Kategorija: Plzenska

Sokol Mysliv – Sokol Kvasetice
Deseti prvenstveni krog v skupini B najnižje lige okrožja Klatovy v Plzenski regiji je mdr. postregel z neposrednim dvobojem dveh ekip v borbi za končno drugo mesto. Točkovno izenačena nasprotnika (resda gostje s tekmo manj) sta obetala zanimivo srečanje. Po dveh gostujočih zmagah je Mysliv želel nadaljevati zmagoviti niz tudi na spomladanski premieri pred domačimi gledalci. Za dodatni naboj samemu srečanju je poskrbela še (geografska) bližina gostujoče ekipe.
Kljub dvodnevnemu deževju, ki je dodobra namočilo igralno površino, je igralce obeh moštev v Myslivu pričakala odlično pripravljena zelenica. Čas in trud, ki ga v klubu namenjajo infrastrukturi, se jim je tako povrnil že na prvi domači tekmi spomladanskega dela prvenstva. Da gledalci na zadnjo (sončno) aprilsko soboto niso bili deležni popolne pomladne idile, je tu in tam poskrbel hladen (a ne premočen) severni veter. V seštevku so imeli glavni akterji izpolnjene vse pogoje, da ljubiteljem nogometa pokažejo svoje bogato nogometno znanje in jim tako polepšajo konec tedna. Da je bilo
temu res tako, se je izkazalo po koncu srečanja, ko je pogled na »nedotaknjeno« zelenico zgolj potrdil zgoraj napisano.
Igralci Mysliva na čelu s trenerjem Michalom Blaho so bili pred tekmo odločni nadaljevati svoj zmagoviti niz iz prvih dveh spomladanskih krogov in s tem vsaj delno popraviti jesensko
Priprave na tekmo so mdr. vključevale namestitev semaforja (ta je na koncu zaradi okvare ostal v klubskem objektu)…
….označitev igralne površine (na sliki najmlajši v domačem moštvu Vaclav Havlik)…
…ter namestitvijo sponzorskih panojev podjetij, ki podpirajo dejavnost lokalnega sokolskega društva.
bilanco, ki je bila pod njihovimi pričakovanji. A tokratna ovira je bila vse prej kot nizka. V goste jim je namreč prispela ekipa iz 7 km oddaljenega kraja Kvasetice. Če k temu dodamo, da je Mysliv ravno pri svojem tokratnem nasprotniku doživel najvišji poraz (3:0) v aktualni sezoni, bi morala biti mera motivacije pri domačih izpolnjena do vrha.
Kmalu zatem, ko je številčna ekipa za prodajnim okencem zavihala svoje rokave…
…so igralci Mysliva pod budnim očesom trenerja Michala Blahe pričeli z ogrevanjem.
Da je letvica organizacije tekem v Myslivu postavljena visoko, je bilo čutiti že tri ure pred pričetkom tekme (17:00). Takrat so se ob igrišču pojavili prvi igralci od katerih je vsakdo poprijel za svoje delo. Približno uro pred tekmo so se jim pridružili še ostali prostovoljci (od bivših igralcev do starejših dam, ki sta prevzeli vajeti v prostoru za prodajnim okencem). Navkljub številčni zasedbi, ki je skrbela za organizacijo tekme in udobje gledalcev, je bilo v zraku čutiti nekaj (pozitivne) napetosti. Vendarle je od zadnje domače
tekme minilo že pol leta. V vrvežu, ki je vladal pred tekmo, je bilo največje breme čutiti pri domačem predsedniku Martinu Moravcu. Pomembni člen domače obrambe je bil v času pred tekmo razpet med igralske in organizacijske naloge. Še posebej je bil «zaželen« v delu objekta z gostinsko ponudbo, kjer je bilo potrebno določiti cene vsem prodajnim artiklom. In teh je bilo zavidanja vredno. Ko je bila dilema glede cen razrešena, je za ta nivo številčna ekipa dveh kuharic in pomočnika zavihala rokave in pričela s pripravo hrane. Posledično je bilo vonjave čutiti že pol ure pred pričetkom srečanja, ko so klopi ob igrišču zasedli prvi gledalci.
Nekaj nevšečnosti je pred pričetkom tekme povzročila okvara na digitalnem semaforju, ki je zato v času tekme ostal v klubskem prostoru. Dogajanje na in ob igralni površini je potrjevalo pomembnost tekme. Igralci Mysliva so se v svojo garderobo zaklenili 45 minut pred pričetkom. Po 20-ih minutah so se z vsemi ključnimi možmi pojavili na igrišču, kjer so pod taktirko trenerja Blahe nadaljevali z ogrevanjem.
1. polčas
Dvoboj dveh sokolskih ekip so nekoliko aktivneje pričeli gostje, a je tako v četrti kot šesti minuti njihovo priložnost s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil domači vratar Vaclav Havlik. Mysliv je prvič poskusil zapretiti v sedmi minuti, ko je najnevarnejši domači napadalec Jakub Zalesky s 17-ih metrov nekoliko s strani meril
Uvodni pozdrav obeh ekip.
točno v gostujočega vratarja. Še v isti minuti je sledil nov zanimiv poskus domačih. Po prekršku zgolj nekaj metrov od stranske črte je z neposrednim visokim strelom na gostujoča vrata poskusil Ondřej Havlik. Žoga je letela v okvir vrat, a jo je nasprotni vratar s konicami prstov preko prečke odbil v kot.
Jakub Zalesky (#16) v svoji značilni napadalni akciji.
Žogo je po nevarnem poskusu kapetana Ondřeja Havlika v 7. minuti gostujoči vratar s skrajnimi močmi preusmeril v kot.
V nadaljevanju tekme se je pobuda vse bolj prevešala na stran Mysliva. Domači igralci so večinoma s kombinatorno igro hitrih podaj poskušali prihajati do priložnosti. Pri tem je bila nekoliko bolj aktivna leva stran domače definzive, kjer so gostujočo obrambo poskušali izigrati Zalesky, Ondřej Vopalecky in Dominik Vavřička. Na drugi strani so gostje po dobljenih dvobojih na svoji polovici iskali priložnost predvsem z dolgimi žogami na
svoja napadalca. A je razredčeni domači obrambi vselej uspelo rešiti kočljivo situacijo.
V 13. minuti je spretnost pri vodenju žoge pokazal Zdeněk Marek, a je njegov zaključek preprečil gostujoči vratar. Zgolj minuto zatem je sledil še nevaren poskus Vavřičke, ki je svoj prodor zaključil z diagonalnim strelom po tleh. Na žalost domačih privržencev žoga niti po tem poskusu ni našla svojega cilja.
Jan Němec je že v uvodu tekme s svojimi uspešnimi potezami opozoril nase.
Igralci Mysliva v prvem polčasu niso dovoljevali nasprotniku razviti svoje igre. Na sliki gostujoči napdalec v primežu Jaroslava Štěrbe (#8) in Martina Moravca (#4).
Zahvaljujoč dobro postavljenim in agresivnim domačim igralcem domači vratar Havlik v prvem polčasu ni imel pretiranega dela.
Čeprav je domači predsednik Moravec na igrišču primarno zadolžen za obrambne naloge, je tu in tam v napad pošiljal tudi svoje ofenzivne soigralce.
Čeprav so domači povsem zagospodarili na igrišču, si jim kakšne resne priložnosti ni uspelo pripraviti. Svoje je naredila tudi pomembnost tekme. Težišče igre je bilo resda večji del na nasprotnikovi polovici, a vseeno bližje sredini, kot gostujočim vratom.
Gledalci so na naslednjo priložnost morali počakati do 25. minute. Na veselje večine njih je prinesla spremembo rezultata v korist domačih. Vztrajni Vavřička je v kazenskem
prostoru spretno ugnal nasprotnega vratarja in Mysliv popeljal v zasluženo vodstvo.
Ondřej Havlik v prodoru na nasprotnikovi polovici.
Pet minut po prejetem zadetku so vendarle zapretili tudi gostje. Po daljši podaji je izpadla desna stran domače obrambe. Gostujoči napadalec je zaključil akcijo z diagonalnim strelom po tleh, po katerem je žoga le za las zgrešila levi okvir domačih vrat.
Kljub zadnji priložnosti so domači nadaljevali v aktivni igri in še naprej prevladovali na igrišču. Priigrali so si tudi nekaj kotov, a jim iz niti enega ni uspelo
V 30. minuti so si gostje priigrali eno redkih priložnosti, ko je po diagonalnem strelu žoga končala ob levi vratnici domačega gola.
ogroziti gostujočih vrat. V 35. minuti so domači navijači zahtevali najstrožjo kazen po domnevnem prekršku nad Zaleskym, a je glavni sodnik Blaheta zgolj zamahnil z roko.
Michael Divin je ves čas tekme budno pazil na najnevarnejšega gostujočega napadalca.
Borbeni Martin Moravec je zelo dobro pokrival desno stran domače obrambe.
Lukaš Kupka je po desnem krilu takole prodiral proti gostujočemu kazenskemu prostoru.
Minuto kasneje je Havlik poskusil z visoko žogo na vtekajočega Zaleskega, a je pred njim pravočasno posredoval nasprotni vratar in poslal žogo v kot. Omeniti velja še naslednjo minuto in nov poskus domače 16-ice, a je tudi tokrat znotraj kazenskega prostora z desne strani streljal preko gola.
Igralci Mysliva so bili v seštevku precej boljši nasprotnik. Poskusili so graditi napade s kratkimi in hitrimi podajami. Vseeno pa jim čvrsta gostujoča obramba ni dopustila pripraviti si več priložnosti. Pohvaliti velja tudi domačo obrambo. Tako igralci na sredini igrišča, kot v zadnji liniji so bili ves čas prvega polčasa agresivni
in gostom niso dopuščali razviti njihove igre. Posledično je nasprotniku le redko uspelo prevesiti igro na polovico domačih. Ker si moštvi v zaključnih minutah prvega dela nista pripravili nobene priložnosti, sta na odmor odšli ob zasluženem vodstvu domačih Sokolov.
Po pričakovanju si je tekmo ogledalo nekaj več gledalcev od povprečja večine klubov na tem nivoju. V nasprotju s tribuno (od koder je tekmo spremljala zgolj peščica gledalcev), so bile klopi pod nadstreškom tribune polno zasedene. Verjetno pri tem igra pomembno vlogo tudi bližina prodajnega okenca, kjer so gledalci v času tekme lahko izbirali v bogati ponudbi jedi in pijač. Na voljo so jim bile klobase, pomfri, številni prigrizki, pivo in nemalo brezalkoholnih pijač. Kljub temu, da se je v odmoru
Sobotni dvoboj je v Myslivu spremljalo približno 70 gledalcev. A če je tribuna bolj kot ne samevala…
…je bil prostor pod njo polno zaseden.
pred okencem nabrala manjša gneča, je dobra organizacija poskrbela, da so bili vsi lačni in žejni hitro postreženi.
Med premorom se je glavno dogajanje prevesilo pred prodajno okence.
Gledalci so lahko izbirali v pestri klubski ponudbi jedi in pijače.
Po prihodu iz garderobe je edinemu strelcu čestitala njegova najzvestejša navijačica. Ki je hkrati izrazila tudi nezadovoljstvo zaradi zgolj enega doseženega zadetka.
2. polčas
Po pričakovanju so gostje vstopili v nadaljevanje tekme podjetneje. V 48. minuti je sicer dobro pokriti nasprotni napadalec meril mimo domačih vrat. Dve minuti kasneje je bil znova pozoren domači vratar Havlik. Takoj zatem je sledil hiter domači protinapad po desni strani. Po podaji v kazenski prostor se je zgolj nekaj metrov pred nasprotnimi vrati znašel Vopalecky. In ko so že vsi prisotni videli žogo v mreži, je domači napadalec iz bližine zgolj nastreljal nasprotnega vratarja.
Po trku z nasprotnim igralcem se je na tleh znašel Lukaš Bouzek.
Zbrani igralci Mysliva so bili uspešni tudi pri visokih žogah. Na sliki v skoku M. Moravec.
Navkljub zadnji priložnosti so v uvodnem delu drugega polčasa modro rumeni delovali precej bolj v krču. Nikakor jim ni uspelo razviti igre, ki jih je krasila večji del prvega dela. Kot bi se v igralce naselila nervoza. Krč v igri je bil viden predvsem v večjem številu napačnih podaj. Prekiniti pasivno igro v ofenzivi je v 58. minuti poskusil hitri Zalesky, ki je po dolgi visoki podaji soigralca ušel gostujoči obrambi. Njegovo namero je s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil gostujočo obrambo.
Zalesky je s svojimi potezami nekajkrat pokazal zakaj velja za glavnega aduta v konici napada Mysliva. Večkrat se je izkazal pri igri z žogo kot tudi pri podajah. Zaradi svojega »slovesa« je bil od prve minute deležen posebne pozornosti gostujoče obrambe. Kljub nekaj poskusom si mu vseeno ni uspelo pripraviti res prave priložnosti. Podobno, kot v 69. minuti, ko je po daljši akciji domačih poskusil s strelom s strani, a meril zgolj v vratarja.
Kljub manj aktivni igri v napadu, domačim sokolom ne gre očitati borbenosti in želje v defenzivi. Navkljub bolj aktivni igri gostov, si jim ni uspelo pripraviti kakšne
Mihael Divin v obrambni akciji.
Trener Michal Blaha je celotno tekmo pospremil stoje.
Po prekršku nad Vavřičko, ki je obležal v gostujočem kazenskem prostoru, je sodnik upravičeno pokazal na najstrožjo kazen.
Strel z bele točke je zanesljivo izvedel sam Vavřička, ki je žogo poslal v levi zgornji kot nasprotnih vrat.
Neprepričljivi sodnik Josef Blaheta je s svojimi odločitvami v drugem polčasu kar nekajkrat razjezil goste.
Zadnji mož domače obrambe Jan Němec si za svoj nastop zasluži visoko oceno.
izrazite priložnosti za zadetek. Zasluga za to gre predvsem v disciplinirani igri Mysliva. Pri tem gre izpostaviti celotno obrambno linijo na čelu z Martinom Moravcem in Janom Němcem. Še posebej slednji se je nemalokrat izkazal v obrambnih nalogah. Odlikuje ga dober sprejem žoge in odličen pregled nad igro. Za nameček je kar nekajkrat zanesljivo popeljal žogo mimo nasprotnih igralcev proti sredini od koder je v napad pošiljal svoje soigralce. Steber domače obrambe nosi levji delež zaslug, da je vratar Havlik večino časa spremljal tekmo pasivno.
Nemoč gostov se je vse pogosteje pričela odražati v njihovi nervozi. Redno komentiranje in negodovanje nad sodniškimi odločitvami (roko na srce, nekajkrat je bilo nezadovoljstvo na trdnih temeljih) je šlo na roke domačim. Če je gostom rezultat dolgo časa dajal upanje po osvojitvi vsaj točke, je 78. minuta dokončno zapečatila njihovo usodo. Žoga je po strelu kapetana Jaroslava Štěrbe z 10-ih metrov zadela vratnico in se odbila v polje. Do nje je prvi prišel Vavřička. A je bil nad njim nemudoma storjen prekršek za najstrožjo kazen. Kljub negodovanju gostujočih igralcev sodnik svoje odločitve ni spremenil. Domači napadalec se je
Večina akcij po levi strani je potekala preko Ondřeja Vopaleckega.
požvižgal na nepisano nogometno pravilo, si namestil žogo na belo točko ter jo zatem (neobranljivo) poslal v desni zgornji kot gostujočih vrat.
Po drugem zadetku je na domači klopi zavladalo prešerno razpoloženje.
