati neaktivnosti na svetovnem spletu. Že ob vnosu imena kluba v iskalnik se ponudi kar nekaj aktivnih socialnih omrežij. Tako lahko najdemo fotografije na Instagramu, od leta 2019 aktivni Facebook znova ponuja prispevke in video posnetke s turnirjev mlajših kategorij. Na njem lahko najdemo tudi mnogo posnetkov potez, tehnike in ostalih nogometnih trikov, ki pripomorejo pri širjenju nogometnega znanja. Poleg naštetega ima klub tudi aktivno spletno stran na kateri lahko najdemo tekoča obvestila o treningih in prihajajočih tekmah mlajših kategorij, reportaže in prispevke s turnirjev ter tekem kjer ne manjkajo niti fotografije.

    Prav vsi našteti mediji so v celoti ali v veliki meri namenjeni mlajšim kategorijam. Nekaj malega prostora članski ekipi je namenjenega zgolj na klubski spletni strani. In še to ne kaj več od razporeda jesenskega dela sezone. Zanimivo, da niti pred domačo prvenstveno tekmo na oglasni deski v Zakolanyh ne bomo opazili plakata z vabilom na tekmo. Kar zgolj priča o usmeritvi kluba. Ki se zahvaljujoč udejstvovanju mlajših selekcij na turnirjih doma in predvsem v tujini nemalokrat pojavlja tudi v lokalnih medijih. In s tem skrbi za pozitivno zunanjo podobo.

    Kljub temu, da člansko moštvo »pluje« v povsem drugih vodah, po besedah Novaka strahu za prihodnost nogometa v kraju ni. Nogometni entuziasti so v članski ekipi vedno dobrodošli. Bistvo njihovega udejstvovanja je predvsem v zabavi in druženju. Tudi zato prva violina Zakolanov iz vrst nogometašev, ki so v bližnji preteklosti ali ki aktualno nastopajo za katero od mlajših klubskih kategorij, ne vidi nikogar v prihodnosti igrati za člansko moštvo. Cilj kluba je namreč omogočiti mladim nogometašem udejstvovanje na višjem nivoju, kot jim ga (trenutno) ponuja igranje za člansko vrsto svojega matičnega kluba.  

    Četudi bo čas naredil svoje in leta razredčila člansko vrsto do te mere, da bo prenehala z igranjem, to ne bo imelo vpliva na nadaljnje udejstvovanje pri vzgoji nogometnega podmladka. Vsaj dokler bo klubska dirigentska palica v rokah Ivana Novaka. Pri tem gre upati, da svoj dolg do kluba opravi tudi sokolsko društvo oz. občina. Obnova klubskih prostorov bi v tem primeru morala biti prioritetna naloga lokalnih oblasti. Predvsem zaradi vseh otrok, ki si zaslužijo dostojnejše prostore (garderobe). Nenazadnje so ravno oni tisti, ki so že nekajkrat v medijih poskrbeli o dobrem glasu Zakolanov.  

  • Zakolany

    Zakolany

    V marsičem veljajo Zakolany za tipično vas Osrednječeške regije. Skoznje teče Zakolansky potok ob katerem je speljana lepo urejena kolesarska steza in pešpot. Vas šteje blizu 400 prebivalcev. Najdaljša tradicija delovanja v kraju pripada prostovoljnemu gasilskemu društvu in sokolskemu gibanju. Veliko za njima ne zaostaja niti nogometni klub. Vas se lahko pohvali še z dvema železniškima postajališčema na dveh različnih progah. Hkrati so Zakolany tudi rojstni kraj petega češkoslovaškega predsednika Antonina Zapotockega.

    Zákolany ležijo na stičišču treh dolin, vrezanih v Praško planoto, ob sotočju treh potokov od katerih ima »primat« Zakolansky potok, ki se približno deset kilometrov za Zakolany izliva v Vltavo. Zaradi lege v sicer manj izraziti dolini se je do južneje ležečega gradišča, imenovanega  Budeč, potrebno kar konkretno povzpeti po strmi cesti. Gre za spominsko najdišče povezano s knezom Vaclavom. Na sicer neizraziti vzpetini se nahaja enajst stoletij stara cerkev sv. Petra in Pavla, ki v svojem jedru velja za najstarejšo stoječo stavbo na Češkem. Leta 1967 sta bila gradišče in rotunda registrirana kot kulturna spomenika, 30. marca 1962 pa je bilo slovansko gradišče z vladnim odlokom razglašeno za nacionalni kulturni spomenik.

    Zakolany ležijo v dolini po kateri teče Zakolansky potok in nad katero se pne vzpetina Budeč (na sredini slike).

    Najdeni arheološki ostanki dokazujejo, da je bil Budeč naseljen že v prazgodovini (srednjebronasta doba gomil). V 20. stoletju je Budeč postal priljubljeno katoliško romarsko središče. Glavna romanja potekajo dvakrat letno – konec junija na praznik zavetnikov sv. Petra in Pavla ter konec septembra na praznik sv. Vaclava.

    Najdeni arheološki ostanki dokazujejo, da je bil Budeč

    naseljen že v prazgodovini (srednjebronasta doba gomil). V 20. stoletju je Budeč postal priljubljeno katoliško romarsko središče. Glavna romanja potekajo dvakrat letno – konec junija na praznik zavetnikov sv. Petra in Pavla ter konec septembra na praznik sv. Vaclava.

    Po gradišču so se Zakolany in okoliške vasi včasih imenovale Podbudečsko. Kraj je samostojna občina. Skupaj s še dvema vasema šteje dobrih 600 prebivalcev. Kraj leži v okrožju Kladno, od katerega je oddaljen 13 kilometrov, medtem ko je do obrobja češke metropole za približno 20 kilometrov vožnje. Prva pisna omemba Zakolanov sega v leto 1282.

    Obnovljena stavba železniškega postajališča ob regionalni progi Kralupy nad Vltavo – Kladno (-Praga).

    Ker je celotno območje Osrednječeške regije del Praškega integriranega javnega prevoza, se je iz češke metropole v Zakolane možno odpraviti z eno vozovnico ne glede na število prevoznih sredstev.

    Tudi zaradi kar dveh železniških prog, ki vodita skozi kraj in se izvennivojsko križata na zahodnem delu Zakolanov, imajo krajani zelo dobre povezave tako do okoliških večjih krajev kot do Prage.

    V Prago se je tako možno odpraviti z enim od 16-ih parov avtobusov (ob koncu tedna pet parov), bližnje mesto Kralupy nad Vltavo (Kralupy nad Vltavou) je po cesti povezano s petimi pari, medtem ko zahodno ležeče mesto Slany s 14-imi pari avtobusov v delovnih dneh. V kraju so sicer tri avtobusna postajališča. Glavno se nahaja v središču Zakolanov. Ostala dva sta še na severovzhodnem ter južnem koncu vasi.

    Pomembno vlogo za prebivalcev ima nedvomno železniška proga označena s številko 093. Gre za enotirno neelektrificirano progo, ki povezuje Kralupy nad Vltavo (kjer se navezuje na enega glavnih evropskih koridorjev med Prago in Berlinom) ter centrom okrožja Kladnom (od koder se nadaljuje eden izmed številnih železničnih krakov proti Pragi). Progo med Kralupy in Prago (skozi Kladno) dnevno prevozi 16 parov (ob koncih tedna in praznikih 10 parov) vlakov.

    Ob nogometnem se nahaja manjše otroško igrišče z nekaj igrali.
    Spomenik, ki pripominja železniško nesrečo leta 1964.

    Nastanek proge je bil predvsem posledica potrebe po prevozu premoga in železa iz hitro razvijajočih se rudnikov ter talilnic v Kladnem. Spodnji del proge je bil od začetka celo velikodušno zgrajen za dvotirno obratovanje. Vendar drugi tir ni bil nikoli položen. Redni tovorni promet je po progi stekel leta 1856. Kmalu zatem mu je sledil tudi potniški promet vse do Kralup. Potniški promet na progi opravljajo državne železnice z dvodelnimi motornimi enotami, imenovanimi Regionova. Hkrati proga služi tudi tovornemu prometu, saj po njej dnevno prevažajo rjavi premog s severa Češke za kladensko elektrarno.

    Ravno na omenjeni progi se je januarja davnega leta 1964 zgodila ena najbolj

    tragičnih železniških nesreč na ozemlju Češke, ki je globoko zaznamovala Zakolane in njihove prebivalce. Polno naloženi tovorni vlak z nedelujočimi zavorami je iz Kladna drvel skozi postaje vse do Zakolanov, kjer je svojo nenadzorovano vožnjo končal s trčenjem v potniški vlak s skupno 32-imi potniki. 14 od njih jih je izgubilo življenje. Identiteta mnogih je bila po nesreči skoraj nemogoča. Trk je terjal tudi 36 uničenih vagonov. Pet preminulih potnikov je bilo iz Zakolanov. Nesrečo danes pripominja spomenik nedaleč od železniškega postajališča. Njegov avtor je vnuk ene od tragično preminulih v nesreči.

    Postajališče v Zakolanyh se nahaja na SV delu kraja. Postajna zgradba je bila nedavno obnovljena. A dejansko danes ne služi več svojemu namenu, saj v njej ni niti železniškega osebja niti poslopje ni odprto za potnike.

    Manjši pomen ima druga proga skozi Zakolane, označena s št. 121. Proga vodi med krajema Hostivice in Podlešin. Gre prav tako za enotirno neelektrificirano progo, ki je pričela obratovati leta 1873. Zgradilo jo je podjetje Praško-Duchcovska železnica. Na njej je opravljalo promet od leta 1873 do 1884. Zatem so jo prevzele državne železnice. Ob koncu leta 2004 je bil na progi ustavljen potniški promet. Tri leta kasneje so se nanjo vrnili sezonski vlaki. Tako lahko med marcem in oktobrom ob koncih tedna in praznikih po njej vidimo voziti dva para vlakov med Prago in Slanym. Gre za t.i. cyklohraček, vlak primarno namenjen izletnikom (družinam z otroki in kolesarjem).

    Svoj pečat Zakolanom sta pustila tudi vidni osebnosti iz sveta politike. Ladislav Zapotocky velja za enega izmed ustanoviteljev češke pokrajinske organizacije avstrijske socialne demokracije. Aprila 1878 je bila na kongresu v Pragi ustanovljena Češkoslovaška socialdemokratska stranka v Avstriji. Ena oizmed dveh glavnih osebnosti je bil Zápotocky. Tako je bila v okviru vseavstrijske socialdemokratske stranke ustanovljena posebna organizacija čeških socialnih demokratov. Kmalu zatem je bila sprožena policijska preiskava zaradi kaznivega dejanja tajnega združevanja. Ladislav Zapotocky je bil obsojen na dva meseca zapora. Leta 1882 je bil zaradi političnih dejavnosti ponovno obsojen in zaprt, tokrat za leto in pol. Po prestani kazni januarja 1884 je bil

    Spomenik padlim v prvi svetovni vojni.

    izgnan v domačo vas Zakolany, kjer se je za 16 let vrnil k svojemu prvotnemu poklicu krojača. Umrl je leta 1916. Z ženo Barboro sta imela pet otrok. Drugi od njih je bil Antonin, med letoma 1953 in 1957 predsednik Češkoslovaške.

    Vaščani imajo možnost nakupa osnovnih živil v manjši trgovini sredi vasi.

    Antonin Zapotocky se je rodil leta 1884 v Zakolanyh. Obdobje prve svetovne vojne je prebil kot avstroogrski vojak v Srbiji, na italijanski ter vzhodni fronti in v Romuniji. Po ustanovitvi Češkoslovaške (1918) je postal eden od ustanoviteljev levičarske frakcije v češkoslovaški socialni demokraciji in organizator delavskih svetov. Leta 1920 je sodeloval na 2. kongresu Komunistične internacionale, decembra istega leta pa je bil med glavnimi organizatorji splošne stavke v regiji Kladno, ki je vključevala odstop vlade in ustanovitev delavskih svetov. Zaradi te dejavnosti je bil obsojen na 18 mesecev zapora, a je bil po amnestiji predsednika Masaryka po polovici prestane kazni izpuščen na svobodo.