Zalesky je s prodorom po desnem krilu tlakoval pot tretjemu domačemu zadetku.
Vavřička je v 87. minuti po podaji Zaleskega še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Po drugem zadetku so se tudi gostje sprijaznili, da ne bodo kos dobro postavljeni in motivirani zasedbi Mysliva. Česar ni spremenil niti njihov strel z roba kazenskega prostora (preko vrat) v 86. in nevarna situacija v domačem kazenskem prostoru (ki se je končala brez zaključnega strela) v predzadnji minuti. Za piko na i so med obema omenjenima priložnostima domači nogometaši še enkrat razveselili svoje privržence. V 87. minuti se je Zalesky na desni strani otresel obrambnega igralca, prodor v kazenski prostor pa zaključil s točno podajo na noge Vavřički, ki mu ni bilo težko še tretjič v tekmi matirati nemočnega gostujočega vratarja. Domači napadalec je s klasičnim hattrickom postal prvo ime srečanja.
Igralci Mysliva so se s svojimi privrženci veselili tretje zaporedne zmage in novih treh točk na svojem kontu.
Več kot očitno je kapetan Mysliva hčerine besede ob premoru vzel smrtno resno in v drugem polčasu svoj strelski izkupiček nadgradil še z dvema zadetkoma. Za kar si je prislužil čestitke svoje zveste (in tudi zahtevne) navijačice.
Domači kapetan Dominik Vavřička je bil prvo ime srečanja. Sam je dobro igro celotnega moštva kronal s tremi zadetki.
Igralci Mysliva so se po zadnjem sodniškem žvižgu zasluženo veselili novih treh točk. Gostom so z enako mero vrnili za jesenski poraz ter s tretjo zaporedno zmago resno napovedali naskok na drugo mesto. S podobnimi predstavami do konca
prvenstva imajo za to realne možnosti. Igralna mesta v moštvu se zdijo dobro pokrita. Zmage v zadnjih krogih so nedvomno pripomogle tudi k boljšemu vzdušju v moštvu. Zdi se, da ima trener Blaha pred seboj sladke skrbi. Hitra igra po tleh s kratkimi podajami in čim manj dotiki, ki so jo igralci prikazali v prvem polčasu, ter disciplinirana igra v fazi defenzive sta dobra temelja za napredek. V kolikor jim ob tem uspe elemente sodobnega nogometa še nadgraditi, ni izključeno, da se bodo tudi v Myslivu kmalu dočakali tako zelo željene uvrstitve v deveto ligo. S samo organizacijo tekem si to nedvomno zaslužijo.
Kljub dvodnevnemu deževju, ki je dodobra namočilo igralno površino, je igralce obeh moštev v Myslivu pričakala odlično pripravljena zelenica. Čas in trud, ki ga v klubu namenjajo infrastrukturi, se jim je tako povrnil že na prvi domači tekmi spomladanskega dela prvenstva. Da gledalci na zadnjo (sončno) aprilsko soboto niso bili deležni popolne pomladne idile, je tu in tam poskrbel hladen (a ne premočen) severni veter. V seštevku so imeli glavni akterji izpolnjene vse pogoje, da ljubiteljem nogometa pokažejo svoje bogato nogometno znanje in jim tako polepšajo konec tedna. Da je bilo temu res tako, se je izkazalo po koncu srečanja, ko je pogled na »nedotaknjeno« zelenico zgolj potrdil zgoraj napisano.
Priprave na tekmo so mdr. vključevale namestitev semaforja (ta je na koncu zaradi okvare ostal v klubskem objektu)…
….označitev igralne površine (na sliki najmlajši v domačem moštvu Vaclav Havlik)…
…ter namestitvijo sponzorskih panojev podjetij, ki podpirajo dejavnost lokalnega sokolskega društva.
Igralci Mysliva na čelu s trenerjem Michalom Blaho so bili pred tekmo odločni nadaljevati svoj zmagoviti niz iz prvih dveh spomladanskih krogov in s tem vsaj delno popraviti jesensko bilanco, ki je bila pod njihovimi pričakovanji. A tokratna ovira je bila vse prej kot nizka. V goste jim je namreč prispela ekipa iz 7 km oddaljenega kraja Kvasetice. Če k temu dodamo, da je Mysliv ravno pri svojem tokratnem nasprotniku doživel najvišji poraz (3:0) v aktualni sezoni, bi morala biti mera motivacije pri domačih izpolnjena do vrha.
Da je letvica organizacije tekem v Myslivu postavljena visoko, je bilo čutiti že tri ure pred pričetkom tekme (17:00). Takrat so se ob igrišču pojavili prvi igralci od katerih je vsakdo poprijel za svoje delo. Približno uro pred tekmo so se jim pridružili še ostali prostovoljci (od bivših igralcev do starejših dam, ki sta prevzeli vajeti v prostoru za prodajnim okencem). Navkljub številčni zasedbi, ki je skrbela za organizacijo tekme in udobje gledalcev, je bilo v zraku čutiti nekaj (pozitivne) napetosti. Vendarle je od zadnje domače tekme minilo že pol leta. V vrvežu, ki je vladal pred tekmo, je bilo največje breme čutiti pri domačem predsedniku Martinu Moravcu. Pomembni člen domače obrambe je bil v času pred tekmo razpet med igralske in organizacijske naloge. Še posebej je bil «zaželen« v delu objekta z gostinsko ponudbo, kjer je bilo potrebno določiti cene vsem prodajnim artiklom. In teh je bilo zavidanja vredno. Ko je bila dilema glede cen razrešena, je za ta nivo številčna ekipa dveh kuharic in pomočnika zavihala rokave in pričela s pripravo hrane. Posledično je bilo vonjave čutiti že pol ure pred pričetkom srečanja, ko so klopi ob igrišču zasedli prvi gledalci.
Kmalu zatem, ko je številčna ekipa za prodajnim okencem zavihala svoje rokave….
…so igralci Mysliva pod budnim očesom trenerja Michala Blahe pričeli z ogrevanjem.
Nekaj nevšečnosti je pred pričetkom tekme povzročila okvara na digitalnem semaforju, ki je zato v času tekme ostal v klubskem prostoru. Dogajanje na in ob igralni površini je potrjevalo pomembnost tekme. Igralci Mysliva so se v svojo garderobo zaklenili 45 minut pred pričetkom. Po 20-ih minutah so se z vsemi ključnimi možmi pojavili na igrišču, kjer so pod taktirko trenerja Blahe nadaljevali z ogrevanjem.
Uvodni pozdrav obeh ekip.
1. polčas
Dvoboj dveh sokolskih ekip so nekoliko aktivneje pričeli gostje, a je tako v četrti kot šesti minuti njihovo priložnost s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil domači vratar Vaclav Havlik. Mysliv je prvič poskusil zapretiti v sedmi minuti, ko je najnevarnejši domači napadalec Jakub Zalesky s 17-ih metrov nekoliko s strani meril točno v gostujočega vratarja. Še v isti minuti je sledil nov zanimiv poskus domačih. Po prekršku zgolj nekaj metrov od stranske črte je z neposrednim visokim strelom na gostujoča vrata poskusil Ondřej Havlik. Žoga je letela v okvir vrat, a jo je nasprotni vratar s konicami prstov preko prečke odbil v kot.
Žogo je po nevarnem poskusu kapetana Dominika Vavřičke v 7. minuti gostujoči vratar s skrajnimi močmi preusmeril v kot.
Jakub Zalesky (#16) v svoji značilni napadalni akciji.
Jan Němec je že v uvodu tekme s svojimi uspešnimi potezami opozoril nase.
V nadaljevanju tekme se je pobuda vse bolj prevešala na stran Mysliva. Domači igralci so večinoma s kombinatorno igro hitrih podaj poskušali prihajati do priložnosti. Pri tem je bila nekoliko bolj aktivna leva stran domače definzive, kjer so gostujočo obrambo poskušali izigrati Zalesky, Ondřej Vopalecky in Dominik Vavřička. Na drugi strani so gostje po dobljenih dvobojih na svoji polovici iskali priložnost predvsem z dolgimi žogami na svoja napadalca. A je razredčeni domači obrambi vselej uspelo rešiti kočljivo situacijo.
V 13. minuti je spretnost pri vodenju žoge pokazal Zdeněk Marek, a je njegov zaključek preprečil gostujoči vratar. Zgolj minuto zatem je sledil še nevaren poskus Vavřičke, ki je svoj prodor zaključil z diagonalnim strelom po tleh. Na žalost domačih privržencev žoga niti po tem poskusu ni našla svojega cilja.
Igralci Mysliva v prvem polčasu niso dovoljevali nasprotniku razviti svoje igre. Na sliki gostujoči napdalec v primežu Jaroslava Štěrbe (#8) in Martina Moravca (#4).
Čeprav je bil domači predsednik Moravec primarno zadolžen za obrambne naloge, je tu in tam v napad pošiljal tudi svoje ofenzivne soigralce.
Čeprav so domači povsem zagospodarili na igrišču, si jim kakšne resne priložnosti ni uspelo pripraviti. Svoje je naredila tudi pomembnost tekme. Težišče igre je bilo resda večji del na nasprotnikovi polovici, a vseeno bližje sredini, kot gostujočim vratom.
Gledalci so na naslednjo priložnost morali počakati do 25. minute. Na veselje večine njih je prinesla spremembo rezultata v korist domačih. Vztrajni Vavřička je v kazenskem prostoru spretno ugnal nasprotnega vratarja in Mysliv popeljal v zasluženo vodstvo.
Ob dobro postavljenih in agresivnih domačih igralcih je bilo domačemu vratarju Havliku v prvem polčasu potrebno le redko posredovati.
Pet minut po prejetem zadetku so vendarle zapretili tudi gostje. Po daljši podaji je izpadla desna stran domače obrambe. Gostujoči napadalec je zaključil akcijo z diagonalnim strelom po tleh, po katerem je žoga le za las zgrešila levi okvir domačih vrat.
Kljub zadnji priložnosti so domači nadaljevali v aktivni igri in še naprej prevladovali na igrišču. Priigrali so si tudi nekaj kotov, a jim iz niti enega ni uspelo ogroziti gostujočih vrat. V 35. minuti so domači navijači zahtevali najstrožjo kazen po domnevnem prekršku nad Zaleskym, a je glavni sodnik Blaheta zgolj zamahnil z roko.
Ondřej Havlik v prodoru na nasprotnikovi polovici.
Michael Divin je ves čas tekme budno pazil na najnevarnejšega gostujočega napadalca.
V 30. minuti so si gostje priigrali eno redkih priložnosti, ko je po diagonalnem strelu žoga končala ob levi vratnici domačega gola.
Minuto kasneje je Havlik poskusil z visoko žogo na vtekajočega Zaleskega, a je pred njim pravočasno posredoval nasprotni vratar in poslal žogo v kot. Omeniti velja še naslednjo minuto in nov poskus domače 16-ice, a je tudi tokrat znotraj kazenskega prostora z desne strani streljal preko gola.
Borbeni Martin Moravec je zelo dobro pokrival desno stran domače obrambe.
Lukaš Kupka je po desnem krilu takole prodirl v gostujoči kazenski prostor.
Igralci Mysliva so bili v seštevku precej boljši nasprotnik. Poskusili so graditi napade s kratkimi in hitrimi podajami. Vseeno pa jim čvrsta gostujoča obramba ni dopustila pripraviti si več priložnosti. Pohvaliti velja tudi domačo obrambo. Tako igralci na sredini igrišča, kot v zadnji liniji so bili ves čas prvega polčasa agresivni in gostom niso dopuščali razviti njihove igre. Posledično je nasprotniku le redko uspelo prevesiti igro na polovico domačih. Ker si moštvi v zaključnih minutah prvega dela nista pripravili nobene priložnosti, sta na odmor odšli ob zasluženem vodstvu domačih Sokolov.
Po pričakovanju si je tekmo ogledalo nekaj več gledalcev od povprečja večine klubov na tem nivoju. V nasprotju s tribuno (od koder je tekmo spremljala zgolj peščica gledalcev), so bile klopi pod nadstreškom tribune polno zasedene. Verjetno pri tem igra pomembno vlogo tudi bližina prodajnega okenca, kjer so gledalci v času tekme lahko izbirali v bogati ponudbi jedi in pijač. Na voljo so jim bile klobase, pomfri, številni prigrizki, pivo in nemalo brezalkoholnih pijač. Kljub temu, da se je v odmoru pred okencem nabrala manjša gneča, je dobra organizacija poskrbela, da so bili vsi lačni in žejni hitro postreženi.
Sobotni dvoboj je v Myslivu spremljalo približno 70 gledalcev. A če je tribuna bolj kot ne samevala…
…je bil prostor pod njo polno zaseden.
Med premorom se je glavno dogajanje prevesilo pred prodajno okence.
Gledalci so lahko izbirali v pestri klubski ponudbi jedi in pijače.
Po prihodu iz garderobe je edinemu strelcu čestitala njegova najzvestejša navijačica. A hkrati izrazila nezadovoljstvo zaradi zgolj enega doseženega zadetka.
2. polčas
Po pričakovanju so gostje vstopili v nadaljevanje tekme podjetneje. V 48. minuti je sicer dobro pokriti nasprotni napadalec meril mimo domačih vrat. Dve minuti kasneje je bil znova pozoren domači vratar Havlik. Takoj zatem je sledil hiter domači protinapad po desni strani. Po podaji v kazenski prostor se je zgolj nekaj metrov pred nasprotnimi vrati znašel Vopalecky. In ko so že vsi prisotni videli žogo v mreži, je domači napadalec iz bližine zgolj nastreljal nasprotnega vratarja.
Po trku z nasprotnim igralcem se je na tleh znašel Lukaš Bouzek.
Zbrani igralci Mysliva so bili uspešni tudi pri visokih žogah. Na sliki v skoku M. Moravec.
Navkljub zadnji priložnosti so v uvodnem delu drugega polčasa modro rumeni delovali precej bolj v krču. Nikakor jim ni uspelo razviti igre, ki jih je krasila večji del prvega dela. Kot bi se v igralce naselila nervoza. Krč v igri je bil viden predvsem v večjem številu napačnih podaj. Prekiniti pasivno igro v ofenzivi je v 58. minuti poskusil hitri Zalesky, ki je po dolgi visoki podaji soigralca ušel gostujoči obrambi. Njegovo namero je s pravočasnim iztekanjem iz vrat preprečil gostujočo obrambo.
Zalesky je s svojimi potezami nekajkrat pokazal zakaj velja za glavnega aduta v konici napada Mysliva. Večkrat se je izkazal pri igri z žogo kot tudi pri podajah. Zaradi svojega »slovesa« je bil od prve minute deležen posebne pozornosti gostujoče obrambe. Kljub nekaj poskusom si mu vseeno ni uspelo pripraviti res prave priložnosti. Podobno, kot v 69. minuti, ko je po daljši akciji domačih poskusil s strelom s strani, a meril zgolj v vratarja.
Mihael Divin v obrambni akciji.
Trener Michal Blaha je celotno tekmo pospremil stoje.
Kljub manj aktivni igri v napadu, domačim sokolom ne gre očitati borbenosti in želje v defenzivi. Navkljub bolj aktivni igri gostov, si jim ni uspelo pripraviti kakšne izrazite priložnosti za zadetek. Zasluga za to gre predvsem v disciplinirani igri Mysliva. Pri tem gre izpostaviti celotno obrambno linijo na čelu z Martinom Moravcem in Janom Němcem. Še posebej slednji se je nemalokrat izkazal v obrambnih nalogah. Odlikuje ga dober sprejem žoge in odličen pregled nad igro. Za nameček je kar nekajkrat zanesljivo popeljal žogo mimo nasprotnih igralcev proti sredini od koder je v napad pošiljal svoje soigralce. Steber domače obrambe nosi levji delež zaslug, da je vratar Havlik večino časa spremljal tekmo pasivno.
Po prekršku nad Vavřičko, ki je obležal v gostujočem kazenskem prostoru, je sodnik upravičeno poazal na najstrožjo kazen.
Strel z bele točke je zanesljivo izvedel sam Vavřička, ki je žogo poslal v levi zgornji kot nasprotnih vrat.
Neprepričljivi sodnik Josef Blaheta je s svojimi odločitvami v drugem polčasu kar nekajkrat razjezil goste.
Večina akcij po levi strani je potekala preko Ondřeja Vopaleckega.
Nemoč gostov se je vse pogosteje pričela odražati v njihovi nervozi. Redno komentiranje in negodovanje nad sodniškimi odločitvami (roko na srce, nekajkrat je bilo nezadovoljstvo na trdnih temeljih) je šlo na roke domačim. Če je gostom rezultat dolgo časa dajal upanje po osvojitvi vsaj točke, je 78. minuta dokončno zapečatila njihovo usodo. Žoga je po strelu kapetana Jaroslava Štěrbe z 10-ih metrov zadela vratnico in se odbila v polje. Do nje je prvi prišel Vavřička. A je bil nad njim nemudoma storjen prekršek za najstrožjo kazen. Kljub negodovanju gostujočih igralcev sodnik svoje odločitve ni spremenil. Domači napadalec se je požvižgal na nepisano nogometno pravilo, si namestil žogo na belo točko ter jo zatem (neobranljivo) poslal v desni zgornji kot gostujočih vrat.
Po drugem zadetku je na domači klopi zavladalo prešerno razpoloženje.
Zalesky je s prodorom po desnem krilu tlakoval pot tretjemu domačemu zadetku.
Vavřička je v 87. minuti po podaji Zaleskega še tretjič matiral gostujočega vratarja.
Po drugem zadetku so tudi gostje spoznali, da ne bodo kos dobro postavljeni in motivirani zasedbi Mysliva. Česar ni spremenil niti njihov strel z roba kazenskega prostora (preko vrat) v 86. in nevarna situacija v domačem kazenskem prostoru (ki se je končala brez zaključnega strela) v predzadnji minuti. Za piko na i so med obema omenjenima priložnostima domači nogometaši še enkrat razveselili svoje privržence. V 87. minuti se je Zalesky na desni strani otresel obrambnega igralca, prodor v kazenski prostor pa zaključil s točno podajo na noge Vavřički, ki mu ni bilo težko še tretjič v tekmi matirati nemočnega gostujočega vratarja. Domači napadalec je s klasičnim hattrickom postal prvo ime srečanja.
Zadnji mož domače obrambe Jan Němec si za svoj nastop zasluži visoko oceno.
Domači kapetan Dominik Vavřička je bil prvo ime srečanja. Dobro igro celotnega moštva je sam kronal s tremi zadetki.
Več kot očitno je kapetan Mysliva hčerine besede ob premoru vzel smrtno resno in v drugem polčasu svoj strelski izkupiček nadgradil še z dvema zadetkoma. Za kar si je prislužil čestitke svoje zveste (in tudi zahtevne) navijačice.
Igralci Mysliva so se s svojimi privrženci veselili tretje zaporedne zmage in novih treh točk na svojem kontu.
Igralci Mysliva so se po zadnjem sodniškem žvižgu zasluženo veselili novih treh točk. Gostom so z enako mero vrnili za jesenski poraz ter s tretjo zaporedno zmago resno napovedali naskok na drugo mesto. S podobnimi predstavami do konca prvenstva imajo za to realne možnosti. Igralna mesta v moštvu se zdijo dobro pokrita. Zmage v zadnjih krogih so nedvomno pripomogle tudi k boljšemu vzdušju v moštvu. Zdi se, da ima trener Blaha pred seboj sladke skrbi. Hitra igra po tleh s kratkimi podajami in čim manj dotiki, ki so jo igralci prikazali v prvem polčasu, ter disciplinirana igra v fazi defenzive sta dobra temelja za napredek. V kolikor jim ob tem uspe elemente sodobnega nogometa še nadgraditi, ni izključeno, da se bodo tudi v Myslivu kmalu dočakali tako zelo željene uvrstitve v deveto ligo. S samo organizacijo tekem si to nedvomno zaslužijo.
29. aprila, 2025
TJ Sokol Mysliv
Nogometni klub Sokol iz vasi Mysliv bi lahko povezali s številnimi pozitivnimi zgodbami. Njihovega nogometnega “hrama” se nedvomno ne bi branila večina klubov na tem nivoju. Na ta spisek bi lahko mirno dodali tudi kar nekaj višjeligaških klubov. Zgledno urejeno igralno površino dopolnjujejo nedavno obnovljeni notranji prostori. V katerih se odraža spoštljiv odnos sedanje generacije do legend kluba – tako tistih, ki so orali ledino nogometu v kraju kot igralcev, ki so dres Sokola nosili v preteklosti. Klubu, ki je pred dvema letoma na spektakularen način proslavil 50-letnico delovanja, manjka zgolj rezultatska pika na i.
16. sezono zapored nastopa Sokol Mysliv v najnižji ligi okrožja Klatovy v Plzenski regiji. Je član osmerice klubov, ki v aktualni sezoni tvorijo skupino B. Po devetih odigranih tekmah so s 13-imi točkami na četrtem mestu. A zgolj točko za drugouvrščeno ekipo in enakim izplenom, kot moštvo na lestvici za njim. Če je prvo mesto praktično že oddano, se za drugo po vsej verjetnosti obeta borba vse do konca prvenstva.
V Myslivu se lahko pohvalijo z lepo vzdrževanim nogometnim objektom.
V nasprotju z jesenskim delom, ki ga je Mysliv odigral pod pričakovanji, sta igralcem precej več radosti prinesla uvodna spomladanska kroga. V obeh so se z gostovanj vrnili s polnim izkupičkom. Za nameček so pred tednom dni dosegli pomembno zmago pri konkurentu iz Žihobec. Vsekakor dober obet pred prvo spomladansko tekmo na domačem igrišču, ko jim v goste prihaja še en tekmec za drugo mesto iz Kvasetic. Ki tudi zaradi bližine med krajema velja za glavnega rivala Mysliva.
Manjše število klubov (8) v skupini pomeni vsega 14 tekem v celotni sezoni. Če nekaterim moštvom odgovarja tolikšno število tekem, bi si v Myslivu želeli daljše ligaške sezone. Po besedah predsednika kluba Martina Moravca je ravno to eden od glavnih razlogov zakaj v klubu ne skrivajo želje po napredovanju v deveto ligo. Ta se jim je v pretekli sezoni izmuznila prav v zadnjem krogu,
ko so za končno prvo mesto in uvrstitev nivo višje na domačem igrišču potrebovali tri točke proti vodilni ekipi. A na koncu ostali praznih rok. Napredovati jim ne bo uspelo niti aktualno sezono. Razen, če bi se po prvenstvu prvouvrščena ekipa odrekla napredovanju (kar v najnižjih ligah ni tako redek pojav) in bi nato okrožna nogometna zveza poslala vabilo drugouvrščenemu. Bi v Myslivu sprejeli napredovanje po takšnem ključu? Moravec po krajšem premisleku odgovori pritrdilno.
Trud, ki ga klub vlaga v zadovoljstvo gledalcev, se odraža na obisku njihovih domačih tekem. Ta je v povprečju višji, kot pri ostalih tekmecih v skupini. Investicije v obnovo in izboljšavo infrastrukture na prelomu zadnjega desetletja so imele pozitivni vpliv tudi na vnemo igralcev. Posledično v klubu niso tajili rezultatskih ambicij.
Predsednik Moravec zato ne skriva razočaranja nad rezultati v jesenskem delu sezone. Vzrok za to vidi tudi v upada entuziazma
Od konca 70- ih let prejšnjega stoletja se lahko myslivski štadion pohvali s tribuno.
V klubu želijo klopi na tribuni v kratkem zamenjati z novimi.
pri igralcih. Kar se je pokazalo tako na štiridnevnih zimskih pripravah kot tudi na slabši udeležbi na treningih (v primerjavi s preteklimi sezonami). Razočaranje je toliko bolj razumljivo ob upoštevanju vsega truda, ki ga odgovorni namenjajo tako igralcem, gledalcem kot tudi zunanji podobi kluba.
V Myslivu so tako leta 2017 za svoje navijače izdelali klubski šal, kmalu zatem so v svoj »navijaški kotiček« dodali še klubske majice, igralci pa so bili pred dvema letoma deležni novih dresov.
Avgusta 2021 se v klubu javno zahvalijo vsem, ki so s svojim pečatom pomembno pomagali myslivskemu nogometu. Imena ter njihov doprinos klubu lahko najdemo v klubski hiši slavnih, kot so odgovorni simbolično poimenovali enega izmed notranjih klubskih prostorov. Da se v Myslivu še kako dobro zavedajo pomena zgodovine in s tem povezanih temeljev kluba, pričajo tako številne starejše fotografije na stenah manjšega hodnika kot klubski dresi preteklih generacijah, ki jih lahko obiskovalci vidijo uokvirjene na stenah gostinskega dela klubskega objekta. Med njimi velja izpostaviti vratarski dres iz leta 1975, ki ga je klubu podaril nekdanji igralec Miroslav Dajč. Sam dres ima za klub toliko večjo vrednost, če vemo, da je bil izdelan ročno (igralcu je namreč dres sešila njegova žena).
Enega izmed notranjih klubskih prostorov krasi tudi ročno izdelan dres nekdanjega igralca Dajča iz leta 1975.
Eden vrhuncev, ne le za klub, temveč tudi za sam kraj, je pomenila obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Dogodek je bil zaznamovan z nastopom 50-ih plesalk (telovadk), ki so se v (novodobnem) stilu navezale na sokolsko tradicijo. Ob zapolnjenem prostoru zahodno ob igrišču (vključno s tribuno) se zdi, da prireditve ni izpustil noben vaščan Mysliva. Telovadkam so se pri glavnem nastopu pridružili še (malenkost manj spretni) domači nogometaši. Za celoten program si v klubu zaslužijo globok priklon. Gre za redko viden dogodek klubov na tem nivoju tekmovanja.
Čeprav zunanja podoba kluba močno prekaša njegove konkurente, tudi v Myslivu niso imuni na znani rek, ki pravi, da se vse prične in konča pri denarju. Nekaj malega za delovanje kluba resda prispeva občina. A si morajo glavnino denarnih sredstev priskrbeti
sami. Tudi zato v okviru sokolskega društva vsako poletje organizirajo tekmovanje v teku (krosu) za vse starostne kategorije. Brez tovrstnega prihodka si predsednik Moravec le stežka predstavlja nadaljnje delovanje kluba.
Zgodovina in uspehi kluba
Dolgoletna aktivna telovadna dejavnost v Myslivu je bila povod za ustanovitev nogometnega kluba. Leta 1973 začne svojo nogometno zgodbo pisati tudi ta majhen kraj na JV Češke. Klub od pričetka svojega delovanja nastopa pod istim imenom (TJ Sokol Mysliv). Kot tudi na istem igrišču ob robu vasi. Prvotno leseno stavbo z garderobami lahko še vedno vidimo ob vzhodnem delu igrišča. Nogometašem je služila prve štiri sezone, nakar je bil na nasprotni strani igrišča zgrajen povsem nov objekt s klubskimi prostori in pokrito tribuno nad njim.
Boljši pogoji za igranje tekem so imeli vpliv tudi na rezultate članske ekipe, ki se ji v sezoni 1983/84 prvič uspe uvrstiti v prvo ligo okrožja. V njej nato nastopa eno sezono. Generacijam, ki so dres
Ekipa Sokola iz Mysliva iz sredine 70-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv Sokol Mysliv
Sokol Mysliv s konca 70-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv Sokol Mysliv
myslivskega sokola nosile v devetdesetih letih prejšnjega in prvem desetletju tega stoletja uspe še nekajkrat ponoviti uspeh svojih predhodnikov. Leta 1999 znova osvojijo naslov prvaka med okrožnimi drugoligaši, ko za eno sezono okusijo nastopanje med elitnimi klubi iz okrožja. Uspeh znova ponovijo tri leta zatem. Takrat se jim prvič uspe obdržati med osmoligaši daljše obdobje, natančneje tri sezone (2002-05). Sledi sezona med drugoligaši v kateri si še zadnjič v dosedanji zgodovini kluba uspejo priigrati nastop v družbi najboljših okrožnih ligašev. Po izpadu v drugo je leta 2009 sledil še izpad v najnižjo, tretjo okrožno ligo. Od takrat dalje je Mysliv stalni udeleženec najnižje rangirane lige.
Niti slabši rezultati v zadnjem obdobju niso bili ovira za nove izboljšave na klubski infrastrukturi. Leta 2018 je klub za udeležbo na eni izmed akcij, ki jo organizira znana češka pivovarna, prejel za klub lepo vsoto denarja.
Klub je glavnino prejetih sredstev investiral v postavitev pergole (nadstreška) tik ob igrišču pod tribuno. Tri leta zatem so s pomočjo finančnih sredstev ministrstva (natančneje Narodne agencije za šport) obnovili še klubske prostore.
Infrastruktura
Tako igralna površina kot objekti ob njej dosegajo nivo, ki se ga ne bi branila večina klubov na precej višjem nivoju. Pogled na celoten štadion je odraz pridnih rok odgovornih, ki svojemu lokalnemu klubu posvečajo nemalo truda in časa. Če upoštevamo še hribovit teren, ki je vse prej kot primeren za izgradnjo (postavitev) nogometnega igrišča, lahko pišemo že o pravem malem čudežu, s katerim se lahko pohvalijo v Myslivu.
Nogometno igrišče se nahaja na skrajnem zahodnem koncu vasi. Z zahoda in severa ga obdajajo polja oljne repice, ki v teh dneh dobivajo svojo značilno rumeno barvo. Na vzhodni strani je najbližja stavba gasilskega doma, medtem ko je za vrati na južni strani manjše parkirišče. Za njim vodi glavna (a nič kaj prometna) cesta skozi vas.
Glavnina gledalcev spremlja tekme s pokrite “terase” pod tribuno. Njena lega vzdolž igrišča prav tako omogoča celovito spremljanje dogajanja na zelenici.
Rezultat odlično pripravljene igralne površine se skriva v peskanju gnojenju in zalivanju. Slednjega opravljajo v klubu na “klasičen” način preko cevi in razpršilnikov.
Le redko kateri domačin bi si dan danes znal predstavljati myslivski štadion brez pokrite tribune. Ponos štadiona je postavljen blizu stranske črte igrišča. Najnižji del tribune se prične nekaj metrov nad tlemi, kar omogoča prvovrstno spremljanje dogajanja na zelenici. Po celi njeni dolžini so v šestih vrstah nameščene klopi. Nanjo vodi nekaj
Ob pogledu na igralno površino bi vsakemu nogometnemu privržencu zaigralo srce. Nemara idealno podlago brez izrazitih grbin dopolnjuje vrhunsko pripravljena zelenica. In kakšen recept imajo v Myslivu za »zeleni tepih«? Predsednik Moravec pove, da se rezultat skriva v peskanju igralne površine, ki ga opravijo na vsakih nekaj let, ter v gnojenju (štirikrat letno). In pri tem zadovoljno doda, da klub nikdar pred tem igralci niso imeli na voljo tako kvalitetne zelenice, kot jo imajo trenutno.
Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, zato v klubu opravljajo zalivanje na klasičen način (s cevmi oz. razpršilniki).