    Od leta 1922 je bil generalni sekretar Komunistične partije Češkoslovaške. V vodstvu je ostal tudi po 5. partijskem kongresu februarja 1929, ko je njegovo izvolitev izsilil delegat

    Kominterne. Med letoma 1925 in 1938 je bil poslanec Državnega zbora za Komunistično partijo Češkoslovaške. Po Münchenskem sporazumu je bila Komunistična partija Češkoslovaške jeseni 1938 razpuščena. Aprila 1939 je z ženo poskušal emigrirati v Sovjetsko zvezo, a so ju aretirali med poskusom prečkanja meje s Poljsko. Do februarja 1940 je bil zaprt v Pragi, nato v zaporu v Dresdnu in nazadnje v koncentracijskem taborišču

    Sachsenhausen do leta 1945. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča je leta 1945 postal predsednik Centralnega sveta sindikatov, član predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške republike in poslanec Državnega zbora. Poleti 1946 je predsedoval državnemu zboru. 15. junija 1948 je bil imenovan za predsednika vlade Češkoslovaške.

    21. marca 1953 ga je Državni zbor izvolil za predsednika republike. Zapotocky je tako po smrti Klementa Gottwalda postal peti predsednik Češkoslovaške (in drugi komunistični oblastnik na najvišji poziciji). 1. junija istega leta je Češkoslovaška izvedla valutno reformo brez soglasja Mednarodnega denarnega sklada ali predhodnega obvestila lastni javnosti. Čeprav je odpravila inflacijo in varčevalne sklade, je večino prihrankov prebivalstva republike razvrednotila v razmerju 5:1 v kolikor je bil denar deponiran v Narodni banki (za vse, ki so imeli denarne prihranke doma, je bil menjalni tečaj 50:1). Ta razvoj dogodkov je izzval odpor prebivalstva

    Ob stoletnici nastanka Češkoslovaške (2018) je bila na pročelju stavbe vaškega urada odkrita spominska plošča češkoslovaškim legionarjem.

    Češkoslovaške, tudi zato, ker je predsednik Zápotocky dva dni prej zanikal, da bi načrtoval reformo. Odpor se je stopnjeval v vstajo v Plznu, ki jo je češkoslovaška vojska skupaj z Ljudsko milico in mejno stražo zatrla. Sledila so množična politična sojenja. Zápotocky je dogajanje komentiral z besedami, da “ne morete ustvariti kulta delavca, ki mu je vse dovoljeno.”

    Življenjska pot Zapotockega se je zaključila 13. novembra 1957, ko je podlegel infarktu. Njegovo truplo so v generalski uniformi položili v krsto in nato kremirali. Žaro so po pogrebu postavili v marmorni sarkofag Nacionalnega spomenika na vzpetini Vitkov v Pragi. Po padcu komunističnega režima so jo nato prenesli v družinski grob na enem izmed praških pokopališč.

    Poleg političnega delovanja se je Zapotocky ukvarjal tudi z literaturo in novinarstvom. Svoja dela je posvečal predvsem razvoju revolucionarnega delavskega gibanja. V času vladavine (in tudi letih po smrti) je bila njegova vloga državnega vodje med ljudstvom pogosto idealizirana – propaganda ga je opisovala kot očeta delavcev, človeka ljudstva, večina prebivalstva pa ga je imela za bistveno bolj sprejemljivega in liberalnega kot večino predstavnikov komunistične partije. Vendar dogodki po denarni reformi leta 1953 kažejo, da je bil sposoben biti trd in nepopustljiv do delavcev in drugih, ki so izražali nestrinjanje s komunistično vlado. Bil je podpornik aretacij, internacij, sodeloval je pri pripravi političnih procesov in uvajanju vseh oblik terorja. Delovanje državnega policijskega aparata v rokah partije v času njegove vladavine kaže na mučenje, usmrtitve in psihološki teror.

    Stavba (nižje stopnje) osnovne šole in vrtca.

    Kljub temu, da so bili spomeniki, ki so širom Češke častili voditelje totalitarnih režimov, po nastopu svobode (leta 1989) odstranjeni, pa to ne velja za spomenik Antoninu Zapotockemu. Njegova podoba v nadnaravni velikosti iz leta 1984 (postavljena ob 100-letnici rojstva) še vedno ostaja na prvotnem mestu v rojstnih Zakolanyh. Posledično spomenik vzbuja čustva med prebivalci vasi. Novembra 2012 je skupina mladih umetnikov pobarvala plašč na kipu z rdečo, čevlje pa z belo barvo.

    V senci kipa totalitarnega voditelja na (za tovrstne režime) značilnem visokem betonskem podstavku in s tipičnim mrkim pogledom je le nekaj metrov stran postavljen spomenik žrtvam prve svetovne vojne. Na travnati površini se nahaja še zanimiv paviljon s smerokazi, klopmi ter informativnimi tablami z

    zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi Zakolanov z okolico. Zeleno površino obdajajo železniška proga, kolesarska steza ter na trenutke dokaj prometna cesta, ki vodi skozi Zakolane in povezuje Kladno ter Kralupe na Vltavou.

    Na nasprotni strani ceste (kamor je usmerjen pogled kipa Zapotockega) stoji edina trgovina v kraju, odprta od ponedeljka do sobote. Na neizrazitem trgu sredi vasi stoji še stavba vaškega urada v kateri sta tudi prostori pošte in kavarne (obe odprti od ponedeljka do petka). Ob vhodu v objekt je bila ob stoletnici odkrita spominska plošča z imeni legionarjev. Le nekaj korakov dalje reklama na stavbi daje vedeti, da imajo Zakolany tudi svoje vaško gostišče. Vsaj bilo je tako.

    Novejša stavba gasilskega doma.

    Napis na vratih namreč daje vedeti, da objekt trenutno išče novega najemnika. Ker v vasi tudi ni nobene restavracije, ostane edina možnost okrepčati se ob koncih tedna kar ob eni izmed družinskih hiš ob robu vasi. Nekaj klopi z mizami ter napis na tabli ob kolesarski stezi obiskovalce opozarja na možnost postanka ter potešitve svoje žeje s pivom ali katero izmed limonad, ki se

    Na skrajnem severovzhodnem delu Zakolanov se ob kolesarski stezi obiskovalci lahko okrepčajo s pijačo iz hladilne skrinjice.

    nahajajo v hladilni skrinjici. Plačilo se izvede na zaupanje z gotovino ali preko QR kode.

    Zakolany ležijo na povprečni nadmorski višini 235 m n.m. V eni izmed stranskih ulic stoji stavba s prostori nižje stopnje osnovne šole in vrtca. Za razliko od svojega najbolj znanega

    Izvennivojsko križanje dveh regionalnih prog v zahodnem delu Zakolanov.

    vaščana, je precej bolj pozitivno vlogo skozi zgodovino odigralo lokalno prostovoljno gasilsko društvo. Korenine gasilstva v kraju segajo v davno leto 1885. Danes društvo šteje 15 prostovoljnih članov in zagotavlja intervencijo še petim okoliškim krajem. Pred petimi leti so gasilci dobili povsem nove prostore. Velja omeniti, da so v društvu (in tudi v kraju samem) veseli predvsem interesa mladih po tovrstni dejavnosti.

    Tri leta po ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva je v Zakolanyh pognalo svoje korenine tudi sokolsko gibanje. Poleg telovadne je Sokol skrbel tudi za izobraževalno in kulturno dejavnost, ki je vključevala delovanje lastne knjižnice, naročanje različnih revij za domoznanstvo, organiziranje predavanj in zabav.  Aktiven je bil tudi gledališki in glasbeni oddelek.

    Predvsem zaradi dela z mladimi velja izpostaviti tudi lokalni nogometni klub, ki je pred dvema letoma praznoval prav tako častitljivih 110 let od ustanovitve.

    Zákolany ležijo na stičišču treh dolin, vrezanih v Praško planoto, ob sotočju treh potokov od katerih ima »primat« Zakolansky potok, ki se približno deset kilometrov za Zakolany izliva v Vltavo. Zaradi lege v sicer manj izraziti dolini se je do južneje ležečega gradišča, imenovanega Budeč, potrebno kar konkretno povzpeti po strmi cesti. Gre za spominsko najdišče povezano s knezom Vaclavom. Na sicer neizraziti vzpetini se nahaja enajst stoletij stara cerkev sv. Petra in Pavla, ki v svojem jedru velja za najstarejšo stoječo stavbo na Češkem. Leta 1967 sta bila gradišče in rotunda registrirana kot kulturna spomenika, 30. marca 1962 pa je bilo slovansko gradišče z vladnim odlokom razglašeno za nacionalni kulturni spomenik.

    Najdeni arheološki ostanki dokazujejo, da je bil Budeč naseljen že v prazgodovini (srednjebronasta doba gomil). V 20. stoletju je Budeč postal priljubljeno katoliško romarsko središče. Glavna romanja potekajo dvakrat letno – konec junija na praznik zavetnikov sv. Petra in Pavla ter konec septembra na praznik sv. Vaclava.

    Po gradišču so se Zakolany in okoliške vasi včasih imenovale Podbudečsko. Kraj je samostojna občina. Skupaj s še dvema vasema šteje dobrih 600 prebivalcev. Kraj leži v okrožju Kladno, od katerega je oddaljen 13 kilometrov, medtem ko je do obrobja češke metropole za približno 20 kilometrov vožnje. Prva pisna omemba Zakolanov sega v leto 1282.

    Ker je celotno območje Osrednječeške regije del Praškega integriranega javnega prevoza, se je iz češke metropole v Zakolane možno odpraviti z eno vozovnico ne glede na število prevoznih sredstev.

    Tudi zaradi kar dveh železniških prog, ki vodita skozi kraj in se izvennivojsko križata na zahodnem delu Zakolanov, imajo krajani zelo dobre povezave tako do okoliških večjih krajev kot do Prage.

    V Prago se je tako možno odpraviti z enim od 16-ih parov avtobusov (ob koncu tedna pet parov), bližnje mesto Kralupy nad Vltavo (Kralupy nad Vltavou) je po cesti povezano s petimi pari, medtem ko zahodno ležeče mesto Slany s 14-imi pari avtobusov v delovnih dneh. V kraju so sicer tri avtobusna postajališča. Glavno se nahaja v središču Zakolanov. Ostala dva sta še na severovzhodnem ter južnem koncu vasi.

    Pomembno vlogo za prebivalcev ima nedvomno železniška proga označena s številko 093. Gre za enotirno neelektrificirano progo, ki povezuje Kralupy nad Vltavo (kjer se navezuje na enega glavnih evropskih koridorjev med Prago in Berlinom) ter centrom okrožja Kladnom (od koder se nadaljuje eden izmed številnih železničnih krakov proti Pragi). Progo med Kralupy in Prago (skozi Kladno) dnevno prevozi 16 parov (ob koncih tedna in praznikih 10 parov) vlakov.

    Nastanek proge je bil predvsem posledica potrebe po prevozu premoga in železa iz hitro razvijajočih se rudnikov ter talilnic v Kladnem. Spodnji del proge je bil od začetka celo velikodušno zgrajen za dvotirno obratovanje. Vendar drugi tir ni bil nikoli položen. Redni tovorni promet je po progi stekel leta 1856. Kmalu zatem mu je sledil tudi potniški promet vse do Kralup. Potniški promet na progi opravljajo državne železnice z dvodelnimi motornimi enotami, imenovanimi Regionova. Hkrati proga služi tudi tovornemu prometu, saj po njej dnevno prevažajo rjavi premog s severa Češke za potrebe kladenske elektrarne.

    Ravno na omenjeni progi se je januarja davnega leta 1964 zgodila ena najbolj tragičnih železniških nesreč na ozemlju Češke, ki je globoko zaznamovala Zakolane in njihove prebivalce. Polno naloženi tovorni vlak z nedelujočimi zavorami je iz Kladna drvel skozi postaje vse do Zakolanov, kjer je svojo nenadzorovano vožnjo končal s trčenjem v potniški vlak s skupno 32-imi potniki. 14 od njih jih je izgubilo življenje. Identiteta mnogih je bila po nesreči skoraj nemogoča. Trk je terjal tudi 36 uničenih vagonov. Pet preminulih potnikov je bilo iz Zakolanov. Nesrečo danes pripominja spomenik nedaleč od železniškega postajališča. Njegov avtor je vnuk ene od tragično preminulih v nesreči.

    Postajališče v Zakolanyh se nahaja na SV delu kraja. Postajna zgradba je bila nedavno obnovljena. A dejansko danes ne služi več svojemu namenu, saj v njej ni niti železniškega osebja niti poslopje ni odprto za potnike.

    Manjši (turistični) pomen ima druga proga skozi Zakolane, označena s št. 121. Proga vodi med krajema Hostivice in Podlešin. Gre prav tako za enotirno neelektrificirano progo, ki je pričela obratovati leta 1873. Zgradilo jo je podjetje Praško-Duchcovska železnica. Na njej je opravljalo promet od leta 1873 do 1884. Zatem so jo prevzele državne železnice. Ob koncu leta 2004 je bil na progi ustavljen potniški promet. Tri leta kasneje so se nanjo vrnili sezonski vlaki. Tako lahko ob koncih tedna in praznikih med po njej vidimo voziti dva para vlakov med Prago in Slanym. Gre za t.i. cyklohraček, vlak primarno namenjen izletnikom (družinam z otroki in kolesarjem).

    Svoj pečat Zakolanom sta pustila tudi vidni osebnosti iz sveta politike. Ladislav Zapotocky velja za enega izmed ustanoviteljev češke pokrajinske organizacije avstrijske socialne demokracije. Aprila 1878 je bila na kongresu v Pragi ustanovljena Češkoslovaška socialdemokratska stranka v Avstriji. Ena oizmed dveh glavnih osebnosti je bil Zápotocky. Tako je bila v okviru vseavstrijske socialdemokratske stranke ustanovljena posebna organizacija čeških socialnih demokratov. Kmalu zatem je bila sprožena policijska preiskava zaradi kaznivega dejanja tajnega združevanja. Ladislav Zapotocky je bil obsojen na dva meseca zapora. Leta 1882 je bil zaradi političnih dejavnosti ponovno obsojen in zaprt, tokrat za leto in pol. Po prestani kazni januarja 1884 je bil izgnan v domačo vas Zakolany, kjer se je za 16 let vrnil k svojemu prvotnemu poklicu krojača. Umrl je leta 1916. Z ženo Barboro sta imela pet otrok. Drugi od njih je bil Antonin, med letoma 1953 in 1957 predsednik Češkoslovaške.

    Antonin Zapotocky se je rodil leta 1884 v Zakolanyh. Obdobje prve svetovne vojne je prebil kot avstroogrski vojak v Srbiji, na italijanski ter vzhodni fronti in v Romuniji. Po ustanovitvi Češkoslovaške (1918) je postal eden od ustanoviteljev levičarske frakcije v češkoslovaški socialni demokraciji in organizator delavskih svetov. Leta 1920 je sodeloval na 2. kongresu Komunistične internacionale, decembra istega leta pa je bil med glavnimi organizatorji splošne stavke v regiji Kladno, ki je vključevala odstop vlade in ustanovitev delavskih svetov. Zaradi te dejavnosti je bil obsojen na 18 mesecev zapora, a je bil po amnestiji predsednika Masaryka po polovici prestane kazni izpuščen na svobodo.

    Od leta 1922 je bil generalni sekretar Komunistične partije Češkoslovaške. V vodstvu je ostal tudi po 5. partijskem kongresu februarja 1929, ko je njegovo izvolitev izsilil delegat Kominterne. Med letoma 1925 in 1938 je bil poslanec Državnega zbora za Komunistično partijo Češkoslovaške. Po Münchenskem sporazumu je bila Komunistična partija Češkoslovaške jeseni 1938 razpuščena. Aprila 1939 je z ženo poskušal emigrirati v Sovjetsko zvezo, a so ju aretirali med poskusom prečkanja meje s Poljsko. Do februarja 1940 je bil zaprt v Pragi, nato v zaporu v Dresdnu in nazadnje v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen do leta 1945. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča je leta 1945 postal predsednik Centralnega sveta sindikatov, član predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške republike in poslanec Državnega zbora. Poleti 1946 je predsedoval državnemu zboru. 15. junija 1948 je bil imenovan za predsednika vlade Češkoslovaške.

    marca 1953 ga je Državni zbor izvolil za predsednika republike. Zapotocky je tako po smrti Klementa Gottwalda postal peti predsednik Češkoslovaške (in drugi komunistični oblastnik na najvišji poziciji). 1. junija istega leta je Češkoslovaška izvedla valutno reformo brez soglasja Mednarodnega denarnega sklada ali predhodnega obvestila lastni javnosti. Čeprav je odpravila inflacijo in varčevalne sklade, je večino prihrankov prebivalstva republike razvrednotila v razmerju 5:1 v kolikor je bil denar deponiran v Narodni banki (za vse, ki so imeli denarne prihranke doma, je bil menjalni tečaj 50:1). Ta razvoj dogodkov je izzval odpor prebivalstva Češkoslovaške, tudi zato, ker je predsednik Zápotocky dva dni prej zanikal, da bi načrtoval reformo. Odpor se je stopnjeval v vstajo v Plznu, ki jo je češkoslovaška vojska skupaj z Ljudsko milico in mejno stražo zatrla. Sledila so množična politična sojenja. Zápotocky je dogajanje komentiral z besedami, da “ne morete ustvariti kulta delavca, ki mu je vse dovoljeno.”

    Življenjska pot Zapotockega se je zaključila 13. novembra 1957, ko je podlegel infarktu. Njegovo truplo so v generalski uniformi položili v krsto in nato kremirali. Žaro so po pogrebu postavili v marmorni sarkofag Nacionalnega spomenika na vzpetini Vitkov v Pragi. Po padcu komunističnega režima so jo nato prenesli v družinski grob na enem izmed praških pokopališč.

    Poleg političnega delovanja se je Zapotocky ukvarjal tudi z literaturo in novinarstvom. Svoja dela je posvečal predvsem razvoju revolucionarnega delavskega gibanja. V času vladavine (in tudi letih po smrti) je bila njegova vloga državnega vodje med ljudstvom pogosto idealizirana – propaganda ga je opisovala kot očeta delavcev, človeka ljudstva, večina prebivalstva pa ga je imela za bistveno bolj sprejemljivega in liberalnega kot večino predstavnikov komunistične partije. Vendar dogodki po denarni reformi leta 1953 kažejo, da je bil sposoben biti trd in nepopustljiv do delavcev in drugih, ki so izražali nestrinjanje s komunistično vlado. Bil je podpornik aretacij, internacij, sodeloval je pri pripravi političnih procesov in uvajanju vseh oblik terorja. Delovanje državnega policijskega aparata v rokah partije v času njegove vladavine kaže na mučenje, usmrtitve in psihološki teror.

    Kljub temu, da so bili spomeniki, ki so širom Češke častili voditelje totalitarnih režimov, po nastopu svobode (leta 1989) odstranjeni, pa to ne velja za spomenik Antoninu Zapotockemu. Njegova podoba v nadnaravni velikosti iz leta 1984 (postavljena ob 100-letnici rojstva) še vedno ostaja na prvotnem mestu v rojstnih Zakolanyh. Posledično spomenik vzbuja čustva med prebivalci vasi. Novembra 2012 je skupina mladih umetnikov pobarvala plašč na kipu z rdečo, čevlje pa z belo barvo.

    V senci kipa totalitarnega voditelja na (za tovrstne režime) značilnem visokem betonskem podstavku in s tipičnim mrkim pogledom je le nekaj metrov stran postavljen spomenik žrtvam prve svetovne vojne. Na travnati površini se nahaja še zanimiv paviljon s smerokazi, klopmi ter informativnimi tablami z zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi Zakolanov z okolico. Zeleno površino obdajajo železniška proga, kolesarska steza ter na trenutke dokaj prometna cesta, ki vodi skozi Zakolane in povezuje Kladno ter Kralupe na Vltavo.

    Na nasprotni strani ceste (kamor je usmerjen pogled kipa Zapotockega) stoji edina trgovina v kraju, odprta od ponedeljka do sobote. Na neizrazitem trgu sredi vasi stoji še stavba vaškega urada v kateri sta tudi prostori pošte in kavarne (obe odprti od ponedeljka do petka). Ob vhodu v objekt je bila ob stoletnici odkrita spominska plošča z imeni legionarjev. Le nekaj korakov dalje reklama na stavbi daje vedeti, da imajo Zakolany tudi svoje vaško gostišče. Vsaj bilo je tako.

    Napis na vratih namreč daje vedeti, da objekt trenutno išče novega najemnika. Ker v vasi tudi ni nobene restavracije, ostane edina možnost okrepčati se ob koncih tedna kar ob eni izmed družinskih hiš ob robu vasi. Nekaj klopi z mizami ter napis na tabli ob kolesarski stezi obiskovalce opozarja na možnost postanka ter potešitve svoje žeje s pivom ali katero izmed limonad, ki se nahajajo v hladilni skrinjici. Plačilo se izvede na zaupanje z gotovino ali preko QR kode.

    Zakolany ležijo na povprečni nadmorski višini 235 m n.m. V eni izmed stranskih ulic stoji stavba s prostori nižje stopnje osnovne šole in vrtca. Za razliko od svojega najbolj znanega vaščana, je precej bolj pozitivno vlogo skozi zgodovino odigralo lokalno prostovoljno gasilsko društvo. Korenine gasilstva v kraju segajo v davno leto 1885. Danes društvo šteje 15 prostovoljnih članov in zagotavlja intervencijo še petim okoliškim krajem. Pred petimi leti so gasilci dobili povsem nove prostore. Velja omeniti, da so v društvu (in tudi v kraju samem) veseli predvsem interesa mladih po tovrstni dejavnosti.

    Tri leta po ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva je v Zakolanyh pognalo svoje korenine tudi sokolsko gibanje. Poleg telovadne je Sokol skrbel tudi za izobraževalno in kulturno dejavnost, ki je vključevala delovanje lastne knjižnice, naročanje različnih revij za domoznanstvo, organiziranje predavanj in zabav.  Aktiven je bil tudi gledališki in glasbeni oddelek.

    Predvsem zaradi dela z mladimi velja izpostaviti tudi lokalni nogometni klub, ki je pred dvema letoma praznoval prav tako častitljivih 110 let od ustanovitve.

  • SK Vysoky Chlumec – SK Novy Knin B

    SK Vysoky Chlumec – SK Novy Knin B

    Ena od mnogih tekem, ki so jih ljubitelji nogometa zadnji oktobrski konec tedna spremljali v najnižjih ligah vseh okrožij Osrednječeške regije, se je igrala v Visokem Chlumcu kamor je v sklopu 8. kroga skupine B okrožja Přibram prispela B ekipa iz 30 km oddaljenega kraja Novy Knin. Po visokem porazu na gostovanju pri vodilni ekipi so domači nogometaši želeli popraviti svoj vtis. Pogled na lestvico je obetal zanimivo srečanje, po katerem bi se Chlumčani v primeru polne bere lahko odlepili od ekip s spodnjega dela lestvice.

    Da gre za izenačeni moštvi, sta pokazali njuni medsebojni srečanji v pretekli sezoni. Obe sta se končali z zadetkom razlike, vsakokrat pa so kratko potegnili igralci Vysokega Chlumca. Rezultat je bil na obeh tekmah identičen – 3:4.