Garderoba domače ekipe.
Del hodnika, ki ga krasijo imena klubskih legend.
stopnic ob strani. Kar je verjetno eden od razlogov, da večina (starejših) domačinov za ogled tekme raje izbere eno od klopi pod tribuno. Gre za prostor s streho, ki je pristavljen h glavnemu objektu, na katerem so postavljene klopi z mizami. Nekaj samostojnih klopi je možno opaziti še za domačo rezervno klopjo. Obe rezervni klopi sta bolj preprostega »tipa«, prekriti s plehom, a dovolj široki, da omogočata udobje vsem akterjem ob igrišču.
Začetni del hodnika v obnovljenem klubskem prostoru krasijo skupinske fotografije preteklih generacij myslivskega kluba. Ko se hodnik obrne proti desni jih zamenja šest tablic z imeni zaslužnih članov sokola, ki so pomembno vplivali na ustanovitev kluba ter igralcev iz najstarejše generacije. Ta del hodnika so v klubu nedavno simbolično poimenovali klubska soba.
Največji del znotraj objekta pripada gostinskemu prostoru s točilnim pultom. Stene lepo urejenega prostora z mizami in stoli mdr. krasijo tudi štirje dresi, ki pripadajo različnim generacijam domačih sokolov. Obe garderobi zaradi svoje majhnosti ravno ne predstavljata luksuza za igralce. Vseeno sta dovolj veliki, da celotno moštvo igralcev brez težav zdrži v njem nekajminutno obdobje napotkov s strani trenerja pred tekmo in med premorom. Na nasprotni strani hodnika je še en manjši prostor s prodajnim okencem, ki v času tekem služi tudi kot mini kuhinja. V njem so namreč štedilnik, cvrtnik, točilni pult in še kaj kar služi za pripravo jedi in pijač lačnim in žejnim privržencem nogometa.
Trener Mysliva Michal Blaha.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot je to značilno za mnoge klube na tem nivoju tekmovanja, tudi v Myslivu večji del klubskih nalog opravljajo igralci. Tako sedanji, kot bivši. Vrh klubske piramide zaseda Martin Moravec, sicer eden od nepogrešljivih členov myslivske obrambe. Vsaj v času tekem je njegov nadrejeni Michal Blaha. Ena izmed klubskih legend je v svoji bogati igralski karieri mdr. okusil igranje v najvišji regionalni ligi. Svoje bogato znanje v vlogi trenerja prenaša na igralce. Tudi na najmlajšega med njimi, 18-letnega Vaclava Havlika, ki ima kljub svoji mladosti odgovorno nalogo, saj nosi vratarski dres. Omenjeni je sicer eden od šestih »pristnih« domačinov v igralskem kadru z naslovom bivališča prav v Myslivu. Njegov sovaščan je tudi Jakub Zalesky, aktualno s petimi zadetki prvi strelec moštva. Na tem spisku najdemo mdr. še trenerja Blaho in Jiřija Moravca, z 48-imi leti najstarejšega igralca. Slednji le redko kdaj še sede na rezervno klop. V zadnjem času z odsevnim jopičem na sebi opravlja bolj naloge organizatorja tekem. Ima pa zaslugo za nadaljevanje družinske tradicije. Njegov oče František je namreč nosil dres Mysliva celih 31 let.
Zagotovo Sokol iz Mysliva v tem trenutku spada med redke vaške klube, ki v svojem aktualnem kadru nima takšne ali drugačne družinske naveze. Čeprav bi ob pogledu na priimke igralcev lahko sklepali nasprotno. Na listi se namreč kar trikrat pojavi priimek Havlik in dvakrat Moravec. Kljub temu bi med njimi zaman iskali družinske veze.
Mlajše kategorije
Lep del 52-letne zgodovine kluba je članski ekipi družbo delala vsaj ena mlajša selekcija. Prve nastope združene kadetske in mladinske ekipe beleži klub v drugi polovici 70-ih let. Po štirih sezonah nastopajo njihovo štafetno palico prevzame na novo formirana ekipa mlajših in starejših dečkov (za tiste čase je bilo značilno, da je ena selekcija zajemala otroke / mladino v razponu štirih let). Ti nato branijo barve Mysliva zaporednih 11 sezon. S tem, da jim zadnji dve leti družbo dela tudi starejša selekcija (današnjih kadetov in mladincev).
Vaščani so imeli nazadnje možnost spremljati mlade nogometne nadobudneže v obdobju med letoma 2008 – 13. Niti po 12-ih letih »zatišja« v klubu ne razmišljajo o ponovni obuditvi
treningov za mlade. Po besedah odgovornih za to obstaja več razlogov. Od (pre)majhnega
Ekipa dečkov Sokola Mysliv iz konca 80-ih let prejšnjega stoletja. Vir: Sokol Mysliv
števila otrok v vasi do večjih okoliških klubov s katerimi bi bil boj za vsakega mladega nogometaša vnaprej obsojen na neuspeh. Za nameček bi klub potreboval tudi ustrezno izobraženega trenerja.
Medijska pokritost in cilji kluba
Za privržence Mysliva glavni vir informacij predstavlja (klubska) Facebook stran. Medij je še vedno aktiven, a je bil v preteklosti precej bolj bogat z objavami. Med katerimi so se redno znašle najave pred in poročila po tekmah. Predsednik Moravec ob tem pritrdi, da je upad volje po objavljanju vsaj delno povezan tudi z rezultati moštva.
Le stežka bi kateri od vaščanov ne videl plakata z vabilom na tekmo. Eden od dveh je prilepljen na stavbi pošte (na sliki).
Poleg Facebooka vabi klub svoje privržence na domače tekme tudi še na klasičen način v obliki plakatov. Videti ju je moč na dveh (verjetno) glavnih oz. najbolj obiskanih objektih v vasi – na zunanjem poslopju pošte ter trgovine v centru vasi, na kateri ima vaški sokol svojo oglasno desko.
Po vsem storjenem na infrastrukturi in posledično zunanji podobi kluba v zadnjih letih, si predsednik Moravec za češnjo na torti želi vidnejšega rezultata ekipe. Kar bi v primeru Mysliva pomenilo napredovanje. Uvrstitev ligo višje bi bila nagrada za ves vloženi trud v preteklih letih. In hkrati velika vzpodbuda tudi za prihodnje korake. Upati gre, da bodo igralci s svojim odnosom in voljo na igrišču dodali tisti najpomembnejši kamenček v mozaiku uspešnosti kluba.
TJ Sokol Mysliv v spomladanskem delu sezone 2024/25.
16. sezono zapored nastopa Sokol Mysliv v najnižji ligi okrožja Klatovy v Plzenski regiji. Je član osmerice klubov, ki v aktualni sezoni tvorijo skupino B. Po devetih odigranih tekmah so s 13-imi točkami na četrtem mestu. A zgolj točko za drugouvrščeno ekipo in enakim izplenom, kot moštvo na lestvici za njim. Če je prvo mesto praktično že oddano, se za drugo po vsej verjetnosti obeta borba vse do konca prvenstva.
V nasprotju z jesenskim delom, ki ga je Mysliv odigral pod pričakovanji, sta igralcem precej več radosti prinesla uvodna spomladanska kroga. V obeh so se z gostovanj vrnili s polnim izkupičkom. Za nameček so pred tednom dni dosegli pomembno zmago pri konkurentu iz Žihobec. Vsekakor dober obet pred prvo spomladansko tekmo na domačem igrišču, ko jim v goste prihaja še en tekmec za drugo mesto iz Kvasetic. Ki tudi zaradi bližine med krajema velja za glavnega rivala Mysliva.
V Myslivu se lahko pohvalijo z lepo vzdrževanim nogometnim objektom.
Manjše število klubov (8) v skupini pomeni vsega 14 tekem v celotni sezoni. Če nekaterim moštvom odgovarja tolikšno število tekem, bi si v Myslivu želeli daljše ligaške sezone. Po besedah predsednika kluba Martina Moravca je ravno to eden od glavnih razlogov zakaj v klubu ne skrivajo želje po napredovanju v deveto ligo. Ta se jim je v pretekli sezoni izmuznila prav v zadnjem krogu, ko so za končno prvo mesto in uvrstitev nivo višje na domačem igrišču potrebovali tri točke proti vodilni ekipi. A na koncu ostali praznih rok. Napredovati jim ne bo uspelo niti aktualno sezono. Razen, če bi se po prvenstvu prvouvrščena ekipa odrekla napredovanju (kar v najnižjih ligah ni tako redek pojav) in bi nato okrožna nogometna zveza poslala vabilo drugouvrščenemu. Bi v Myslivu sprejeli napredovanje po takšnem ključu? Moravec po krajšem premisleku odgovori pritrdilno.
Od konca 70- ih let prejšnjega stoletja se lahko myslivski štadion pohvali s tribuno.
V klubu želijo klopi na tribuni v kratkem zamenjati z novimi.
Trud, ki ga klub vlaga v zadovoljstvo gledalcev, se odraža na obisku njihovih domačih tekem. Ta je v povprečju višji, kot pri ostalih tekmecih v skupini. Investicije v obnovo in izboljšavo infrastrukture na prelomu zadnjega desetletja so imele pozitivni vpliv tudi na vnemo igralcev. Posledično v klubu niso tajili rezultatskih ambicij.
Predsednik Moravec zato ne skriva razočaranja nad rezultati v jesenskem delu sezone. Vzrok za to vidi tudi v upada entuziazma pri igralcih. Kar se je pokazalo tako na štiridnevnih zimskih pripravah kot tudi na slabši udeležbi na treningih (v primerjavi s preteklimi sezonami). Razočaranje je toliko bolj razumljivo ob upoštevanju vsega truda, ki ga odgovorni namenjajo tako igralcem, gledalcem kot tudi zunanji podobi kluba.
V Myslivu so tako leta 2017 za svoje navijače izdelali klubski šal, kmalu zatem so v svoj »navijaški kotiček« dodali še klubske majice, igralci pa so bili pred dvema letoma deležni novih dresov.
Avgusta 2021 se v klubu javno zahvalijo vsem, ki so s svojim pečatom pomembno pomagali myslivskemu nogometu. Imena ter njihov doprinos klubu lahko najdemo v klubski hiši slavnih, kot so odgovorni simbolično poimenovali enega izmed notranjih klubskih prostorov. Da se v Myslivu še kako dobro zavedajo pomena zgodovine in s tem povezanih temeljev kluba, pričajo tako številne starejše fotografije na stenah manjšega hodnika kot klubski dresi preteklih generacijah, ki jih lahko obiskovalci vidijo uokvirjene na stenah gostinskega dela klubskega objekta. Med njimi velja izpostaviti vratarski dres iz leta 1975, ki ga je klubu podaril nekdanji igralec Miroslav Dajč. Sam dres ima za klub toliko večjo vrednost, če vemo, da je bil izdelan ročno (igralcu je namreč dres sešila njegova žena).
Enega izmed notranjih klubskih prostorov krasi tudi ročno izdelan dres nekdanjega igralca Dajča iz leta 1975.
Eden vrhuncev, ne le za klub, temveč tudi za sam kraj, je pomenila obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Dogodek je bil zaznamovan z nastopom 50-ih plesalk (telovadk), ki so se v (novodobnem) stilu navezale na sokolsko tradicijo. Ob zapolnjenem prostoru zahodno ob igrišču (vključno s tribuno) se zdi, da prireditve ni izpustil noben vaščan Mysliva. Telovadkam so se pri glavnem nastopu pridružili še (malenkost manj spretni) domači nogometaši. Za celoten program si v klubu zaslužijo globok priklon. Gre za redko viden dogodek klubov na tem nivoju tekmovanja.
Čeprav zunanja podoba kluba močno prekaša njegove konkurente, tudi v Myslivu niso imuni na znani rek, ki pravi, da se vse prične in konča pri denarju. Nekaj malega za delovanje kluba resda prispeva občina. A si morajo glavnino denarnih sredstev priskrbeti sami. Tudi zato v okviru sokolskega društva vsako poletje organizirajo tekmovanje v teku (krosu) za vse starostne kategorije. Brez tovrstnega prihodka si predsednik Moravec le stežka predstavlja nadaljnje delovanje kluba.
Zgodovina in uspehi kluba
Dolgoletna aktivna telovadna dejavnost v Myslivu je bila povod za ustanovitev nogometnega kluba. Leta 1973 začne svojo nogometno zgodbo pisati tudi ta majhen kraj na JV Češke. Klub od pričetka svojega delovanja nastopa pod istim imenom (TJ Sokol Mysliv). Kot tudi na istem igrišču ob robu vasi. Prvotno leseno stavbo z garderobami lahko še vedno vidimo ob vzhodnem delu igrišča. Nogometašem je služila prve štiri sezone, nakar je bil na nasprotni strani igrišča zgrajen povsem nov objekt s klubskimi prostori in pokrito tribuno nad njim.
Ekipa Sokola iz Mysliva iz sredine 70-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv Sokol Mysliv
Boljši pogoji za igranje tekem so imeli vpliv tudi na rezultate članske ekipe, ki se ji v sezoni 1983/84 prvič uspe uvrstiti v prvo ligo okrožja. V njej nato nastopa eno sezono. Generacijam, ki so dres myslivskega sokola nosile v devetdesetih letih prejšnjega in prvem desetletju tega stoletja uspe še nekajkrat ponoviti uspeh svojih predhodnikov. Leta 1999 znova osvojijo naslov prvaka med okrožnimi drugoligaši, ko za eno sezono okusijo nastopanje med elitnimi klubi iz okrožja. Uspeh znova ponovijo tri leta zatem. Takrat se jim prvič uspe obdržati med osmoligaši daljše obdobje, natančneje tri sezone (2002-05). Sledi sezona med drugoligaši v kateri si še zadnjič v dosedanji zgodovini kluba uspejo priigrati nastop v družbi najboljših okrožnih ligašev. Po izpadu v drugo je leta 2009 sledil še izpad v najnižjo, tretjo okrožno ligo. Od takrat dalje je Mysliv stalni udeleženec najnižje rangirane lige.
Sokol Mysliv s konca 70-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv Sokol Mysliv
Niti slabši rezultati v zadnjem obdobju niso bili ovira za nove izboljšave na klubski infrastrukturi. Leta 2018 je klub za udeležbo na eni izmed akcij, ki jo organizira znana češka pivovarna, prejel za klub lepo vsoto denarja. Klub je glavnino prejetih sredstev investiral v postavitev pergole (nadstreška) tik ob igrišču pod tribuno. Tri leta zatem so s pomočjo finančnih sredstev ministrstva (natančneje Narodne agencije za šport) obnovili še klubske prostore.
Infrastruktura
Tako igralna površina kot objekti ob njej dosegajo nivo, ki se ga ne bi branila večina klubov na precej višjem nivoju. Pogled na celoten štadion je odraz pridnih rok odgovornih, ki svojemu lokalnemu klubu posvečajo nemalo truda in časa. Če upoštevamo še hribovit teren, ki je vse prej kot primeren za izgradnjo (postavitev) nogometnega igrišča, lahko pišemo že o pravem malem čudežu, s katerim se lahko pohvalijo v Myslivu.
Nogometno igrišče se nahaja na skrajnem zahodnem koncu vasi. Z zahoda in severa ga obdajajo polja oljne repice, ki v teh dneh dobivajo svojo značilno rumeno barvo. Na vzhodni strani je najbližja stavba gasilskega doma, medtem ko je za vrati na južni strani manjše parkirišče. Za njim vodi glavna (a nič kaj prometna) cesta skozi vas.
Glavnina gledalcev spremlja tekme s pokrite “terase” pod tribuno. Njena lega vzdolž igrišča prav tako omogoča celovito spremljanje dogajanja na zelenici.