    Po poleti objavljenem razporedu sezone bi morala biti sobotna tekma za ekipi zadnja v jesenskem delu sezone. Zaradi tega so se v Vysokem Chlumcu odločili tekmo delegirati na dopoldanski termin, po katerem naj bi sledilo zaključno druženje nogometašev in ostalih v klubu. A je narava na Češkem sredi

    septembra prekrižala načrte (tudi) nogometnim klubom, ki so bili vsi po vrsti primorani svoje tekme v času obilnih padavin in poplav prestaviti na prvi prosti termin (v amaterskih tekmovanjih je to lahko zgolj prvi konec tedna po odigranem zadnjem jesenskem krogu). Zaradi administrativnih zadev se prvotni termin igranja sobotne tekme (10:15) ni spreminjal. Le da igralci po njej (še) ne bodo odšli na zimski odmor, saj jih bo prihajajoči konec tedna čakala še prestavljena tekma.

    Uvodni pozdrav.

    Prihod glavnih akterjev ob igrišče je pozdravila gosta megla, skozi katero je bila komaj da vidna silhueta gradu na bližnji vzpetini. Megla se je do pričetka tekme dvignila. Tekma se je tako pričela ob nizki oblačnosti ter za to obdobje ter zgoden čas igranja tekme sorazmerno visoki temperaturi (11˚ C). Po pričakovanju je bilo igrišče precej mehko, a je zelo dobro vzdrževana zelenica na njem za ta letni čas in nivo tekmovanja ekipama zagotavljala odlične razmere za igro.

    icer številčen kader domačih (ki je omogočal pogoste menjave) je bil tokrat oslabljen za dva »prvokategornika«, Karasa ter veterana Mrazka. Poleg njiju sta manjkala tudi Loch in Vrbicky. Prihod dovoljšnega števila igralcev je hkrati predsednika kluba Hřebejka razrešil igralskih dolžnosti. Tako si je namesto dresa nadel odsevni jopič organizatorja tekme katerem je ob robu igrišča večkrat tudi glasno spremljal potek srečanja.

    1. polčas

    Uvod v tekmo je minil povsem po željah domačih, saj jim je že v prvi akciji uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo. Po prodoru Vaclava Křesine po desni srani je sledila podaja na sredino do prostega Františka Hrona, ki je s 17-ih metrov z močnim in natančnim strelom po zgolj 30-ih sekundah igre matiral gostujočega vratarja za svoj že sedmi zadetek v aktualni sezoni.

    Prvih 15 minut je minilo v dinamični in odprti igri. Z obeh strani je bilo videti željo po zmagi. Gostom je pri napadalnih akcijah manjkala (natančnejša) zadnja podaja. Vsaj v rezultatskem smislu se je mešanica številnih izkušenj v defenzivi ter mladosti (in hitrosti) v napadu domačim obrestovala.

    František Hron (#7) je že v prvi minuti dosegel zadetek in prejel čestitke kapetana Stanislava Havla.

    Po uvodnem šoku so gostje počasi prevzemali pobudo na igrišču. S svojo agresivno igro so pri organizaciji napadov vse pogosteje povzročali težave že zadnji liniji domače obrambe. Spreten pobeg Jana Bena v 17. minuti je bil zaustavljen s prekrškom. Prosti strel s 25-ih metrov je izvedel Jan Burda, a se je žoga od živega zidu odbila v kot.

    Kljub gostujočemu pritisku je domača obramba uspevala (izkušeno) kljubovati v povprečju konkretno mlajšemu nasprotniku. Po 20. minuti so gostje povsem zagospodarili na zelenici, a se jim ob skoncentrirani defenzivi Chlumčanov (vključno z vratrajem Davidom Jirso) ni uspelo priigrati resnejše priložnosti.

    Če gostom iz igre nikakor ni uspelo najti poti do domačih vrat, jim je to uspelo po prekinitvi. V 24. minuti so po kotu z desne uspeli izenačiti. Po podaji na prvo vratnico je bil v vratarjevem prostoru najvišji gostujoči napadalec, ki je z glavo ob kar nekaj domačih branilcih ter vratarju Jirse poslal v domačo mrežo.

    Igra domačih je vse bolj padala. Če so bili v uvodu tekme enakovredni gostom v duelih, se je slika v nadaljevanju povsem spremenila. Tudi po izenačujočem zadetku so gostje nadaljevali z napadalno igro. Domači obrambi so povzročali težave tako na levi kot desni

    strani igrišča. V 30. minuti so izvedli nevarno akcijo, ki so jo zaključili z nenatančnim strelom z roba kazenskega prostora. Gostujoči igralci so povsem zagospodarili na sredini igrišča od koder so poskušali »lomiti« žilavo domačo defenzivo. V 38. minuti so gostje izvedli dolg napad, ki so ga zaključili z nevarnim strelom tik ob levi vratnici domačih vrat. Agresivna igra nasprotnika je domače silila v številne napake, prehitro izgubljene žoge in netočne podaje. Kljub temu domačim ne gre oporekati želje in borbe v obrambi za kar si zaslužijo pohvalo. A takoj, ko je bilo potrebno kreniti proti nasprotnim vratom, jim ni uspelo sestaviti več kot dveh podaj.

    V 40. minuti so domači po dolgem času zopet sprožili strel, a je poskus Pavla Lipe iz 30-ih metrov končal v naročju gostujočega vratarja. Dve minuti zatem si je aktivni František Hron priboril žogo na napadalni polovici. Nad njim je bil storjen prekršek po katerem je sledil prosti strel s približno 25-ih metrov, a je Jan Beno meril mimo vrat.

    Glede na potek srečanja je bil neodločen rezultat ob premoru zagotovo pozitiven za domače. Po napetih trenutkih so si privrženci lahko privoščili oddih ob pijači in klobasi. Poleg standardne ponudbe so si gledalci lahko privoščili tudi dobrote v obliki tradicionalnih čeških kolačev.

    2. polčas

    Podobno, kot uvod v tekmo je tudi pričetek drugega polčasa zaznamoval hiter zadetek. Le da tokrat na žalost domačih privržencev v mreži Vysokega Chlumca. V 49. minuti so domači igralci izgubili kar nekaj duelov na svoji polovici. Premalo odločno domačo defenzivo so gostje brez težav izigrali ter v zaključku akcije poslali žogo v prazno mrežo za rezultatski preobrat. V 54. minuti je zadišalo po novi nevarni situaciji. Po kotu

    gostov se je žoga v domačem kazenskem prostoru nevarno odbijala med številnimi nogami igralcev obeh ekip in se naposled odbila v roke pazljivega domačega čuvaja mreže Jirse.

    V prvi tretjini nadaljevanja srečanja je bila slika na igrišču identična tisti iz druge polovice prvega polčasa. Gostje so še naprej prevladovali. Ob njihovi agresivni igri je domačim le redko uspel prehod na gostujočo polovico, kaj šele si priigrati priložnost. Nase je s svojo hitrostjo na desni strani večkrat opozoril Vaclav Křesina. A kaj ko mu soigralci mnogokrat niso sledili s čimer se je njegov trud večinoma izjalovil. Tudi v nadaljevanju gre pohvaliti zeleno črne za borbenost v obrambi. Tempu gostov so sicer le stežka sledili, zato so njihove napade pogosto prekinjali s prekrški. Po

    pridobljeni žogi so jo večinoma tudi hitro izgubili. Dolge in visoke žoge (kot posledica agresivne igre nasprotnika) so le redko dosegle željeni cilj.

    Po 60. minuti srečanja je tudi agresivnost na gostujoči strani deloma upadla. Kljub temu pa so bili Chlumčani še vedno v podrejenem položaju. Ker so bili mnogokrat prav vsi skoncentrirani na svoji polovici, je gostom le redko uspelo zaključevati akcije. Bilo je za pričakovati, da gostje vendarle ne bodo zmogli držati visok nivo agresivnosti preko cele tekme. Kar je imelo za posledico, da so sčasoma domači postajali pogumnejši in pogosteje prihajali na nasprotno polovico. V 74. minuti so si priigrali prvo resnejšo priložnost v drugem polčasu. Po lepi akciji je v gostujočem kazenskem prostoru prodrl František Hron, a je zamudil s strelom in na koncu sprožil že preveč z desne strani.

    Njegov strel je gostujoči vratar odbil, a le do Bena, ki je sprožil še močnejši strel, prav tako delno z desne strani. A je tudi njegov strel nasprotni vratar ubranil. Minuto zatem so imeli gostje v nogah zaključno žogo. Težko je oceniti ali je šlo za neposrečen strel ali za diagonalno podajo po kateri se je gostujoči napadalec znašel sam na sedmih metrih, a je žog poslal mimo nemočnega Jirse a tudi za las mimo desne vratnice domačih vrat.

    Da je domače pred finišem tekme rezultat še vedno držal v igri, so si v največji meri krivi gostje sami, ki v daljšem obdobju svoje prevlade niso zmogli tekmo dokončno odločiti sebi v prid. Navzočim ljubiteljem nogometa se je obetal zanimiv zaključek srečanja. Igralci Vysokega Chlumca so pričakovano usmerili svoje sile v napad. Pri kreiranju ofenzivnih akcij so bili najaktivnejši Beno, Křesina in Lipa. Žogo jim je nekajkrat uspelo prenesti v bližino gostujočega kazenskega prostora nakar jim je za zaključek akcij večinoma zmanjkalo tako moči, kvalitete

    kot tudi ideje. Zaključne minute je (po pričakovanju) pospremilo tudi nekaj nervoze, ki pa jo je sodnik Zrubek s svojimi izkušnjami znal krotiti. Kljub temu velja omeniti, da so zadnje minute ponudile precej raztrgane igre. Če si domači nikakor niso zmogli priigrati priložnost, je gostom na drugi strani (verjetno) primanjkovalo izkušenj s katerimi bi srečanje rutinirano pripeljali do zaključnega sodniškega žvižga.

    Prav v zadnji minuti je Burda v bližini kotne zastavice izsilil prekršek. Praktično vsi domači igralci vključno z vratarjem Jirso so se odpravili v gostujoči kazenski prostor.

    Po prostem strelu so gostje odbili žogo v kot, po katerem je bilo pokopano še zadnje upanje domačih po osvojitvi točke.

    Igralci Vysokega Chlumca so tako po dveh minimalnih porazih še tretjič zapored izgubili z minimalnim rezultatom proti istemu nasprotniku. V seštevku je poraz domačih z 1:2 zaslužen. Glede na prikazano si zeleno črni zaslužijo pohvale za borbenost in željo. Kljub razliki v kvaliteti so rezultatsko parirali nasprotniku vse do konec srečanja. Za točkovno bero jim je naposled vendarle zmanjkalo tudi kvalitete. Ob podobni angažiranosti v nadaljevanju prvenstva znajo zagreniti življenje tudi kakemu favoritu. Ob podobni želji proti sebi enakovrednim ekipam znajo svojo točkovno bero iz pretekle sezone izboljšati, z nekaj sreče pa zaključiti prvenstvo bližje sredini kot spodnjemu delu lestvice.

  • SK Vysoky Chlumec

    SK Vysoky Chlumec

    SK Vysoky Chlumec s svojo 28-letno zgodovino v primerjavi z večino svojih tekmecev spada med mlajše klube. Glede na silo razmer se na spisku igralcev pred tekmo pojavi tudi ime predsednika kluba. Nogometaši imajo svoje domovanje na lepo urejenem igrišču nad katerim se na vzpetini razprostira grad. V lepem vremenu tako gostujoče ekipe v Vysokem Chlumcu pričaka posebna kulisa. Po daljšem času so se v klubu odločili, da z novim šolskim letom znova poskusijo z organizirano vadbo otrok.

    594 klubov je pričelo tekmovaje v sezoni 2024/25 v najnižjih ligah širom Češke (žal jih je nekaj od teh medtem že prenehalo z delovanjem). Od tega jih kar 259 nastopa v Osrednječeški regiji. Enako kot preteklo sezono je tudi v aktualni največja češka regija skupaj z Vysočina edina, ki tekmovanja organizirana do najnižje lige v prav vseh svojih okrožjih. Tej je v regiji 12.