Rezultat odlično pripravljene igralne površine se skriva v peskanju gnojenju in zalivanju. Slednjega opravljajo v klubu na “klasičen” način s cevmi in razpršilniki.
Garderoba domače ekipe.
Ob pogledu na igralno površino bi vsakemu nogometnemu privržencu zaigralo srce. Nemara idealno podlago brez izrazitih grbin dopolnjuje vrhunsko pripravljena zelenica. In kakšen recept imajo v Myslivu za »zeleni tepih«? Predsednik Moravec pove, da se rezultat skriva v peskanju igralne površine, ki ga opravijo na vsakih nekaj let, ter v gnojenju (štirikrat letno). In pri tem zadovoljno doda, da klub nikdar pred tem igralci niso imeli na voljo tako kvalitetne zelenice, kot jo imajo trenutno.
Igrišče sicer nima vgrajenega namakalnega sistema, zato v klubu opravljajo zalivanje na klasičen način (s cevmi oz. razpršilniki).
Le redko kateri domačin bi si dan danes znal predstavljati myslivski štadion brez pokrite tribune. Ponos štadiona je postavljen blizu stranske črte igrišča. Najnižji del tribune se prične nekaj metrov nad tlemi, kar omogoča prvovrstno spremljanje dogajanja na zelenici. Po celi njeni dolžini so v šestih vrstah nameščene klopi. Nanjo vodi nekaj stopnic ob strani. Kar je verjetno eden od razlogov, da večina (starejših) domačinov za ogled tekme raje izbere eno od klopi pod tribuno. Gre za prostor s streho, ki je pristavljen h glavnemu objektu, na katerem so postavljene klopi z mizami. Nekaj samostojnih klopi je možno opaziti še za domačo rezervno klopjo. Obe rezervni klopi sta bolj preprostega »tipa«, prekriti s plehom, a dovolj široki, da omogočata udobje vsem akterjem ob igrišču.
Del hodnika, ki ga krasijo imena klubskih legend.
Začetni del hodnika v obnovljenem klubskem prostoru krasijo skupinske fotografije preteklih generacij myslivskega kluba. Ko se hodnik obrne proti desni jih zamenja šest tablic z imeni zaslužnih članov sokola, ki so pomembno vplivali na ustanovitev kluba ter igralcev iz najstarejše generacije. Ta del hodnika so v klubu nedavno simbolično poimenovali klubska soba.
Največji del znotraj objekta pripada gostinskemu prostoru s točilnim pultom. Stene lepo urejenega prostora z mizami in stoli mdr. krasijo tudi štirje dresi, ki pripadajo različnim generacijam domačih sokolov. Obe garderobi zaradi svoje majhnosti ravno ne predstavljata luksuza za igralce. Vseeno sta dovolj veliki, da celotno moštvo igralcev brez težav zdrži v njem nekajminutno obdobje napotkov s strani trenerja pred tekmo in med premorom. Na nasprotni strani hodnika je še en manjši prostor s prodajnim okencem, ki v času tekem služi tudi kot mini kuhinja. V njem so namreč štedilnik, cvrtnik, točilni pult in še kaj kar služi za pripravo jedi in pijač lačnim in žejnim privržencem nogometa.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot je to značilno za mnoge klube na tem nivoju tekmovanja, tudi v Myslivu večji del klubskih nalog opravljajo igralci. Tako sedanji, kot bivši. Vrh klubske piramide zaseda Martin Moravec, sicer eden od nepogrešljivih členov myslivske obrambe. Vsaj v času tekem je njegov nadrejeni Michal Blaha. Ena izmed klubskih legend je v svoji bogati igralski karieri mdr. okusil igranje v najvišji regionalni ligi. Svoje bogato znanje v vlogi trenerja prenaša na igralce. Tudi na najmlajšega med njimi, 18-letnega Vaclava Havlika, ki ima kljub svoji mladosti odgovorno nalogo, saj nosi vratarski dres. Omenjeni je sicer eden od šestih »pristnih« domačinov v igralskem kadru z naslovom bivališča prav v Myslivu. Njegov sovaščan je tudi Jakub Zalesky, aktualno s petimi zadetki prvi strelec moštva. Na tem spisku najdemo mdr. še trenerja Blaho in Jiřija Moravca, z 48-imi leti najstarejšega igralca. Slednji le redko kdaj še sede na rezervno klop. V zadnjem času z odsevnim jopičem na sebi opravlja bolj naloge organizatorja tekem. Ima pa zaslugo za nadaljevanje družinske tradicije. Njegov oče František je namreč nosil dres Mysliva celih 31 let.
Trener Mysliva Michal Blaha.
Zagotovo Sokol iz Mysliva v tem trenutku spada med redke vaške klube, ki v svojem aktualnem kadru nima takšne ali drugačne družinske naveze. Čeprav bi ob pogledu na priimke igralcev lahko sklepali nasprotno. Na listi se namreč kar trikrat pojavi priimek Havlik in dvakrat Moravec. Kljub temu bi med njimi zaman iskali družinske veze.
Mlajše kategorije
Lep del 52-letne zgodovine kluba je članski ekipi družbo delala vsaj ena mlajša selekcija. Prve nastope združene kadetske in mladinske ekipe beleži klub v drugi polovici 70-ih let. Po štirih sezonah nastopajo njihovo štafetno palico prevzame na novo formirana ekipa mlajših in starejših dečkov (za tiste čase je bilo značilno, da je ena selekcija zajemala otroke / mladino v razponu štirih let). Ti nato branijo barve Mysliva zaporednih 11 sezon. S tem, da jim zadnji dve leti družbo dela tudi starejša selekcija (današnjih kadetov in mladincev).
Ekipa dečkov Sokola Mysliv iz konca 80-ih let prejšnjega stoletja. Vir: Sokol Mysliv
Vaščani so imeli nazadnje možnost spremljati mlade nogometne nadobudneže v obdobju med letoma 2008 – 13. Niti po 12-ih letih »zatišja« v klubu ne razmišljajo o ponovni obuditvi treningov za mlade. Po besedah odgovornih za to obstaja več razlogov. Od (pre)majhnega števila otrok v vasi do večjih okoliških klubov s katerimi bi bil boj za vsakega mladega nogometaša vnaprej obsojen na neuspeh. Za nameček bi klub potreboval tudi ustrezno izobraženega trenerja.
Medijska pokritost in cilji kluba
Za privržence Mysliva glavni vir informacij predstavlja (klubska) Facebook stran. Medij je še vedno aktiven, a je bil v preteklosti precej bolj bogat z objavami. Med katerimi so se redno znašle najave pred in poročila po tekmah. Predsednik Moravec ob tem pritrdi, da je upad volje po objavljanju vsaj delno povezan tudi z rezultati moštva.
Poleg Facebooka vabi klub svoje privržence na domače tekme tudi še na klasičen način v obliki plakatov. Videti ju je moč na dveh (verjetno) glavnih oz. najbolj obiskanih objektih v vasi – na zunanjem poslopju pošte ter trgovine v centru vasi, na kateri ima vaški sokol svojo oglasno desko.
Le stežka bi kateri od vaščanov ne videl plakata z vabilom na tekmo. Eden od dveh je prilepljen na stavbi pošte (na sliki).
Po vsem storjenem na infrastrukturi in posledično zunanji podobi kluba v zadnjih letih, si predsednik Moravec za češnjo na torti želi vidnejšega rezultata ekipe. Kar bi v primeru Mysliva pomenilo napredovanje. Uvrstitev ligo višje bi bila nagrada za ves vloženi trud v preteklih letih. In hkrati velika vzpodbuda tudi za prihodnje korake. Upati gre, da bodo igralci s svojim odnosom in voljo na igrišču dodali tisti najpomembnejši kamenček v mozaiku uspešnosti kluba.
TJ Sokol Mysliv v spomladanskem delu sezone 2024/25.
29. aprila, 2025
Mysliv
Na skrajnem SZ delu okrožja Klatovy v Plzenski regiji na nekaj manj kot 600 m nad morjem leži vas Mysliv. Zgodovina kraja je tesno povezana z bližnjim cistercijanskim samostanom. Vas je hkrati tudi sedež občine. Glavnina dnevnega dogajanja je osredotočena na neizraziti trg v središču vasi, kjer na nekaj desetih metrih najdemo cerkev, manjšo trgovino z osnovnimi živili, gostišče ter sedež vaškega urada. Bolj kot sam kraj je za aktivne turiste zanimivejša razgibana okolica, ki z vrhov (blagih) vzpetin ponuja lepe razglede na bližnja hribovja. Za dogodke v vasi skrbi nekaj združenj. Vsaj imensko najbolj znano društvo je telovadni sokol, pod okrilje katerega spada tudi myslivski nogometni klub.
Z vidika števila prebivalcev velja Mysliv za tipično podeželsko občino. Skupaj s še tremi okoliškimi vasmi premore dobrih 400 duš. Od tega jih dobrih 260 prebiva v Myslivu. Kraj je od regijske metropole (Plzen) oddaljen 40 km, skoraj pol manj vožnje je potrebno do središča okrožja – Klatovy.
Zapuščene stavbe na severni strani Mysliva.
S severne strani pelje strma cesta proti središču vasi.
Na najvišji točki leži osrednji del vasi.
V vasi so tri avtobusna postajališča. Na dveh ustavljajo avtobusi na poti med mestoma Polanka in Nepomuk (štirje pari dnevno). Nekaj bolj prometno (skupno 16 avtobusov dnevno) je južneje ležeče postajališče, od koder se je z avtobusom možno zapeljati v smeri proti Pačejovu ali nasproti ležečemu mestu Planice. Na žalost turistov bi ob koncih tedna in praznikih na avtobus v vasi čakali zaman.
Če na nekdanjo dejavnost v stavbi spominja le še napis nad vrati in izložbenim oknom…
…je v vaški krčmi še možno okusiti del tradicije preživljanja prostega časa ob pivu, debati in kartah.
Na osrednjem trgu v središču Mysliva stoji cerkev Marijinega vnebovzetja. V senci vaške dominante ima šest dni v tednu odprta svoja vrata trgovina z osnovimi živili.
Predvsem starejšemu delu prebivalcev marsikatero skrb olajša pošta. Nahaja se ob južneje ležečem postajališču. Svoja vrata ima odprta vse dni od ponedeljka do petka po tri ure dnevno. Podobno velja tudi za trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki jo vaščani lahko obiščejo tudi v sobotnih dopoldnevih.
Informativna tabla z opisom poti, poimenovane po lokalnem pesniku Ladislavu Stehliku, ter avtobusno postajališče v središču vasi.
Na najvišjem delu Mysliva stoji dominanta vasi, cerkev Marijinega vnebovzetja. V njeni bližini se združi nekaj stranskih in glavnih cest. Prvotno romanska cerkev iz začetka 13. stoletja je današnjo (baročno) podobo dobila pet stoletij kasneje. Njeni zvonovi so bili leta 1942 zaplenjeni za vojne namene. Novi zvonovi so bili na cerkveni zvonik obešeni šele leta 2001. Nasproti cerkve ima svoje prostore vaški urad na katerem sta nameščeni dve spominski plošči. Prva je posvečena pesniku Ladislavu Stehliku, druga osvoboditvi Mysliva s strani ameriške armade 8.maja 1945 ter polkovniku Františku Vavrečki, častnemu občanu in udeležencu bojev pri Tobruku in Dunkerque, ki se je po vojni preselil v Myslil, kjer je živel do svoje smrti leta 2012.
Na tradicionalne vaške »hospudke«, ki so bile v preteklosti prisotne praktično v vsaki češki vasi in se je odvijalo družabno življenje (tudi do ranih jutranjih ur), je v mnogih
vaseh ostal le še spomin. Upadanje starejšega dela populacije, drugačen življenjski stil mlajših generacij ter v zadnjem času tudi visoke cene energije so glavni razlogi za zapiranje vrat gostinskih objektov. Na srečo prebivalcev Misliva je ta način družabnega življenja pri njih še vedno prisoten. Za razliko od krčme na nekdanjo trgovino s tekstilom v vasi pripominja le še napis nad okensko izložbo. Tega bi zaman iskali na stavbi nekdanje šole, ki danes kaže žalostno (propadajočo) podobo.
Poslopje z vaškim uradom v katerem ima svojo pisarno županja Mysliva.
Ena od treh spominskih plošč na fasadi je posvečena polkovniku Františku Vavrečku.
Propadajoča stavba nekdanje osovne šole.
Razcep vaških cest.
V zahodnem delu Mysliva stoji nekaj manjših večstanovanjskih stavb.
Glede na velikost vasi preseneti sorazmerno velik gasilski dom.
Pošta ter pred njo eno od treh avtobusnih postajališč v vasi.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1352. Nastanek kraja je verjetno povezan z gradnjo samostana v bližnjem kraju Nepomuk. Kot v mnogih primerih zgodovine, je tudi Mysliv pričel nastajati okoli cerkve. Sprva kot vaški trg trikotne oblike se je kasneje razširil na vse strani nižje po pobočju. Cerkev z nekaj objekti okoli nje namreč stoji na najvišji točki Mysliva. Tudi zato jo z bližnjih vzpetin človeško oko hitro najde.
Prve zemljiške knjige so na Češkem pričeli uvajati po tridesetletni vojni (prva polovica 17. stoletja). V njih je bil zaveden popis prebivalstva in posestev, ki so bili osnova za določitev višine davkov oz. prispevkov. Mislyvski popis iz leta 1654 navaja devet kmetov ter višine tako denarnih prispevkov kot količine pridelkov, ki so jih bili dolžni oddati svojemu zemljiškemu gospodu.
Na nekaj točkah v vasi je moč videti informativne (turistične) table ter otroška igrala. Glede na majhnost kraja preseneti dokaj velika stavba gasilskega doma. Na zahodnem delu se vas zaključi pri zgledno urejenem nogometnem igrišču. Na njem je lokalni sokolski nogometni klub pred dvema letoma spektakularno proslavil 50-letnico delovanja.
Stehlikova steza je speljana po okolici Mysliva.
Pogled na Mysliv z zahoda.
Zaradi dvignjene lege se z Mysliva in okolice ponujajo lepi razgledi. Po nekaj korakih nad vasjo se mdr. odpre pogled na Myslivski ribnik. Nastal je v začetku 17. stoletja in meri 60 ha. Namenjen je primarno gojenju rib, predvsem krapov.
Z vidika števila prebivalcev velja Mysliv za tipično podeželsko občino. Skupaj s še tremi okoliškimi vasmi premore dobrih 400 duš. Od tega jih dobrih 260 prebiva v Myslivu. Kraj je od regijske metropole (Plzen) oddaljen 40 km, skoraj pol manj vožnje je potrebno do središča okrožja – Klatovy.
Zapuščene stavbe na severni strani Mysliva.
S severne strani pelje strma cesta proti središču vasi.
Na najvišji točki leži osrednji del vasi.
V vasi so tri avtobusna postajališča. Na dveh ustavljajo avtobusi na poti med mestoma Polanka in Nepomuk (štirje pari dnevno). Nekaj bolj prometno (skupno 16 avtobusov dnevno) je južneje ležeče postajališče, od koder se je z avtobusom možno zapeljati v smeri proti Pačejovu ali nasproti ležečemu mestu Planice. Na žalost turistov bi ob koncih tedna in praznikih na avtobus v vasi čakali zaman.
Če na nekdanjo dejavnost v stavbi spominja le še napis nad vrati in izložbenim oknom…
…je v vaški krčmi še možno okusiti del tradicije preživljanja prostega časa ob pivu, debati in kartah.