    Vysoky Chlumec je eden od 21-ih klubov, ki v okrožju Přibram v dveh skupinah tekmujejo za prvenstvene točke v najnižji ligi. V tekoči sezoni nastopajo v skupini v skupini B. Po sedmih odigranih tekmah so s sedmimi osvojenimi točkami (dve zmagi in neodločen rezultat) v konkurenci 10-ih klubov trenutno na sedmem mestu. Preteklo sezono je Vysoky Chlumec zaključil tekmovanje na zadnjem mestu 8v skupini z 11-imi klubi). In to kljub 16-im osvojenim točkam za 4 zmage in prav toliko remijev. V dokaj izenačenem spodnjem delu lestvice sta ga od osmega mesta ločili zgolj dve točki.

    V Visokem Chlumcu imajo lepo urejeno nogometno igrišče z okolico.

    Visoki Chlumec spada s 600 prebivalci (celotna občina jih šteje dobrih 800) med večje kraje, ki imajo svojega nogometnega predstavnika v desetoligaški konkurenci širom Češke. Kljub temu je tudi v tem osrednječeškem mestecu nogomet ena redkih dejavnosti, ki redno skrbi za več kot le športni doprinos kraju. Česar se po besedah predsednika kluba Vladimira Hřebejka (ki je na tem mestu nasledil enega najzaslužnejših za ustanovitev nogometnega kluba v Visokem Chlumcu, Ludovita Kiša) zaveda tudi aktualni župan. Če so pred leti klubu pomagali tudi zasebni sponzorji, je danes slika precej skromnejša. Takoj je nogomet v Visokem Chlumcu postal finančno povsem odvisen od javnega (občinskega) denarja, ki skrbi za nemoteno delovanje kluba.

    Pogled na mehanizacijo ob severni strani igrišča priča, da bo klub v bližnji prihodnost

    dobil nekaj novih »sosedov«. Kraj se je namreč lotil izgradnje družinskih hiš na (zdaj že nekdanjem) travniku med nogometnim igriščem in glavno cesto pod vasjo. Na vprašanje o pričakovanem »sožitju« z novimi prebivalci Hřebejk odgovarja, da so se ljudje sami odločili preseliti se v bližino nogometnega igrišča. Brez dvoma bo čas tisti, ki bo pokazal na kakšnem nivoju bodo sosedski odnosi med prišleki in nogometaši.

    Zgodovina in uspehi kluba

    Ni ravno veliko klubov, ki bi svojo nogometno pot začeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Razlog, da je do tega prišlo v Visokem Chlumcu tiči v domačih igralcih, ki so v tistem obdobju nastopali v okoliških klubih. Leta 1996 se tako prične pisati zgodovina nogometa tudi v tem osrednječeškem kraju z bogato pivovarsko tradicijo. A ustanovitev kluba še ni pomenila tudi igranje nogometa v Visokem Chlumcu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bil

    klub primoran svoje domače tekme igrati na igriščih okoliških klubov. Kar je trajalo celih 12 sezon. Vse dokler leta 2008 ne sledi otvoritev lepo urejenega igrišča. Improvizirane kabine, ki so služile kot garderobe, kmalu po odprtju igrišča nadomesti še moderen klubski objekt, zgrajen s finančno podporo Osrednječeške regije, kraja ter ob pomoči igralcev, občanov in lokalnih podjetij.

    Ekipa Vysokega Chlumca iz leta 2010. Vir: arhiv SK Vysoky Chlumec

    Z izjemo dveh sezon je Vysoki Chlumec ves čas nastopal v najnižji ligi. Uvrstitev nivo višje mu je nazadnje uspela pred sedmimi leti. Vsakokrat so med devetoligaši nastopali zgolj eno sezono.

    Infrastruktura

    Kraj se je odločil zgraditi nogometno igrišče ob južnem delu V. Chlumca, nekaj deset metrov proč od danes že opuščene pivovarne Lobkowicz. Za edinstveno kuliso nogometnemu igrišču skrbi grad iz 14. stoletja. Simbol kraja stoji na vzpetini s katere je viden daleč naokoli. Eden najlepših pogledov nanj je ravno z igrišča. Sama zelenica je v zelo dobrem stanju k čemur pripomore tudi vgrajen namakalni sistem. Razlog za malenkost neravno igralno podlago naj bi po besedah Hřebejka ležal v ne dovolj utrjeni podlagi v času izgradnje. Teren vzdolž severnega dela igrišča je

    dva metra nad nivojem igralne površine, kar gledalcem omogoča zelo dober pregled nad dogajanjem na zelenici. Na tem delu so po celi dolžini nameščene klopi. Nekaj jih je postavljeno tudi na nasprotni strani ob (preprostih) rezervnih klopeh.

    Za vrati na zahodni strani stoji klubski objekt. V njem se nahajajo prostori z garderobami (od katerih je domača še posebej prostorna), ki jih povezuje krajši hodnik. Svoj vhod (z nasprotne strani objekta) vodi v klubski prodajni kiosk, kjer je v času tekem gledalcem na voljo nakup hrane in pijače. Na tej strani je postavljen tudi kotel za pripravo (dimljenih) klobas. Del objekta je še nadstrešek ob strani pod katerim je nameščenih nekaj miz s klopmi. Kljub temu, da je na dvignjenem delu vzdolž igrišča veliko boljši pregled, se večina ljubiteljev odloči spremljati tekme ob klubskem objektu. Kajpak ob pivu in dobri družbi.

    Podobo zgledno urejenega nogometnega igrišča dopolnjuje na daleč viden grad.

    Zgledno urejen objekt v Visokem Chlumcu si brez dvoma zasluži pohvalo. Tako kraj kot klub oz. nogometaši so nanj lahko (upravičeno) ponosni. Tako igralna površina kot klubski objekt sta nad povprečjem tega nivoja tekmovanja in nogometašem omogočata zelo dobre pogoje tako pri igranju tekem kot pri pripravi nanje.

    Pogled v prostorno garderobo domače ekipe priča s katerimi klubi vse simpatizirajo igralci.

    Igralski kader, trener in predsednik kluba

    Vodenje amaterskih klubov tudi zahteva svoj čas, kar marsikoga odvrne od angažiranja v nogometnih sredinah. Zato ne čudi, da v mnogih manjših klubih številne naloge izven igrišča opravljajo kar igralci sami. Nič drugače ni niti v Vysokem Chlumcu, kjer v vlogi igralca i predsednika kluba najdemo isto osebo – Vladimira Hřebejka. In podobno velja tudi za trenersko funkcijo, ki jo opravlja (izkušeni) kapetan moštva Stanislav Havel.

    Z vidika prihodnosti kluba se morda kot slabost kaže povprečna starost ekipe. Prednost v izkušnjah na eni strani lahko pomenijo strah pred koncem karier na drugi strani. Najstarejši igralec v kadru je Stanislav Tuma. Član prve enajsterice šteje častitljivih 57 let. Njemu ob bok velja postaviti še Josefa Mrazeka, ki z izjemo dveh vmesnih sezon, ko se je preizkusil na višjem nivoju, nosi dres Vysokega Chlumca vse od nastanka kluba.

    Del moštva je tudi bratska naveza Hron. František je s šestimi zadetki aktualno prvi strelec kluba, medtem ko 15-letni Jakub velja za najmlajšega člana ekipe. Za kanček »eksotike« v moštvu skrbi

    Nino Ughetto. Portugalca rojenega v Mozambiku je na Češko pripeljala ljubezen. Ekipi se je pridružil pred aktualno sezono.

    Mlajše kategorije

    Zgolj kratko obdobje je v 28-letni zgodovini Vysokega Chlumca klubske barve zastopala katera od mlajših kategorij. Klub je leta 2008 (ob otvoritvi igrišča) uspel v svoje vrste privabiti dovolj otrok, da je lahko formiral in v tekmovanje prijavil ekipo starejših dečkov. Sezono zatem je taista generacija nastopila še v kadetski konkurenci. Želja vodilnih v klubu, da so z angažiranjem otrok oz. mladine postavili prihodnje temelje članske ekipe, se je (pre)hitro razblinila. Ti dve sezoni sta bili namreč edini, ko je klubski dres nosila katera od mlajših selekcij.

    Po besedah Hřebejka klub sila težko konkurira močnejšim in večjim nogometnim sredinam iz bližnje okolice. Kljub temu gre odgovorne v klubu pohvaliti, da so se po 15-ih letih znova odločili poskusiti privabiti mlajše k treniranju in igranju nogometa. Na zadnji dan šolskih počitnic je klub objavil vabilo na organizirano vadbo za otroke od 4. do 14. leta starosti. Odziv je bil soliden. Od takrat potekajo treningi enkrat tedensko, udeležuje pa se jih okrog 20 otrok različnih starosti pod taktirko kapetana in trenerja članske ekipe Stanislava Havla. V kolikor bo interes zadosten tudi v spomladanskem delu, v klubu ne izključujejo možnosti, da bi v prihodnji sezoni klubske barve znova lahko zastopala katera od mlajših selekcij.

    Medijska pokritost in cilji kluba

    Kar se tiče javne podobe kluba, bi tudi v Vysokem Chlumcu lahko našli kar nekaj stičnih točk z nedavno obiskanimi klubi. Resda je spletna klubska stran še vedno dostopna, a je bila zadnje posodobitve deležna v letu 2020. V naslednjih dveh letih se je nekaj novic pojavilo še na klubski Facebook strani. Zadnja objava na omenjenem družabnem omrežju sega pred začetek aktualne sezone. Predsednik kluba Hřebejk ob tem omeni, da je za večino

    javnih objav v zadnjih letih poskrbel župan kraja, ki je tako na svoj način prispeval delež k delovanju kluba. In s tem pokazal zavedanje širšega pomena nogometa za sam kraj in njegove prebivalce.

    Trenutno bi na spletu kakršne koli aktualne informacije o klubu iskali zaman. Podobno velja tudi ob pogledih na občinske oglasne deske, kjer bi prav tako pogrešali vsaj vabilo na prihajajočo prvenstveno tekmo. Klub ima svojo manjšo oglasno tablo nameščeno na terasi gostišča v centru kraja. A tudi na njej je moč videti zgolj praznino.

    Ob omembi ciljev kluba predsednik Hřebejk da vedeti, da rezultati moštva niso postavljeni na prvo mesto. Primarna naloga je obdržati nogomet v kraju. Aktualno ima klub na spisku zadostno število igralcev, kar mu vsaj v bližnji prihodnosti zagotavlja mirno nogometno plovbo. Predsednik se hkrati zaveda, da aktualni kader ne premore dovolj kvalitete za naskok na višjo ligo. Za nameček je pri starejšem delu ekipe še vedno prisotna izkušnja ob zadnji uvrstitvi v deveto ligo po kateri je sledil takojšen izpad nazaj v najnižjo ligo.

    Ne glede na rezultat naslednjega srečanja bo Hřebejk s svojim karakterjem vedno poskrbel za dobro voljo v ekipi. V kolikor bi v klubu uspeli sestaviti še ekipo iz svojega podmladka iz katere bi v prihodnosti dopolnjevali kader članske ekipe, bi bil to uspeh ne le v nogometnem smislu temveč tudi za mestece Visoki Chlumec.

    SK Vysoki Chlumec v jesenskem delu sezone 2024/25.
  • Visoki Chlumec

    Visoki Chlumec

    Visoki Chlumec (Vysoký Chlumec) leži na jugu Osrednječeške regije, 70 km južno od češke prestolnice ter dobrih 30 km vzhodno od središča okrožja (Přibram). Zgodovina kraja je bila stoletja tesno povezana s češko viteško in plemiško rodbino Lobkowicz. Od daleč vidni grad na vzpetini nad mestecem v katerem so člani plemiškega rodu bivali vse do leta 1998 velja za dominanto ne le kraja temveč širše oklice. Poleg turistov, ki se v Visokem Chlumcu najpogosteje ustavijo zaradi obiska skanzena, lahko tu srečamo tudi njeno visokost Mario Beatrix, vnukinjo zadnjega avstrijskega cesarja.

    Kraj se je sprva imenoval Chlumec. Da bi ga lažje razločevali od mnogih ostalih naselij z enakim imenom, mu je bil sredi 19. stoletja dodan pridevnik »visoki«. Danes šteje 600 prebivalcev in je sedež občine. Leži na nadmorski višini 490 m n.m. Njegova prva pisna omemba sega v leto 1235. Ker s svojo velikostjo (uradno) ne izpolnjuje naziva mesto in presega velikost vasi velja po češki terminologiji Visoki Chlumec za »mestece« (městys).