Na osrednjem trgu v središču Mysliva stoji cerkev Marijinega vnebovzetja. V senci vaške dominante ima šest dni v tednu odprta svoja vrata trgovina z osnovimi živili.
Predvsem starejšemu delu prebivalcev marsikatero skrb olajša pošta. Nahaja se ob južneje ležečem postajališču. Svoja vrata ima odprta vse dni od ponedeljka do petka po tri ure dnevno. Podobno velja tudi za trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki jo vaščani lahko obiščejo tudi v sobotnih dopoldnevih.
Informativna tabla z opisom poti, poimenovane po lokalnem pesniku Ladislavu Stehliku, ter avtobusno postajališče v središču vasi.
Na najvišjem delu Mysliva stoji dominanta vasi, cerkev Marijinega vnebovzetja. V njeni bližini se združi nekaj stranskih in glavnih cest. Prvotno romanska cerkev iz začetka 13. stoletja je današnjo (baročno) podobo dobila pet stoletij kasneje. Njeni zvonovi so bili leta 1942 zaplenjeni za vojne namene. Novi zvonovi so bili na cerkveni zvonik obešeni šele leta 2001. Nasproti cerkve ima svoje prostore vaški urad na katerem sta nameščeni dve spominski plošči. Prva je posvečena pesniku Ladislavu Stehliku, druga osvoboditvi Mysliva s strani ameriške armade 8.maja 1945 ter polkovniku Františku Vavrečki, častnemu občanu in udeležencu bojev pri Tobruku in Dunkerque, ki se je po vojni preselil v Myslil, kjer je živel do svoje smrti leta 2012.
Poslopje z vaškim uradom v katerem ima svojo pisarno županja Mysliva.
Ena od treh spominskih plošč na fasadi je posvečena polkovniku Františku Vavrečku.
Na tradicionalne vaške »hospudke«, ki so bile v preteklosti prisotne praktično v vsaki češki vasi in se je odvijalo družabno življenje (tudi do ranih jutranjih ur), je v mnogih vaseh ostal le še spomin. Upadanje starejšega dela populacije, drugačen življenjski stil mlajših generacij ter v zadnjem času tudi visoke cene energije so glavni razlogi za zapiranje vrat gostinskih objektov. Na srečo prebivalcev Misliva je ta način družabnega življenja pri njih še vedno prisoten. Za razliko od krčme na nekdanjo trgovino s tekstilom v vasi pripominja le še napis nad okensko izložbo. Tega bi zaman iskali na stavbi nekdanje šole, ki danes kaže žalostno (propadajočo) podobo.
Preopadajoča stavba nekdanje osovne šole.
Razcep vaških cest.
V zahodnem delu Mysliva stoji nekaj manjših večstanovanjskih stavb.
Glede na velikost vasi preseneti sorazmerno velik gasilski dom.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1352. Nastanek kraja je verjetno povezan z gradnjo samostana v bližnjem kraju Nepomuk. Kot v mnogih primerih zgodovine, je tudi Mysliv pričel nastajati okoli cerkve. Sprva kot vaški trg trikotne oblike se je kasneje razširil na vse strani nižje po pobočju. Cerkev z nekaj objekti okoli nje namreč stoji na najvišji točki Mysliva. Tudi zato jo z bližnjih vzpetin človeško oko hitro najde.
Pošta ter pred njo eno od treh avtobusnih postajališč v vasi.
Prve zemljiške knjige so na Češkem pričeli uvajati po tridesetletni vojni (prva polovica 17. stoletja). V njih je bil zaveden popis prebivalstva in posestev, ki so bili osnova za določitev višine davkov oz. prispevkov. Mislyvski popis iz leta 1654 navaja devet kmetov ter višine tako denarnih prispevkov kot količine pridelkov, ki so jih bili dolžni oddati svojemu zemljiškemu gospodu.
Stehlikova steza je speljana po okolici Mysliva.
Na nekaj točkah v vasi je moč videti informativne (turistične) table ter otroška igrala. Glede na majhnost kraja preseneti dokaj velika stavba gasilskega doma. Na zahodnem delu se vas zaključi pri zgledno urejenem nogometnem igrišču. Na njem je lokalni sokolski nogometni klub pred dvema letoma spektakularno proslavil 50-letnico delovanja.
Pogled na Mysliv z zahoda.
Zaradi dvignjene lege se z Mysliva in okolice ponujajo lepi razgledi. Po nekaj korakih nad vasjo se mdr. odpre pogled na Myslivski ribnik. Nastal je v začetku 17. stoletja in meri 60 ha. Namenjen je primarno gojenju rib, predvsem krapov.
29. aprila, 2025
Sokol Neznašovy – Start Dešenice
10. krog v skupini A okrožja Klatovy v Plzenski regiji je mdr. prinesel nedeljski obračun zadnjega na lestvici s četrtim. Ne zgolj uvrstitev, tudi točkovna bera obeh nasprotnikov je tehtnico pred tekmo krepko prevešala na stran gostujoče ekipe. Opogumljeni po sploh prvi osvojeni točki pred tednom dni so v taboru Neznašov pričakali naslednjega nasprotnika iz slabih 20 km oddaljenih Dešenic. In (vsaj potiho) upali v še en podvig.
Lep sončen dan z še skoraj poletno temperaturo je prve akterje ob nogometno igrišče privabil že tri ure pred pričetkom srečanja. Razlog zgodnjega prihoda se je skrival v pripravi igrišča. Po košnji trave, ki terja svoj čas, in označitvi igralne površine je bilo igrišče nared približno eno uro pred sodniškim žvižgom.
Po košnji trave, za katero je bil zadolžen Michael Uldrich…
…je Jiři Liška poskrbel še za označbe na igrišču.
Medtem ko je »veteranski« del ekipe šele prihajal v garderobo, je večji del »mladine« že preizkušal igralno površino. Ko je naposled tudi izkušenejši del domačih sokolov prehodil dolgo pot od garderobe do igrišča in zaključeval z ogrevanjem, so vsi prisotni z očmi pričeli iskati sodnika. Slednji se je naposled v počasnem tempu le pojavil na igrišču. In to s skoraj desetminutno zamudo.
Da so gostje izraziti favoriti, je pokazala tudi tekma obeh nasprotnikov v jesenskem delu, ki so jo Neznašovy izgubili s 7:1.
Starejši del ekipe je ogrevanje pred tekmo opravil ločeno od mlajših igralcev.
Sodnik se je na igrišču pojavil z nekaj minutno zamudo.
Uvodni pozdrav obeh ekip. Domači Neznašovy na desni strani nastopajo v nogometu redko videni barvni kombinaciji dresov.
1. polčas
Uvodno minuto srečanja je zaznamovala napaka Lukaša Uldricha, ki je kot zadnji obrambni podal žogo točno v noge nasprotnemu napadalcu, a je ta nato slabo zaključil. V tretji minuti je sledila sporna situacija v domačem kazenskem prostoru. Eden izmed nasprotnih igralcev je slalomiral med številnimi nogami domačih. Ko je žogo pripeljal bližje gol avtu kot domačim vratom je sledil udarec Vaclava Schwarza tudi po nogah nasprotnika, po katerem je žoga končala v kotu. Na srečo domačih sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
Šesta minuta je prinesla prvo polpriložnost za domače sokole. Po prekršku nad Pavlom Kloudo približno 24 metrov od gostujočih vrat je s prostega strela poskusil Vladimir Langmajer, a meril visoko preko gola. Na naslednjo (pol)priložnost je bilo potrebno počakati kar 13 minut. Po
gostujočem kotu z leve so gostje nevarno zapretili v domačem kazenskem prostoru, a se je z dobrim posredovanjem izkazal domači vratar Tomaš Pikhart.
Veteran Lukaš Uldrich igra na poziciji centralnega branilca.
Obramba Neznašov je imela v uvodnem delu več dela od nasprotnih branilcev. Na sliki vratar Tomaš Pikhart ter oba zadnja branilca, Michael ter njegov oče Lukaš Uldrich.
V 11. minuti srečanja je prišlo do trka z glavama v kateri je bil udeležen Hanuš Pikhart.
Za razliko od domačega nogometaša, ki je kasneje nadaljeval z igro, jo je slabše odnesel nasprotni igralec po katerega je prišel rešilec.
Uldrichu ml. (#12) ter kapetanu Tomašu Pikhartu v prvem polčasu ni manjkalo dela.
Prvih 20 minut srečanja je minilo v vse prej kot izraziti premoči gostov. Neznašovym je pogosto uspelo prenesti igro na polovico nasprotnika. A jim je v napadu manjkalo več konkretnosti in tudi znanja. Kar ne preseneča, saj ofenzivni del ekipe sestavlja v glavnem mlajši del moštva, medtem ko so najstarejši igralci bolj ali manj zadolženi za obrambne
naloge. Kar se je izkazalo za težavo predvsem po izgubljenih žogah v napadu. Takrat so gostje z dolgimi žogami na svoje napadalce povzročali nemalo sivih las višje postavljeni obrambi Neznašov. Starejši igralci so le s težavo lovili po večini hitrejše igralce v nasprotnem moštvu.
V 24. minuti je ne ravno razpoloženi sodnik Jedlička po korektne dvoboju na presenečenje gostov pokazal na prosti strel za domače. Približno 22 metrov od vrat je z dobre pozicije ponovno poskusil Langmajer, a je tudi tokrat meril preko vrat. Dve minuti kasneje so gostje ponudili Neznašovym lepo priložnost. Do žoge se je dokopal Klouda, lepo preigraval med gostujočo obrambo, a pri tem zamudil lepo priložnost za strel. Na koncu se je ob neodobravanju soigralcev in domačih pristašev odločil za podajo soigralcu, ki je bil v nedovoljenem položaju.
Gostje so prešli v vodstvo v 29. minuti. Po hitro izvedenem kotu in kratki izmenjavi žoge je sledila podaja na daljšo vratnico, kjer je osamljeni gostujoči napadalec udaril iz prve in premagal nemočnega Pikharta. Celotna akcija gre na rovaš preveč anemične in premalo skoncentrirane obrambe
Sredinjo vrsto Neznašov sta povezovala Lukaš Kocum (#15) ter neutrudni Pavel Voraček.
Neznašov. Dve minuti zatem so gostje poskušali še enkrat, a je po strelu s 13-ih metrov žoga zletela preko domačih vrat.
Lukaš Uldrich je po prejetem zadetku zgolj nemočno pokleknil, medtem ko je vratar Pikhart stresal jezo nad anemičnimi domačimi branilci.
Naslednji ofenzivni poskus gostov je bil izpeljan po pogosto videnem receptu. Po dolgi podaji je desnemu branilcu Michalu Krejčiřiku ušel nasprotni napadalec, ki se je že znotraj kazenskega prostora odločil za strel, a je povišanje zaostanka z odlično obrambo preprečil Pikhart.
Nova podobna akcija je sledila v 41.
Pogled proti domači klopi z veteranom Liško v ospredju.
minuti, ko je približno 35 metrov od lastnih vrat izpadla (pre)počasna domača obramba. Kar dva nasprotna napadalca sta krenila proti domačim vratom, a se je eden izmed njiju s strani odločil za diagonalni strel po tleh, ki pa je končal v gol avtu, približno meter ob desni vratnici.
Domačim nikakor ne gre očitati želje po napadalni igri. Ofenzivno usmerjeni igralci so sicer poskušali z akcijami, a bili proti izkušeni obrambi gostov pogosto nemočni. Še posebej se je to odražalo v duelih. Vseeno pa je bila njihova vztrajnost poplačana v 42. minuti, ko je Klouda sprejel lepo podajo od soigralca, z žogo vtekel v gostujoči kazenski prostor in s strelom v desni spodnji kot matiral gostujočega vratarja. Ker so bili to sezono
V 35. minuti je domači čuvaj mreže z odlčinim posredovanjem preprečil drugi zadetek gostov.
Jakub Frank je takole poskušal s prodorom po levem krilu.
tovrstni trenutki v taboru Neznašov redki, je bilo po izenačujočem zadetku toliko bolj razumljivo veselje vseh igralcev.
V 42. minuti je po lepi podaji soigralca Pavel Klouda takole spravil žogo za hrbet gostujočega vratarja.
Dosedanji del sezone je v taboru Neznašov prinesel redke trenutke veselje. Tudi zato je bilo čutiti toliko več radosti med igralci po izenačujočem zadetku.
Najstarejši v domačem moštvu vratar Pikhart je še enkrat več dokazal zakaj mu pripada dres s številko 1 na hrbtu. Z nekaaj odličnimi obrambami v prvem polčasu je držal dommače sokole v igri.
Na žalost redkih domačih privržencev je njihovo veselje trajalo zgolj dobro minuto. Po ponovni katastrofalni napaki domače obrambe je sledila polvisoka žoga vtekajočemu nasprotnemu napadalcu, ki je še drugič matiral domačega vratarja.
Prejeti zadetek takoj po izenačenju in tik pred koncem polčasa je posledično poskrbel za manj prijetno vzdušje v domačem taboru med premorom. Namesto v (oddaljene) garderobe so igralci čas za pomenek izkoristili ob svoji rezervni klopi. Skromen obisk tekme tudi ni pripomogel h gneči v gostinskem prostoru, kjer so se nogometni privrženci lahko odžejali s pivom in nealkoholnimi pijačami ter potešili lakoto s klobaso. So pa gostejši oblaki na nebu ob koncu polčasa olajšali nogometašem razmere v nadaljevanju tekme.
Kombinacija lepega vremena in oddaljenosti garderob sta bila verjetno ključna razloga, da so domači sokoli svoj bojni posvet v premoru opravili pri svoji rezervni klopi.
Za razliko od gostujočih privržencev, ki so si za spremljanje tekme izbrali tribuno…
...so pristaši Neznašov svoje ljubljence vzpodbujali s klopi za kotno zastavico.
Skromen obisk tekme se je odrazil tudi v klubskem prostoru, kjer je bila ljubiteljem nogometa na voljo klasična poudba pijač, manjkala pa ni niti klobasa.
2. polčas
V drugi polčas so Neznašovy vstopili aktivneje, kot v začetku tekme. V drugi minuti so si priigrali kot. Po nekaj odbojih se je do žoge dokopal najnevarnejši domači napadalec Klouda, ki pa je z nekaj metrov z desne strani meril preko gostujočih vrat.
V 51. minuti je domači branilec Michael Uldrich krenil v napad. Hiter prodor se je končal na sredini, ko so gostje po odvzeti žogi izkoristili luknjo v domači obrambi in še tretjič zatresli mrežo Neznašov.
Po prejetem zadetku je bilo čutiti precej nervoze v domačem moštvu. Kar se je odražalo tudi v nezbranosti igralcev. Tako bi gostje že minuto kasneje lahko izkoristili nesporazum med Schwarzom in Ladislavom Šosom, a je ostalo pri dveh zadetkih zaostanka z vidika domačih.
Sledilo je obdobje, ki ni prineslo večjih razburjenj oz. priložnosti. Vse do 60. minute, ko so se spremembe rezultata veselili domači sokoli. zadetek je bil rezultat hitrega napada po desni strani, kjer sta lepo kombinirala Šos in Klouda. Slednji je z leve strani (verjetno) poskusil s strelom, po katerem
Skok igra domači obrambi ni predstavljala večjih težav. Na sliki je bil najvišji v skoku Uldrich ml.
se je žoga znašla na nogi Pavla Voračka. Ta jo je spretno iz bližine poslal za hrbet gostujočega čuvaja mreže.
Po sicer obetavnem prodoru Uldricha ml. in izgubljeni žogi na sredini igrišča so gostje dosegli svoj tretji zadetek.
V 61. minuti je še četrtič klonila domača obramba.