    Po izgradnji gradu na polovici 14. stoletja sta pod njim zrasla (sprva) dva zaselka. Usoda kraja in njegovih prebivalcev je bila vse do 19. stoletja povezana z gradom oz. njegovimi lastniki. Prihod rodbine Lobkowicz v Chlumec leta 1474 velja za pomemben mejnik, ki je v naslednjih stoletjih močno zaznamoval ne le grad temveč celotno gospostvo.

    Grad Vysoky Chlumec

    Grad leži na vzpetini nad istoimenskim krajem na nadmorski višini 525 m n.m. Od leta 1965 ima status kulturnega spomenika.

    Čeprav se v pisnih virih prvič omenja leta 1382, naj bi njegov nastanek segal še nekaj let dlje v preteklost. V prvih desetletjih je zamenjal nekaj lastnikov vse dokler ga leta 1474 ni kupila Anna Švihovska, vdova Jana I. Popela z Lobkowicz. Lobkovici (pisano tudi Lobkowicz) so staročeški viteški in kasneje plemiški rod, čigar korenine segajo v konec 14. stoletja. Grad je nato ostal v njihovi lasti naslednjih nekaj stoletij.

    Grad Vysoky Chlumec je danes v lasti Marie Beatrix, vnukinje zadnjega avstrijskega cesarja Karla I.

    Leta 1644 družina Lobkowicz v Visoki Chlumec prenese dragocenosti s svojih preostalih posestev. Grad s tem postane tudi njihova zakladnica.

    V obdobju tridesetletne vojne zavzame Visoki Chlumec švedska vojska, ki grad izropa. Hkrati z nastankom Češkoslovaške (1918) so bili ukinjeni plemiški nazivi. Lobkovici se tudi zato usmerijo v diplomacijo in državni aparat. Kljub temu, da je bil grad v tem obdobju že zapuščen, je bil vseeno deležen vzdrževanja in oprav s strani njegovih lastnikov. V lasti Lobkovicev nato ostane vse do druge svetovne vojne, ko ga zapleni aktualna oblast podrejena nacistični Nemčiji. Z nasilnim prevzemom oblasti s strani komunistov leta 1948 je grad nacionaliziran. Po štirih desetletjih nesvobode in kršenja človekovih pravic je bil z nastopom svobode leta 1992 vrnjen družini Lobkovic. Grad je nato odprt širši javnosti

    vse do leta 1998, ko ga Lobkovici prodajo sorodnemu rodu oz. grofu Arco-Zinneberg-u.

    Grad Vysoky Chlumec je danes v lasti Marie Beatrix, vnukinje zadnjega avstrijskega cesarja Karla I.

    Leta 1644 družina Lobkowicz v Visoki Chlumec prenese dragocenosti s svojih preostalih posestev. Grad s tem postane tudi njihova zakladnica.

    V obdobju tridesetletne vojne zavzame Visoki Chlumec švedska vojska, ki grad izropa. Hkrati z nastankom Češkoslovaške (1918) so bili ukinjeni plemiški nazivi. Lobkovici se tudi zato usmerijo v diplomacijo in državni aparat. Kljub temu, da je bil grad v tem obdobju že zapuščen, je bil vseeno deležen vzdrževanja in oprav s strani njegovih lastnikov. V lasti Lobkovicev nato ostane vse do druge svetovne vojne, ko ga zapleni aktualna oblast podrejena nacistični Nemčiji. Z nasilnim prevzemom oblasti s strani komunistov leta 1948 je grad nacionaliziran. Po štirih desetletjih nesvobode in kršenja človekovih pravic je bil z nastopom svobode leta 1992 vrnjen družini Lobkovic. Grad je nato odprt širši javnosti vse do leta 1998, ko ga Lobkovici prodajo sorodnemu rodu oz. grofu Arco-Zinneberg-u.

    Grof Arco in Maria Beatrix

    Grad se po prenosu lastništva v roke Arco – Zinnebergu ponovno zapre za javnost. Zakonca se kmalu po nakupu gradu vključita tudi v javno življenje v Visokem Chlumcu. Tako sta denimo finančno podprla osnovno šolo in bila leta 2001 glavna pobudnika ustanovitve fonda usmerjenega v obnovo kulturnih spomenikov v tem delu Češke.

    Maria Beatrix izhaja iz rodu Habsburgov. Je avstrijska nadvojvodinja. Njeno celotno ime je Maria Beatrix Anna Felicitas Zita Charlotte Adelheid Christina Elisabeth Gennara. Kot vnukinja zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. nosi (neuradno) tudi naziv ogrske in češke princese. Z grofom Arco – Zinnebergom se je poročila leta 1980. Skupaj imata šest hčera. Do grofove smrti pred dvema letoma sta zakonca živela deloma v Pragi deloma na Bavarskem. Pot ju je pogosto vodila tudi v Visoki Chlumec. Grad sta najpogosteje obiskovala v času poletnega oddiha ali v obdobju (zimskega) lova na fazane. Tudi po Arcovi smrti Maria Beatrix s hčerami redno obiskuje svoje posestvo v tem delu Češke. Kar je razlog, da v tem obdobju obiskovalci v in ob okoliških gozdovih srečujejo številne fazane, ki so bili pred kratkim izpuščeni iz bližnjega gojišča.

    Skanzen

    Ob obisku Visokega Chlumca si je vsekakor vredno ogledati muzej na prostem. Nahaja se na severnem robu kraja. Uradno se imenuje Muzej vaških stavb osrednjega Povltavja (območja ob reki Vltavi). Z izjemo ponedeljkov je za obiskovalce odprt vse dni v tednu od aprila do konca leta. Vsako polno uro je možen tudi voden ogled. Muzej prikazuje razvoj podeželske arhitekture v tem delu Osrednječeške regije od 17. do pričetka 20. stoletja. Eksponati v in ob objektih prikazujejo način življenja in kmetovanja na podeželju. Med ogledom opremljenih prostorov si lahko v mislih naslikamo (trdo) življenje, ki so ga bili deležni predniki. Poleg opremljenih bivalnih prostorov muzej razstavlja tudi nekdanja orodja kmetovalcev, mlinarjev, kovačev, gozdarjev itd.

    Muzej je pričel nastajati ob koncu prejšnjega stoletja. Po odkupu zemljišča v lasti Lobkovicov, je bil leta 2000 v skanzen prenešen prvi objekt. Leto zatem je muzej pridobil vodno žago. Gre za edinstveno napravo iz druge polovice 19. stoletja, ki je omogočala razrez hlodov večjega premera. K žagi je bil kasneje postavljen objekt vključno z vodnim kolesom iz hrastovega lesa premera 320 cm, ki je zagotovil polno funkcionalnost objekta. Leta 2005 so do kolesa uredili še dotok vode. V primeru vodenega ogleda nam bo prikazano delovanje žage kakor tudi mlina v sosednjem objektu.

    Tako zaradi izumiranja podeželja kot novega načina življenja, kmetovanja itd. so z leti tudi številni (kmečki) objekti izgubili svoj prvotni pomen. Da bi uspeli rešiti vsaj del dragocenega podeželskega (ljudskega) stavbarstva, so etnologi in strokovnjaki za spomeniško varstvo prišli s pobudo postavitve skanzena. Vanj so prestavili objekte in predmete, ki jih (praktično) ni bilo več možno ohraniti na prvotnih mestih. Mnogi že na pol podrti objekti so bili večinoma deležni razstavljanja in nato prenosa materiala oz. delov objekta v muzej, s čimer se je v kar se da veliki meri ohranil njihov prvotni videz. Kadar zaradi različni okoliščin to ni bilo mogoče, so v muzeju postavili repliko objekta. V enem primeru pa so kar celoten del objekta (šlo je za črno kuhinjo) s pomočjo dvigala in tovornega vozila prepeljali v skanzen. S prenosom stavb v chlumeški muzej so bili rešeni številni (edinstveni) objekti. Danes kot eksponati služijo prikazu življenja prednikov.​

    Prostor muzeja je danes zapolnjen in vključuje 24 stavb.

    Spominska soba v občinski stavbi je posvečena 555-letnemu delovanju pivovarne v kraju.

    Pivovarna Lobkowicz

    Podobno kot grad in njegovi lastniki je pomemben pečat v zgodovini kraja pustila tudi pivovarna, ki je svoje ime oz. blagovno znamko zgradila prav tako na imenu Lobkowicz. Začetki pivovarstva v kraju segajo na prelom 14. in 15. stoletja, v roke češkega  plemiškega rodu je pivovarna prešla leta 1474. Po koncu tridesetletne vojne so lastniki poškodovano pivovarno obnovili. Enako, kot ostalo lastnino Lobkovicev, je prevzem oblasti s strani komunistov pomenil podržavljenje njihove tovarne. Po dobrih 40-ih letih jim je bilo protipravno odvzeto premoženje vrnjeno. Lastniki so pivovarno modernizirali, jo preimenovali v »Knežja pivovarna Lobkowicz« ter chlumeškemu pivu vrnili kvaliteto, ki ga je v preteklosti proslavila daleč naokoli.

    Leta 2005 se Lobkovici odločijo prodati sprva polovični delež pivovarne in kasneje še preostanek nemškemu podjetju LBC Management. V naslednjih letih pivovarna zamenja nekaj lastnikov (in tudi imen) vse dokler njen večinski delež za 1,9 milijarde čeških kron (76 milijonov €) ne odkupi podjetje v lasti kitajske korporacije CEFC.

    Že po nekaj letih se je pokazalo, da je kitajskim lastnikom kaj prida mar za pivovarsko tradicijo v kraju. Leta 2021 se namreč podjetje odloči ustaviti proizvodnjo piva v Visokem Chlumcu. S čimer se je končala 555-letna tradicija pivovarske proizvodnje v kraju. Piva pod blagovno znamko Lobkowicz se sicer še naprej varijo v šestih drugih krajih Češke in izvažajo širom sveta.

    Nekdaj ponos Visokega Chlumca kaže danes žalostno podobo.

    Da bi ohranili spomin na pivovarsko tradicijo tudi prihodnjim rodovom, se je kraj kmalu po ustavitvi proizvodnje piva odločil urediti prostore z razstavnimi eksponati. Manjši muzej se nahaja v prvem nadstropju občinske stavbe. Do njega vodi stopnišče, ki ga krasijo mnoga priznanja. V treh sobanah se lahko seznanimo s podrobnejšo zgodovino pivovarne, njenim razvojem, procesom nastajanja piva ter s številnimi predmeti (steklenice, etikete, sode, plakate itd.), ki so vsak od njih tvorili del bogate zgodovine pivovarstva v Visokem Chlumcu.

    Med skanzenom in središčem mesta stoji kostanjev drevored.

    Za ključe razstavnih prostorov je potrebno zaprositi prijazne uslužbenke pošte v pritličju iste stavbe. Pošta, ki je sicer odprta med ponedeljkom in petkom hkrati služi tudi kot turistično informacijski center. Slednji ima svoja vrata odprta tudi ob koncih tedna in praznikih. Poštna uslužbenka za okencem tako poleg poštnih storitev opravlja tudi naloge turistične informatorke. Da si občina za svoj trud oz. pozornost do turistov zasluži vso pohvalo, priča tudi pogled na številne prospekte in ostale publikacije ter mnoge spominke a katerih prevladujejo podobe gradu, skanzena in simboli pivovarne.

    Če se je občina z županom na čelu potrudila ohraniti spomin na večstoletno tradicijo pivovarstva, velja ravno nasprotno za trenutne lastnike. Ob glavni cesti v spodnjem delu kraja vsakomur pade v oči zdaj že zapuščen objekt nekdanje pivovarne. Čeprav se je v zadnjih treh letih in pol pokazala želja po nakupu ali najemu dela objekta s strani manjših podjetnikov, lastnike zanima zgolj prodaja celotnega kompleksa. Tudi za ceno nadaljnjega propadanja.