Tudi v drugem polčasu visoke žoge po pravilu niso povzročale težav ofenzivi sokolov. Na sliki v ospredju s št. 13 Vaclav Schwarz.
Po izgubljenih žogah na sredini ali napadalni polovici je imela visoko postavljena obramba Neznašov skozi celo tekmo obilo dela z lovljenjem mnogokrat prehitrih nasprotnih napadalcev.
Podobno kot ob izenačujočem zadetku, so tudi po drugem domačem golu gostje že minuto zatem s strelom po tleh nekoliko z leve strani rezultat znova povišali na dva zadetka razlike.
Po četrtem gostujočem zadetku je ponovno sledilo obdobje brez omembe vrednega dogajanja. Šele 70. minuta je nato prinesla nekaj razburjenja. Dolgo napadalno akcijo s številnimi podajami je s strelom že
51-letni Pavel Voraček je v 60. minuti spretno poslal žogo za hrbet gostujočega vratarja in poslrbel za znižanje rezultata na 2:3.
znotraj kazenskega prostora za Neznašove s strelom zaključil Hanuš Pikhart, a nenatančno. Isti igralec se je minuto kasneje po napaki gostujoče obrambe znašel v lepi priložnosti. Tokrat je sicer meril natančno, a točno v naročje gostujočega vratarja.
Neprepričljivi sodnik Pavel Jedlička je s svojimi odločitvami povzročal nejevoljo predvsem v gostujočem taboru. V seštevku vseeno ni bistveno vplival na potek srečanja oz. končni rezultat.
79. minuta je nato prinesla priložnost na drugi strani, ko se je po izvajanju gol avta in ponovni napaki domače obrambe sam pred domačim kapetanom Pikhartom znašel gostujoči napadalec, ki pa je zgrešil že skoraj nemogoče.
V 83. minuti je po podaji z avta s strelom iz 17-ih metrov poskusil aktivni Voraček, a je meril točno v nasprotnega vratarja. Dve minuti zatem so gostje dokončno razblinili vse dvome o zmagovalcu. Po diagonalni podaji z leve na desno stran je ponovno sledila nepazljivost v domači obrambi, ki jih je stala še petega zadetka.
Pikhart ml. je v drugem delu tekme pogosto poskušal v napadu, a se proti izkušenim obrambnim igralcev nasprotnega moštva ni ravno naigral.
Poskus Uldricha st. v finišu tekme ni resneje ogrozil gostujočega vratarja.
Še največ potenciala v napadu je v dresu Neznašov pokazal Klouda.
Do konca srečanja velja omeniti še zadnjo minuto, ki je domačim ponudila priložnost za ublažitev poraza. Po izvedenem avtu je žoga prišla do Voračka. Ta jo je takoj podaljšal do Schwarza, ki je z 20-ih metrov brez premisleka sprožil. Po strelu po tleh je žoga le za las zgrešila cilj.
Oguljeno nogometno frazo o nedelitvi igralcev na stare in mlade je potrdil Pavel Voraček. Ob vratarju Pikhartu velja za enega ključnih mož v ekipi Neznašov. Domači veteran je za svoja leta pokazal zavidanja vreden nivo nogometa – nepopustljivost, borbeost in tudi spretnost z žogo. Bolj se je tekma bližala koncu, več energije je izžareval. Z odnosom do dresa predstavlja zgled za mlajši del ekipe.
Po zadnjem sodniškem žvižgu so domači še drugič v tej sezoni segli v roke istega nasprotnika.
Če si je veteran Uldrich po tekmi vzel čas za pogovor s svojimi zvestimi privrženci…
…so nekateri ostali njegovi soigralci kaj hitro odkorakali v oddaljene garderobe..
Po zaključnem sodniškem žvižgu so bili domači še drugič v tej sezoni primorani čestitati istemu nasprotniku. Poraz Neznašov je zaslužen. V ne preveč kvalitetni nogometni predstavi na zahtevnem igrišču so domači storili preveč napak v obrambi, da bi lahko iztržili boljši rezultat. V prvem polčasu jih je z dobrimi posredovanji nekajkrat rešil vratar Pikhart. Kljub pričakovanemu
porazu je v igri Neznašov moč najti tudi pozitivne detajle na katerih gre tlakovati nadaljnjo nogometno pot. Pohvalno je, da moštvo kljub manjku kvalitete poskuša igrati odprt nogomet. Ne tako redko jim z žogo uspeva kombinirati tudi na nasprotnikovi polovici. Nenazadnje, tudi dva dosežena zadetka dokazujeta, da ne gre zgolj za obrambno naravnano ekipo. A če gre v ofenzivno usmerjenih igralcih zaradi njihove mladosti iskati še veliko priložnosti za napredek, pa je slika ravno nasprotna v obrambi. Za moštvo bi bilo še kako dobro, če bi jim uspelo obrambne vrste zapolniti z mlajšimi igralci. Vsaj na srednji rok bi to lahko prineslo boljšo točkovno bero in posledično morda tudi upanje na lepše in manj negotove čase za nogomet v Neznašovyh.
Lep sončen dan z še skoraj poletno temperaturo je prve akterje ob nogometno igrišče privabil že tri ure pred pričetkom srečanja. Razlog zgodnjega prihoda se je skrival v pripravi igrišča. Po košnji trave, ki terja svoj čas, in označitvi igralne površine je bilo igrišče nared približno eno uro pred sodniškim žvižgom.
Po košnji trave, za katero je bil zadolžen Michael Uldrich…
…je Jiři Liška poskrbel še za označbe na igrišču.
Medtem ko je »veteranski« del ekipe šele prihajal v garderobo, je večji del »mladine« že preizkušal igralno površino. Ko je naposled tudi izkušenejši del domačih sokolov prehodil dolgo pot od garderobe do igrišča in zaključeval z ogrevanjem, so vsi prisotni z očmi pričeli iskati sodnika. Slednji se je naposled v počasnem tempu le pojavil na igrišču. In to s skoraj desetminutno zamudo.
Da so gostje izraziti favoriti, je pokazala tudi tekma obeh nasprotnikov v jesenskem delu, ki so jo Neznašovy izgubili s 7:1.
Starejši del ekipe je ogrevanje pred tekmo opravil ločeno od mlajših igralcev.
Sodnik se je na igrišču pojavil z nekaj minutno zamudo.
Uvodni pozdrav obeh ekip. Domači Neznašovy na desni strani nastopajo v nogometu redko videni barvni kombinaciji dresov.
1. polčas
Uvodno minuto srečanja je zaznamovala napaka Lukaša Uldricha, ki je kot zadnji obrambni podal žogo točno v noge nasprotnemu napadalcu, a je ta nato slabo zaključil. V tretji minuti je sledila sporna situacija v domačem kazenskem prostoru. Eden izmed nasprotnih igralcev je slalomiral med številnimi nogami domačih. Ko je žogo pripeljal bližje gol avtu kot domačim vratom je sledil udarec Vaclava Schwarza tudi po nogah nasprotnika, po katerem je žoga končala v kotu. Na srečo domačih sodnik situacije ni ocenil za najstrožjo kazen.
Veteran Lukaš Uldrich igra na poziciji centralnega branilca.
Obramba Neznašov je imela v uvodnem delu več dela od nasprotnih branilcev. Na sliki vratar Tomaš Pikhart ter oba zadnja branilca, Michael ter njegov oče Lukaš Uldrich.
Šesta minuta je prinesla prvo polpriložnost za domače sokole. Po prekršku nad Pavlom Kloudo približno 24 metrov od gostujočih vrat je s prostega strela poskusil Vladimir Langmajer, a meril visoko preko gola. Na naslednjo (pol)priložnost je bilo potrebno počakati kar 13 minut. Po gostujočem kotu z leve so gostje nevarno zapretili v domačem kazenskem prostoru, a se je z dobrim posredovanjem izkazal domači vratar Tomaš Pikhart.
V 11. minuti srečanja je prišlo do trka z glavama v kateri je bil udeležen Hanuš Pikhart.
Za razliko od domačega nogometaša, ki je kasneje nadaljeval z igro, jo je slabše odnesel nasprotni igralec po katerega je prišel rešilec.
Uldrichu ml. (#12) ter kapetanu Tomašu Pikhartu v prvem polčasu ni manjkalo dela.
Prvih 20 minut srečanja je minilo v vse prej kot izraziti premoči gostov. Neznašovym je pogosto uspelo prenesti igro na polovico nasprotnika. A jim je v napadu manjkalo več konkretnosti in tudi znanja. Kar ne preseneča, saj ofenzivni del ekipe sestavlja v glavnem mlajši del moštva, medtem ko so najstarejši igralci bolj ali manj zadolženi za obrambne naloge. Kar se je izkazalo za težavo predvsem po izgubljenih žogah v napadu. Takrat so gostje z dolgimi žogami na svoje napadalce povzročali nemalo sivih las višje postavljeni obrambi Neznašov. Starejši igralci so le s težavo lovili po večini hitrejše igralce v nasprotnem moštvu.
Sredino Neznašov sta povezovala Lukaš Kocum (#15) ter neutrudni Pavel Voraček.
Pogled proti domači klopi z veteranom Liško v ospredju.
V 24. minuti je ne ravno razpoloženi sodnik Jedlička po korektne dvoboju na presenečenje gostov pokazal na prosti strel za domače. Približno 22 metrov od vrat je z dobre pozicije ponovno poskusil Langmajer, a je tudi tokrat meril preko vrat. Dve minuti kasneje so gostje ponudili Neznašovym lepo priložnost. Do žoge se je dokopal Klouda, lepo preigraval med gostujočo obrambo, a pri tem zamudil lepo priložnost za strel. Na koncu se je ob neodobravanju soigralcev in domačih pristašev odločil za podajo soigralcu, ki je bil v nedovoljenem položaju.
Gostje so prešli v vodstvo v 29. minuti. Po hitro izvedenem kotu in kratki izmenjavi žoge je sledila podaja na daljšo vratnico, kjer je osamljeni gostujoči napadalec udaril iz prve in premagal nemočnega Pikharta. Celotna akcija gre na rovaš preveč anemične in premalo skoncentrirane obrambe Neznašov. Dve minuti zatem so gostje poskušali še enkrat, a je po strelu s 13-ih metrov žoga zletela preko domačih vrat.
Lukaš Uldrich je po prejetem zadetku zgolj nemočno pokleknil, medtem ko je vratar Pikhart stresal jezo nad preveč anemičnimi domačimi branilci.
Naslednji ofenzivni poskus gostov je bil izpeljan po pogosto videnem receptu. Po dolgi podaji je desnemu branilcu Michalu Krejčiřiku ušel nasprotni napadalec, ki se je že znotraj kazenskega prostora odločil za strel, a je povišanje zaostanka z odlično obrambo preprečil Pikhart.
Nova podobna akcija je sledila v 41. minuti, ko je približno 35 metrov od lastnih vrat izpadla (pre)počasna domača obramba. Kar dva nasprotna napadalca sta krenila proti domačim vratom, a se je eden izmed njiju s strani odločil za diagonalni strel po tleh, ki pa je končal v gol avtu, približno meter ob desni vratnici.
V 35. minuti je domači čuvaj mreže z odlčinim posredovanje preprečil drugi zadetek gostov.
Jakub Frank je takole poskušal s prodorom po levem krilu.
Domačim nikakor ne gre očitati želje po napadalni igri. Ofenzivno usmerjeni igralci so sicer poskušali z akcijami, a bili proti izkušeni obrambi gostov pogosto nemočni. Še posebej se je to odražalo v duelih. Vseeno pa je bila njihova vztrajnost poplačana v 42. minuti, ko je Klouda sprejel lepo podajo od soigralca, z žogo vtekel v gostujoči kazenski prostor in s strelom v desni spodnji kot matiral gostujočega vratarja. Ker so bili to sezono tovrstni trenutki v taboru Neznašov redki, je bilo po izenačujočem zadetku toliko bolj razumljivo veselje vseh igralcev.
V 42. minuti je po lepi podaji soigralca Pavel Klouda takole spravil žogo za hrbet gostujočega vratarja.
Dosedanji del sezone je v taboru Neznašov prinesel redke trenutke veselje. Tudi zato je bilo čutiti toliko več radosti med igralci po izenačujočem zadetku.
Najstarejši v domačem moštvu vratar Pikhart je še enkrat več dokazal zakaj mu pripada dres s številko 1 na hrbtu. Z nekaaj odličnimi obrambami v prvem polčasu je držal dommače sokole v igri.
Na žalost redkih domačih privržencev je njihovo veselje trajalo zgolj dobro minuto. Po ponovni katastrofalni napaki domače obrambe je sledila polvisoka žoga vtekajočemu nasprotnemu napadalcu, ki je še drugič matiral domačega vratarja.
Prejeti zadetek takoj po izenačenju in tik pred koncem polčasa je posledično poskrbel za manj prijetno vzdušje v domačem taboru med premorom. Namesto v (oddaljene) garderobe so igralci čas za pomenek izkoristili ob svoji rezervni klopi. Skromen obisk tekme tudi ni pripomogel h gneči v gostinskem prostoru, kjer so se nogometni privrženci lahko odžejali s pivom in nealkoholnimi pijačami ter potešili lakoto s klobaso. So pa gostejši oblaki na nebu ob koncu polčasa olajšali nogometašem razmere v nadaljevanju tekme.
Kombinacija lepega vremena in oddaljenosti garderob sta bila verjetno ključna razloga, da so domači sokoli svoj boji posvet v premoru opravili pri svoji rezervni klopi.
Za razliko od gostujočih privržencev, ki so si za spremljanje tekme izbrali tribuno…
…so pristaši Neznašov svoje ljubljence vzpodbujali s klopi za kotno zastavico.
Skromen obisk tekme se je odrazil tudi v klubskem prostoru, kjer je bila ljubiteljem nogometa na voljo klasična poudba pijač, manjkala pa ni niti klobasa.
2. polčas
V drugi polčas so Neznašovy vstopili aktivneje, kot v začetku tekme. V drugi minuti so si priigrali kot. Po nekaj odbojih se je do žoge dokopal najnevarnejši domači napadalec Klouda, ki pa je z nekaj metrov z desne strani meril preko gostujočih vrat.
V 51. minuti je domači branilec Michael Uldrich krenil v napad. Hiter prodor se je končal na sredini, ko so gostje po odvzeti žogi izkoristili luknjo v domači obrambi in še tretjič zatresli mrežo Neznašov.
Tudi v drugem polčasu visoke žoge po pravilu niso povzročale težav ofenzivi sokolov. Na sliki v ospredju s št. 13 Vaclav Schwarz.
Po sicer obetavnem prodoru Uldricha ml. in izgubljeni žogi na sredini igrišča so gostje dosegli svoj tretji zadetek.
Po prejetem zadetku je bilo čutiti precej nervoze v domačem moštvu. Kar se je odražalo tudi v nezbranosti igralcev. Tako bi gostje že minuto kasneje lahko izkoristili nesporazum med Schwarzom in Ladislavom Šosom, a je ostalo pri dveh zadetkih zaostanka z vidika domačih.
Sledilo je obdobje, ki ni prineslo večjih razburjenj oz. priložnosti. Vse do 60. minute, ko so se spremembe rezultata veselili domači sokoli. zadetek je bil rezultat hitrega napada po desni strani, kjer sta lepo kombinirala Šos in Klouda. Slednji je z leve strani (verjetno) poskusil s strelom, po katerem se je žoga znašla na nogi Pavla Voračka. Ta jo je spretno iz bližine poslal za hrbet gostujočega čuvaja mreže.
Skok igra domači obrambi ni predstavljala večjih težav. Na sliki je bil najvišji v skoku Uldrich ml.