    Ostale zamimivosti

    ​V družbi krajev s svojim nogometnim predstavnikom v najnižji ligi češkega nogometa spada Visoki Chlumec nedvomno med večje. A kljub temu tudi v pivovarskem kraju za družabno življenje poleg žogobrcarjev skrbijo le

    še gasilci. Ki imajo – za razliko od nogometašev – za seboj že častitljivo obdobje delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo (oz. gasilski zbor) je bil ustanovljen že davnega leta 1887. V obdobju delovanja je mdr. skrbel tudi za kulturno, glasbeno, zabavno in rekreativno dejavnost.

    Za ključe razstavnih prostorov je potrebno zaprositi prijazne uslužbenke pošte v pritličju iste stavbe. Pošta, ki je sicer odprta med ponedeljkom in petkom hkrati služi tudi kot turistično informacijski center. Slednji ima svoja vrata odprta tudi ob koncih tedna in praznikih. Poštna uslužbenka za okencem tako poleg poštnih storitev opravlja tudi naloge turistične informatorke. Da si občina za svoj trud oz. pozornost do turistov zasluži vso pohvalo, priča tudi pogled na številne prospekte in ostale publikacije ter mnoge spominke a katerih prevladujejo podobe gradu, skanzena in simboli pivovarne.

    Če se je občina z županom na čelu potrudila ohraniti spomin na večstoletno tradicijo pivovarstva, velja ravno nasprotno za trenutne lastnike. Ob glavni cesti v spodnjem delu kraja vsakomur pade v oči zdaj že zapuščen objekt nekdanje pivovarne. Čeprav se je v zadnjih treh letih in pol pokazala želja po nakupu ali najemu dela objekta s strani manjših podjetnikov, lastnike zanima zgolj prodaja celotnega kompleksa. Tudi za ceno nadaljnjega propadanja.

    Ostale zamimivosti

    ​V družbi krajev s svojim nogometnim predstavnikom v najnižji ligi češkega nogometa spada Visoki Chlumec nedvomno med večje. A kljub temu tudi v pivovarskem kraju za družabno življenje poleg žogobrcarjev skrbijo le še gasilci. Ki imajo – za razliko od nogometašev – za seboj že častitljivo obdobje delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo (oz. gasilski zbor) je bil ustanovljen že davnega leta 1887. V obdobju delovanja je mdr. skrbel tudi za kulturno, glasbeno, zabavno in rekreativno dejavnost.

    Na južni strani Visokega Chlumca – med grajsko vzpetino in glavno cesto – leži miren predel z družinskimi hišami in nekaj (manjšimi) večstanovanjskimi stavbami. Pogled na mehanizacijo preko glavne ceste priča, da se bo število prebivalcev kraja v kratkem povečalo za nekaj deset. Skozi zahodni predel se proti centru mesteca pne nekaj strmih in ozkih cest. Preden zapeljemo na katero od njih je potrebno preveriti signalizacijo, saj je večina njih enosmernih. Na skrajnem zahodnem delu Visokega Chlumca se nahaja športno rekreacijski center v zasebni lasti. Od pomladi do jeseni kot edini v kraju nudi prenočevanje v lesenih hiškah. Center se razprostira na večji površini in je primeren predvsem za ljubitelje športa oz. aktivnega preživljanja prostega časa. Obiskovalcem je mdr. na voljo teniško igrišče, večnamensko peščeno igrišče, igrišča za badminton, mali nogomet, prostor za namizni tenis itd.

    Središče kraja se nahaja na njegovem najvišjem delu. V njem lahko najdemo vse javne objekte. Nasproti že omenjene občinske stavbe s pošto se nahaja gostišče (trenutno v fazi manjše obnove) v katerem se je možno okrepčati ob poznih popoldanskih in večernih urah v drugi polovici tedna. Ob njem je manjša trgovina, kjer imajo krajani možnost nakupa osnovnih živil vse dni v tednu. Nekaj korakov dalje stoji večji objekt v katerem sta nižja stopnja osnovne šole ter vrtec. Pred njo je postavljen spomenik padlim rojakom v prvi svetovni vojni. V naslednji stavbi imajo svoje prostore gasilci, ki se lahko »pohvalijo« z že skoraj nostalgičnim karosinim vozilom. Nedaleč proč manjša tabla ob cesti oznanja, da je v bližnji stanovanjski hiši možno kupiti dobrote iz domače kuhinje. Potrebno je le pogumno stopiti do okna hiše, ob katerem je objavljen seznam ponujenih dobrot, si izbrati željeno sladico in nato pritisniti na dobro viden zvonec nad okensko polico.

    Ob vseh omenjenih stavbah v središču kraja se stika kar pet cest, ki speljanih iz različnih smeri. Zanimiv prometni režim terja od voznikov kar nekaj pozornosti (zlasti tistih, ki jih pot prvič pripelje v Chlumec). Dve od cest sta namreč dvosmerni medtem ko ostale tri dovoljujejo zgolj enosmerno vožnjo. Na proizvodnjo in prodajo keramike nas opozarja na daleč viden napis na fasadi lepo obnovljene hiše, ki stoji vzporedno »ujeta« med dve enosmerni cesti. V spodnjem prostoru je manjša trgovina v kateri lahko najdemo različne keramične izdelke. Z izdelavo pekačev, modelov za peko kolačev in peciv, skodelic, vrčev, okrašenih s tradicionalnimi lokalnimi podobami zakonca Novak nadaljujeta družinsko tradicijo iz začetka 90-ih let. Pri čemer jima na pomoč večkrat priskoči tudi hči.

    Seveda se v Visoki Chlumec lahko odpravimo tudi z javnim prevozom (avtobus). Povezave z bližnjimi večjimi mesti so dobre. V kraju so tri avtobusna postajališča. Dve se nahajata ob glavni cesti na južni strani kraja, tretja je v centru. Pred odhodom oz. prihodom je potrebno preveriti vstopno / izstopno točko. Avtobusi namreč ne ustavljajo na vseh treh postajališčih.

    Kljub temu, da je Visoki Chlumec od češke metropole oddaljen 70 km, je kraj vključen v mrežo Praškega  potniškega prometa. Posledično lahko videvamo skozi kraj voziti avtobuse z enako podobo, kot v glavnem mestu. Tarifni sistem je pregleden in enostaven. Za razliko od Slovenije, kjer niti v letu 2024 na vlakih in avtobusih ne bomo dočakali možnost nakupa vozovnic z brezgotovinskim plačilom, lahko po celi Češki že več kot desetletje z javnim prevozom potujemo in plačujemo tako s plačilno kartico kot z gotovino.

    ​Skozi Visoki Chlumec je speljanih pet avtobusni linij. Prav vse pričenjajo oz. končujejo svojo pot v bližnjem večjem mestu Sedlčany. Med tednom mesta povezuje 11, ob koncih tedna in praznikih je to 5 parov avtobusov.

  • SK Všestary

    Če je večina glavnih akterjev v najnižjih ligah z nastopom predzadnjega meseca v letu iz svojih urnikov že črtala nogometne aktivnosti, je bilo zadnji konec tedna nekaj njihovih sotrpinov še vedno primorano v boj za zadnje prvenstvene točke letošnjega leta. Svojo točkovno bero za veselejši december so si poizkušali obogatiti nogometaši v najnižjih ligah še v devetih okrožjih treh čeških regij. Kar sedem od »aktivnih« okrožij je odpadlo na Orednječeško regijo.

    Eno od teh okrožij je tudi Praga-vzhod. Okrožje v polkrogu zajema periferijo ob glavnem mestu (brez predelov češke metropole, ki je samostojna enota na nivoju regij).

    Nogomet v Všestaryh ima za seboj že kar nekaj prehojene poti. Klub je bil namreč ustanovljen leta 1936. Če ne štejemo obdobja nemške okupacije (1939-45), ko se prvenstvene tekme niso igrale (le tu in tam kakšna prijateljska tekma), se nogomet v vasi igra brez prestanka vse do danes. O začetkih nogometa v vasi danes žal ni možno najti nobenih podatkov. Klub je sicer imel aktivno spletno stran do lanskega leta, a je bila ta izključno namenjena informiranju staršev o treningu in tekmah dveh klubskih mlajših selekcij. Pred leti je sicer klub aktiviral Facebook stran preko katere je svoje privržence informiral o tekmah. A tudi ta socialni medij za klub ni imel dolgega roka trajanja.

    Klub je od ustanovitve do 60-ih let nastopal pod aktualnim imenom – SK Všestary. Nato se je preimenoval in do začetka 90-ih let nastopal kot Sokol Všestary, nakar si znova nadene svoje prvotno ime.

    Slabi dve desetletji so privrženci svoje lokalne nogometaše hodili vzpodbujati k igrišču približno kilometer oddaljenem iz vasi. V 50-ih letih se nato nogometaši preselijo na današnjo lokacijo ob robu vasi. Neraven teren je bil razlog, da je tudi igrišče kar konkretno »viselo«. Pol stoletja je bilo potrebnega, da so med letoma 2006-08 obnovili igrišče. Višinska razlika med goloma je bila »izničena«, s tem pa je klub (za ta nivo) pridobil zelo dobre pogoje za igranje tekem.

    Če gre v zadnjem obdobju mnoge češke desetoligaše pohvaliti za lepo urejene travnate površine, to nekaj manj velja za (ne)ravne podlage. Po videnem sodeč je v Všestaryh tudi ta problem rešen.

    Skozi zgodovino klub beleži dve obdobji nastopanja mlajših selekcij. Prvo sega v 70. in 80-a leta (kadeti in šolska ekipa), drugo pa v obdobje med letoma 2013-22. Zadnjo sezono sta klubske barve zastopali selekciji U-10 in U-12 (šlo je sicer za eno generacijo, ki je nastopala za obe kategoriji). Zaradi pomanjkanja trenerjev in igralcev so se v klubu po koncu lanske sezone odločili zaključiti z organiziranim treniranjem mlajših selekcij.

    Članska ekipa je svojo največjo slavo doživela v obdobju med letoma 1999 in 2008, ko je nastopala med najboljšimi klubi v okrožju.

    Podobno, kot pri mnogih klubih v najnižjih ligah, so se tudi nad Všestary kar nekajkrat zgrnili temni oblaki, ki so grozili z zatonom nogometa v vasi. Razlog za to je bil vsakič enak – pomanjkanje igralcev. Prvič se je klub soočil z omenjeno težavo v začetku 80-ih let, nato leta 1992 in nazadnje pred tremi leti, ko je zaradi COVIDa in posledično prekinitve tekmovanj kar nekaj igralcev minila volja do nogometa. Klub je takrat zagato rešil z oglasom preko katerega je povabil ljubitelje nogometa, da se pridružijo članski

    ekipi. Oglas je naletel na pozitiven odziv. In hkrati poskrbel, da igralsko zasedbo danes dopolnjuje kar peterica tujcev, sicer živečih Pragi – trije Bolgari, Španec in Maročan.

    Najnižjo ligo v okrožju Praga – vzhod to sezono zastopa 25 klubov, razdeljenih v dve skupini. Všestary nastopajo v skupini B skupaj s še 11-imi ekipami. Po lanski rezultatsko neuspešni sezoni (zadnje mesto z 9-imi osvojenimi točkami) je letošnji jesenski del sezono znatno uspešnejši. Glavni razlog za boljšo točkovno bero leži predvsem v širši igralski zasedbi. Po petih uvodnih porazih so Všestary nanizali štiri zaporedne zmage. Odlična forma je bila razlog, da so domači optimistično pričakovali nedeljski dvoboj s sicer favorizirano B ekipo iz 9 km oddaljenih Dobřejovic, ki je v prejšnjem krogu doma deklasirala vodilno ekipo skupine. Lestvica pred 10. krogom je izgledala takole:

    Kmalu po uvodnem sodniškem žvižgu je bilo jasno, da je ekipni duh tisti, ki je domačim v zadnjih tekmah prinesel zmagovito formulo – pri vseh igralcih je bilo videti disciplino, niso se bali duelov, med seboj so si pomagali, se vzpodbujali.

    Tekom polčasa so domači prevzeli rahlo terensko pobudo in ob nemočnih gostih pokazali tudi več poguma pri zaključkih akcij. Vseeno pa njihovi redki streli niso resneje ogrozili gostujočih vrat. Kot denimo ob (nenatančnem) poskusu Bolgara Hrista

    Kancheva (s št. 5 na levi sliki spodaj v desnem spodnjem kotu), ki ga je še tekom prvega polčasa zamenjal z 8-imi zadetki najboljši domači strelec Michael Štepan (#8). Na glavni sliki levo spodaj pri domačih med izvajanjem avta Zdenek Beneš (#4). Poleg Štepana se ob avt liniji nahaja še Mikolaš Moravec. 

    Prijazni domači prostovoljki, ki sicer skrbi za čistočo prostorov in postrežbo obiskovalcev, zbrana prostovoljna sredstva niso mogla privabiti kdove kakšnega nasmeha na obraz. So se pa domači nogometaši vrnili na igrišče v dobrem razpoloženju. Trenutke pred drugim polčasom je med drugim uspelo zapolniti tudi v družbi bodočega nogometaša (na spodnji sliki).

    Všestary so se tudi v drugem polčasu držali preizkušenega (in za njih) uspešnega recepta s katerim so favorizirane goste držali v šahu. Bolj se je tekma prevešala v zaključek bolj so duele spremljali tudi verbalni dvoboji. Kljub temu je igralcem uspevalo pravočasno brzdati svoje emocije, s čimer so še najbolj olajšali delo sodniku. Slednji se je v uvodu tekme malo lovil, v 90-ih minutah pa je pokazal po en rumeni karton na vsaki strani.

    Na koncu je vendarle ostalo pri pravični delitvi točk za remi brez zadetkov. Nogometni romantiki bi si ob ogledu takšne tekme verjetno rezali žile (močno dvomim, da bi statistika na tekmi sploh zabeležila kak strel v okvir vrat – tisti redki so bili verjetno preslabi, da bi jih sploh beležili kot strele). A ker očitno cilj opravičuje sredstva tudi v najnižji ligi, se z lepoto igre verjetno nihče v domačem taboru ni pretirano ubadal. Za domače je točka proti favoritu enaka zmagi.

    V zadnjem jesenskem krogu čaka Všestare še ena zahtevna tekma – gostovanje pri tretjeuvrščeni ekipi. S podobno predstavo imajo vsekakor možnost, da presenetijo še enega favorita in svoj niz neporaženosti prenesejo v spomladanski del.

  • FK Nebužely

    V mnogih pogledih ima primat na Češkem Osrednječeška regija. Tako po velikosti kot po številu prebivalcev velja za največjo regijo. Bližina Prage in večinoma dobra prometna infrastruktura sta ena glavnih razlogov, da so v regiji našle svoj sedež mnoge svetovne korporacije. Posledično so tu zaslužki najvišji.

    Regija izstopa tudi po številu okrožij – teh ima 12. Enako kot v prejšnjem prispevku omenjena Vysočina tudi v Osrednječeški regiji prav vsa okrožja premorejo dovolj klubov za organizacijo tekmovanj na vseh nivojih. Če bi pravilnik dovoljeval, bi v večini okrožij brez težav lahko organizirali še kakšno ligo nižje od desete (ki je s strani Češke nogometne zveze določena kot najnižja). Da ima regija primat tudi kar se števila nogometnih klubov tiče, priča sledeči podatek. To sezono je tekmovanje v vseh najnižjih ligah (se pravi, v vseh tretjih ligah okrožij) na Češkem pričelo 545 klubov. Kar 233 (43%) od teh jih nastopa v Osrednječeški regiji.

    Na severu regije v okrožju Melnik v najnižji ligi letos nastopa 22 klubov, razdeljenih v dve skupini. Skupina A šteje 12 klubov, v njej pa nastopajo tudi Nebužely.

    Leto ustanovitve nogometnega kluba sega v vojno obdobje, točnejev leto 1944. Klub sicer na omrežju nima svoje spletne strani, je panekaj podatkov o nogometu moč najti na uradni spletni strani kraja. Iz zapisa v klubski kroniki gre sklepati, da je bilo

    zanimanje za žogobrc v obdobju nemške okupacije precejšnje. Klub je namreč ob ustanovitvi premogel A in B ekipo, šolsko ekipo ter ekipo mladincev. Vse selekcije so v obdobju vojne odigrale nekaj prijateljskih tekem. Ob koncu leta 1946 se večina igralcev s klubom razide, kar ima za posledico prenehanje nogometne aktivnosti.

    Nogomet v vasi ponovno zadiha s polnimi pljuči leta 1952. Istega leta se zgradi tudi novo igrišče ob vaškem pokopališču (kjer se tekme igrajo še danes), med letoma 1955-57 sledi postavitev garderob. Klubska kronika pravi, da se je takrat formirana ekipa na svoje prvo (prijateljsko) gostovanje odpravila s traktorjem. Da je bilo igralcem zadoščeno tudi z udobjem, so traktorju pripeli dva vozova.

    Leta 1953 se članska ekipa prijavi v uradno tekmovanje pod imenom Sokol Nebužely. Do leta 1960 nastopa v najnižji ligi, nakar sledi 7 sezon igranja v predzadnji ligi. Sledijo sezone, kjer se klub izmenjuje v obeh najnižjih ligah. Obdobje med letoma 1977 in 94 velja za najdaljše klubsko obdobje med okrožnimi drugoligaši. Od leta 2000 je klub stalno član najnižje lige.

    Leta 2003 se klub preimenuje iz Sokola v FK Nebužely. Večji del zgodovine je za klub nastopala tudi katera izmed mlajših selekcij. Poskus formiranja mladinske ekipe pred 15-imi leti se je kmalu izjalovil. Še najdlje je z aktivnostjo vztrajala ekipa mlajših dečkov, ki je bila ukinjena pred desetimi leti. Od takrat dalje klub nima svojega predstavnika med mlajšimi kategorijami.

    Če so že ljubitelji nogometa na spletu prikrajšani za aktualne novice o svojem lokalnem klubu, lahko vaščani najdejo vsaj razpored celotnega jesenskega dela na večih točkah v vasi – na avtobusnem postajališču, oglasni deski vaškega urada ter na oknu sokolskega doma.

    Tudi tu vsem, ki jih v vas prvič privabi nogometni dogodek, pomaga na poti do igrišča smerokaz.

    Klub je finančno povsem odvisen od krajevnega denarja. Tu in tam za aktualno vzdrževanje prostorov in lepotne popravke na in ob objektu prispevajo tudi igralci sami.

    Po besedah trenerja Miroslava Skale (ki je v klubu aktiven že več kot 40 let) in kapetana ekipe Pavla Novaka niti solidna infrastruktura (za ta nivo tekmovanja) ne bo rešila klubske prihodnosti. Kot bi se oba že davno nazaj sprijaznila z nogometno usodo v vasi dodata, da je le vprašanje časa kdaj se bo v Nebuželyh odigrala zadnja tekma. Ob preusmeritvi pogleda na travnato površino Skala zgolj skomigne z rameni in navede, da imajo najstarejšo ekipo v ligi, da so večkrat poskušali v ekipo zvabiti mlajše igralce, a so pri tem vedno naleteli na neinteres…

    Po debaklu v prejšnjem krogu, ko so Nebužely pri prvouvrščeni ekipi prejeli kar devet zadetkov, jih je zadnjo oktobrsko nedeljo čakal vse prej kot lahek popravni izpit proti tretjeuvrščeni ekipi iz 17 km oddaljenega kraja Střezivojice. Lestvica pred 9. krogom je izgledala takole:

    Uvodne minute so ob za ta čas ugodnih vremenskih pogojih (9˚C) domači pričeli kar ambiciozno. Goste so poskušali pokrivati že na njihovi polovici. Vseeno pa si kakšne omembe vredne priložnosti niso uspeli ustvariti.

    Gostje na drugi strani so se očitno dobro pripravili na nasprotnika. S hitrimi oddajami žog so večkrat izigrali domače. Svojo premoč so prvič kronali že v 10. minuti (desno na desni zgornji sliki) po napaki domačega vratarja. Svojo prednost so gostje podvojili le nekaj minut zatem iz enajstmetrovke (zgoraj desno spodnja desna slika). Vse številčnejše napake pri domačih so botrovale še tretjemu zadetku v domači mreži. Potapljajoči voz niso mogle zaustaviti niti izkušnje Zbynka Všetečke na sredini igrišča (desno na glavni sliki spodaj). Domača klop je tako že tekom prvega polčasa spoznala, da tokrat realno svoje točkovne bere ne bodo izboljšali.

    Še največ aktivnosti je pri domačih kazal najmlajši v ekipi – Miroslav Gregor (levo na glavni sliki). Njegov mlajši brat (hkrati tudi najmlajši član Nebuželov) Michal je na zadnji tekmi staknil poškodbo in je posledično moral izpustiti zadnjo tekmo. S 4-imi zadetki je sicer vodilni na klubski lestvici strelcev. Domači so se le stežka prebijali pred kazenski prostor gostov. Sicer redki zaključni streli (kot denimo Lukaša Bočka s št.7 ali Milana Havlika na spodnjih manjših slikah levo) so bodisi leteli konkretno mimo gostujočih vrat bodisi točno v naročje gostujočega čuvaja mreže.

    Sledeč modernim nogometnim smernicam so domači poskušali žogo skoraj vedno s podajami po tleh pripeljati čim dlje od svojih vrat. A kaj ko sta se želja in znanje izkazala za dva nasprotujoča si pojma. Posledično so s pogostimi izgubami žog krepko na svoji polovici vratarja Viktorja Vosmika vse pogosteje spravljali v obup.

    Ker je temperatura počasi padala, je tudi del nogometnih privržencev premor namenil obisku (ogrevanega) gostinskega dela. V njem sta dve prijazni domači prostovoljki skrbeli tako za žejo kot lakoto gledalcev. Kar se tiče klubske gostinske ponudbe, si le-ta vsekakor zasluži pohvale. In če moški del gledalcev hladnejše vreme ni odvrnilo od standardnega naročanja piva, ima temperaturna sprememba precej večji vpliv pri naročanju pijač s strani nežnejšega spola, kjer so tokrat prevladovali grog, čaj, kava…

    Gostje, zadovoljni z rezultatom, se niso kaj prida naprezali. Verjetno so domačim tudi načrtno prepustili sredino igrišča, da so potem s hitrimi protinapadi ogrožali domača vrata. Prva takšna akcija z uspešnim zaključkom jim je uspela v 60. minuti (desno na glavni sliki). Peti zadetek so dodali le nekaj minut zatem, ko sta gostujoča napadalca v kazenskem prostoru z medsebojnimi podajami poskrbela za dodaten

    občutek ponižanja v domačem taboru (desno na levi spodnji sliki). Na potek srečanja nista vplivali niti menjavi pri modro – belih (v eni od njih je Kekrta s št. 5 zamenjal Petr Malysz). Igrišče v Nebuželyh je tudi ob koncu tekme kazalo zelo dobro podobo. Nekaj dežnih kapelj v noči pred tekmo je pokazalo, da bi za popolno sliko bilo priporočljivo igrišče utrditi / povaljati (za kar klub žal ne premore nobenega ustreznega pripomočka).

    Niti igralec več v finišu tekme domačim ni pomagal do vsaj častnega zadetka. Celo več, še višji poraz je z nekaj dobrimi obrambami preprečil vratar Vosmik. Mučenje Nebužel ob vse nižji temperaturi in slabši vidljivosti je na koncu prekinil sodnik, ki je za vsaj pet minut skrajšal srečanje in si s tem tudi prihranil dodatno delo ob še kakšnem vročem duelu…

    Vsekakor gre domačim zaželeti, da se jih v prihodnosti nogometni bogovi usmilijo in poskrbijo, da bo nogomet mnogo dlje, kot trenutno kaže, razveseljeval vse starostne generacije v vasi.