V 61. minuti je še četrtič klonila domača obramba.
Podobno kot ob izenačujočem zadetku, so tudi po drugem domačem golu gostje že minuto zatem s strelom po tleh nekoliko z leve strani rezultat znova povišali na dva zadetka razlike.
Po četrtem gostujočem zadetku je ponovno sledilo obdobje brez omembe vrednega dogajanja. Šele 70. minuta je nato prinesla nekaj razburjenja. Dolgo napadalno akcijo s številnimi podajami je s strelom že znotraj kazenskega prostora za Neznašove s strelom zaključil Hanuš Pikhart, a nenatančno. Isti igralec se je minuto kasneje po napaki gostujoče obrambe znašel v lepi priložnosti. Tokrat je sicer meril natančno, a točno v naročje gostujočega vratarja.
79. minuta je nato prinesla priložnost na drugi strani, ko se je po izvajanju gol avta in ponovni napaki domače obrambe sam pred domačim kapetanom Pikhartom znašel gostujoči napadalec, ki pa je zgrešil že skoraj nemogoče.
V 83. minuti je po podaji z avta s strelom iz 17-ih metrov poskusil aktivni Voraček, a je meril točno v nasprotnega vratarja. Dve minuti zatem so gostje dokončno razblinili vse dvome o zmagovalcu. Po diagonalni podaji z leve na desno stran je ponovno sledila nepazljivost v domači obrambi, ki jih je stala še petega zadetka.
Neprepričljivi sodnik Pavel Jedlička je s svojimi odločitvami povzročal nejevoljo predvsem v gostujočem taboru. V seštevku vseeno ni bistveno vplival na potek srečanja oz. končni rezultat.
Pikhart ml. je v drugem delu tekme pogosto poskušal v napadu, a se proti izkušenim obrambnim igralcev nasprotnega moštva ni ravno naigral.
Poskus Uldricha st. v finišu tekme ni resneje ogrozil gostujočega vratarja.
Še največ potenciala v napadu je v dresu Neznašov pokazal Klouda.
Do konca srečanja velja omeniti še zadnjo minuto, ki je domačim ponudila priložnost za ublažitev poraza. Po izvedenem avtu je žoga prišla do Voračka. Ta jo je takoj podaljšal do Schwarza, ki je z 20-ih metrov brez premisleka sprožil. Po strelu po tleh je žoga le za las zgrešila cilj.
Po zadnjem sodniškem žvižgu so domači še drugič v tej sezoni segli v roke istega nasprotnika.
Če si je veteran Uldrich po tekmi vzel čas za pogovor s svojimi zvestimi privrženci…
…so nekateri ostali igralci odkorakali do oddaljene garderobe.
Oguljeno nogometno frazo o nedelitvi igralcev na stare in mlade je potrdil Pavel Voraček. Ob vratarju Pikhartu velja za enega ključnih mož v ekipi Neznašov. Domači veteran je za svoja leta pokazal zavidanja vreden nivo nogometa – nepopustljivost, borbeost in tudi spretnost z žogo. Bolj se je tekma bližala koncu, več energije je izžareval. Z odnosom do dresa predstavlja zgled za mlajši del ekipe.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so bili domači še drugič v tej sezoni primorani čestitati istemu nasprotniku. Poraz Neznašov je zaslužen. V ne preveč kvalitetni nogometni predstavi na zahtevnem igrišču so domači storili preveč napak v obrambi, da bi lahko iztržili boljši rezultat. V prvem polčasu jih je z dobrimi posredovanji nekajkrat rešil vratar Pikhart. Kljub pričakovanemu porazu je v igri Neznašov moč najti tudi pozitivne detajle na katerih gre tlakovati nadaljnjo nogometno pot. Pohvalno je, da moštvo kljub manjku kvalitete poskuša igrati odprt nogomet. Ne tako redko jim z žogo uspeva kombinirati tudi na nasprotnikovi polovici. Nenazadnje, tudi dva dosežena zadetka dokazujeta, da ne gre zgolj za obrambno naravnano ekipo. A če gre v ofenzivno usmerjenih igralcih zaradi njihove mladosti iskati še veliko priložnosti za napredek, pa je slika ravno nasprotna v obrambi. Za moštvo bi bilo še kako dobro, če bi jim uspelo obrambne vrste zapolniti z mlajšimi igralci. Vsaj na srednji rok bi to lahko prineslo boljšo točkovno bero in posledično morda tudi upanje na lepše in manj negotove čase za nogomet v Neznašovyh.
23. aprila, 2025
Neznašovy
Približno pol ure vožnje od meje z Nemčijo (Bavarska) leži vasica Neznašovy. Razprostira se v manj izraziti kotlini skozi katero teče Drnovy potok. Po njej je speljana pomembna mednarodna cesta. Kljub skromnemu številu prebivalcev lahko v kraju najdemo prenočitveni objekt z restavracijo. Za nameček se lahko v Neznašovyh pohvalijo tudi z nogometnim klubom, ki v svojem imenu ponosno nosi naziv enega od simbolov začetništva organizirane telovadbe – sokol.
Vas je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 1379. Največje število prebivalcev je dosegala v drugi polovici 19. stoletja. Po zadnjem popisu iz leta 2021 so Neznašovy šteli 171 prebivalcev. Kraj je imel status samostojne občine od leta 1900 do 1963, ko je bil priključen severneje ležeči vasi Vrhaveč pod katerega upravno spada vse do danes.
Pogled na del vzhodni del Neznašov.
Skozi vas vodi pomembna prometna cesta, ki povezuje Češko z Nemčijo.
Sredi vasi stoji obnovljena kapela srca Jezusovega.
Edino avtobusno postajališče v Neznašovyh.
Regijska prestolnica Plzen leži 50 km severneje, z njo pa so Neznašovy povezani s pomembno magistralno cesto mednarodnega pomena. Večji del naselja leži na zahodni strani ceste, ki sicer povezuje že omenjeno regijsko metropolo z glavnim mestom Bavarske Münchnom in meri 285 km. Čeprav bližina prometne ceste ne vpliva ravno blagodejno na življenja večine prebivalcev, ima po drugi strani za
kraj tudi pomemben turistični pomen. Neokrnjena in razgibana narava v kateri prevladujejo gozdovi in travniki (mnogi od njih so namenjeni paši živine) medse vabi tako pohodnike kot kolesarje. Slednji bodo v okolici našli tudi nekaj urejenih kolesarskih stez, ki so povečini primerne za vse ljubitelje gonjenja pedal.
Najbližje večje mesto so 7 km oddaljeni Klatovy. Severneje ležeči sedež okrožja je z Neznašovy povezan tako z rednimi avtobusnimi linijami kot tudi z železnico. V delovnih dneh ju neposredno povezuje 13 avtobusov. Če so ti primarno namenjeni šolarjem in zaposlenim, so avtobusi, ki povezujejo znane okoliške cilje, namenjeni predvsem turistom. Tudi linije teh vodijo skozi Neznašove, a jih je kar nekaj od njih vezano na poletno ali zimsko sezono.
Manjše otroško igrišče.
Vaški ribnik z okrepčevalnico.
Farma Neznašovy je največji zaposlovalec v kraju.
Dve strnjeni vasi Neznašovy in Radinovy loči med seboj Drnovy potok.
V primeru možnosti izbire bo večina (ne le turistov) za javni prevoz raje izbrala vlak. Železnica velja na Češkem za enega izmed stebrov gospodarstva. Njen razvoj (še posebej v zadnjih 20-ih letih) je zavidanja vreden. Tesna povezanost prebivalstva z železnico se je od časa Avstro – Ogrske ohranila vse do danes. Kot zanimivost velja omeniti, da ima med vsemi državami EU ravno Češka najgostejše železniško omrežje. Zato ne čudi, da je vlake slišati tudi v tem delu države. Na regionalni enotirni in neelektrificirani progi Domažlice (navezava na progo Praga – Plzen – München) – Horaždʼovice (koridor Plzen – Češke Budejovice) imajo svoje postajališče tudi Neznašovy. Prihajajoče (moderne) motorne vlake je moč slišati že na daleč. Kar čakajočim potnikom omogoča, da se pravočasno postavijo na vidno mesto. Ker imajo Neznašovy status t.i. postajališča na zahtevo, bo strojevodja vlak ustavil zgolj, če bo na njem opazil potnika ali v primeru, da bo kateri od potnikov na vlaku naznanil svoj
Za aktivno dogajanje v Neznašovyh skrbijo tudi gasilci, ki imajo svoj prostor v garaži na sliki.
Vas premore celo penzion z restavracijo, ki stoji ob glavni cesti.
Izletnik se lahko v Neznašove podajo tudi z vlakom. S postajališča, ki premore tudi manjšo čakalnico, je lep pogled na bližnji vasici ter okoliško pokrajino. Regionalna proga med Domažlicemi in Horažd’ovicami je bila zgrajena leta 1888. Od konca leta 2023 na njej prevoze opravlja zasebni (češki) prevoznik GW train regio z moderniziranimi vlaki Stadler RS1.
izstop. V delovnih dneh prevozi progo 14 parov potniških vlakov, ob koncih tedna in praznikih so to štirje pari manj.
Podvoz pod železniško progo.
Ob nogometnem igrišču na severnem robu Neznašov se nahaja prireditveni prostor z “retro” rešilnim vozilom.
Postajališče leži na zahodnem, nekoliko višjem delu vasi. Od manjše postajne zgradbe (ki premore tudi čakalnico) se zato ponuja pogled na velik del Neznašov in za njimi (vzhodneje) ležeče vasi Radinovy. Če bi med njima ne tekel Radinovy potok, bi le stežka določili katera hiša pripada kateri vasi.
Neznašovy ne premorejo niti trgovine, pošte, šole ali vrtca. Se pa zato lahko pohvalijo s penzionom, ki ima v svoji ponudbi tako wellness kot restavracijo, ki je z izjemo nedelj in ponedeljkov odprta v času kosil.
Edina sakralna stavba v Neznašovyh leži približno na sredini razpotegnjene vasi. Kapelica Srca Jezusovega je bil nedavno deležna obnove. Nekaj korakov dalje stoji manjši gasilski dom. Podobno, kot v mnogih manjših vaseh širom Češke, je tudi v Neznašovyh glavnina vaškega dogajanja skoncentriranega na in ob nogometno igrišč. Ta se nahaja na severnem delu vasi in premore celo pokrito tribuno. Ob igrišču je tudi večji prireditveni prostor, ki sicer zaživi le ob redkih trenutkih. Zanje večinoma poskrbijo vaški »sokoli«, ki so aktivni v domačem nogometnem klubu. Poleg nogometašev za aktivno druženje v kraju skrbi še vaška enota prostovoljnega gasilskega društva.
Pogled na oddaljene Neznašove (na sredini slike), ki jih obdajajo blage vzpetine s katerih se odpirajo lepi razgledi na bližnjo okolico.
Malenkost za tablo, ki označuje konec Neznašov stoji delno ohranjena (nekdanja) utrdba s stolpom.
Slab kilometer severno od vasi velja omeniti delno ohranjeno trdnjavo, imenovano Kouskova Lhota. Njen nastanek datira v obdobje druge polovice 15. stoletja. Svojo funkcijo gosposkega sedeža oz. dvorca je opravljala do leta 1686, nakar je pričela propadati. Na koncu 18. stoletja so bili njeni ostanki prestavljeni na (grajsko) kaščo. Do danes dvonadstropni stolp je skupaj z ostanki utrdbe in pripadajočim skednjem zaščiten kot kulturni spomenik.
Nedaleč od zgodovinskega objekta stoji največja stavba v Neznašovyh. Gre za farmo usmerjeno tako v gojenje poljščin kot živinorejo. Za 550 krav skrbi večina od 25-ih zaposlenih, s čimer velja farma za največjega zaposlovalca v vasi.
Vas je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 1379. Največje število prebivalcev je dosegala v drugi polovici 19. stoletja. Po zadnjem popisu iz leta 2021 so Neznašovy šteli 171 prebivalcev. Kraj je imel status samostojne občine od leta 1900 do 1963, ko je bil priključen severneje ležeči vasi Vrhaveč pod katerega upravno spada vse do danes.
Pogled na del vzhodni del Neznašov.
Skozi vas vodi pomembna prometna cesta, ki povezuje Češko z Nemčijo.
Edino avtobusno postajališče v Neznašovyh.
Sredi vasi stoji obnovljena kapela srca Jezusovega.
Regijska prestolnica Plzen leži 50 km severneje, z njo pa so Neznašovy povezani s pomembno magistralno cesto mednarodnega pomena. Večji del naselja leži na zahodni strani ceste, ki sicer povezuje že omenjeno regijsko metropolo z glavnim mestom Bavarske Münchnom in meri 285 km. Čeprav bližina prometne ceste ne vpliva ravno blagodejno na življenja večine prebivalcev, ima po drugi strani za kraj tudi pomemben turistični pomen. Neokrnjena in razgibana narava v kateri prevladujejo gozdovi in travniki (mnogi od njih so namenjeni paši živine) medse vabi tako pohodnike kot kolesarje. Slednji bodo v okolici našli tudi nekaj urejenih kolesarskih stez, ki so povečini primerne za vse ljubitelje gonjenja pedal.
Manjše otroško igrišče.
Vaški ribnik z okrepčevalnico.
Farma Neznašovy je največji zaposlovalec v kraju.
Za aktivno dogajanje v Neznašovyh skrbijo tudi gasilci, ki imajo svoj prostor v garaži na sliki.
Najbližje večje mesto so 7 km oddaljeni Klatovy. Severneje ležeči sedež okrožja je z Neznašovy povezan tako z rednimi avtobusnimi linijami kot tudi z železnico. V delovnih dneh ju neposredno povezuje 13 avtobusov. Če so ti primarno namenjeni šolarjem in zaposlenim, so avtobusi, ki povezujejo znane okoliške cilje, namenjeni predvsem turistom. Tudi linije teh vodijo skozi Neznašove, a jih je kar nekaj od njih vezano na poletno ali zimsko sezono.
Dve strnjeni vasi Neznašovy in Radinovy loči med seboj Drnovy potok.
Vas premore celo penzion z restavracijo, ki stoji ob glavni cesti.
V primeru možnosti izbire bo večina (ne le turistov) za javni prevoz raje izbrala vlak. Železnica velja na Češkem za enega izmed stebrov gospodarstva. Njen razvoj (še posebej v zadnjih 20-ih letih) je zavidanja vreden. Tesna povezanost prebivalstva z železnico se je od časa Avstro – Ogrske ohranila vse do danes. Kot zanimivost velja omeniti, da ima med vsemi državami EU ravno Češka najgostejše železniško omrežje. Zato ne čudi, da je vlake slišati tudi v tem delu države. Na regionalni enotirni in neelektrificirani progi Domažlice (navezava na progo Praga – Plzen – München) – Horaždʼovice (koridor Plzen – Češke Budejovice) imajo svoje postajališče tudi Neznašovy. Prihajajoče (moderne) motorne vlake je moč slišati že na daleč. Kar čakajočim potnikom omogoča, da se pravočasno postavijo na vidno mesto. Ker imajo Neznašovy status t.i. postajališča na zahtevo, bo strojevodja vlak ustavil zgolj, če bo na njem opazil potnika ali v primeru, da bo kateri od potnikov na vlaku naznanil svoj izstop. V delovnih dneh prevozi progo 14 parov potniških vlakov, ob koncih tedna in praznikih so to štirje pari manj.
Izletnik se lahko v Neznašove podajo tudi z vlakom. S postajališča, ki premore tudi manjšo čakalnico, je lep pogled na bližnji vasici ter okoliško pokrajino. Regionalna proga med Domažlicemi in Horažd’ovicami je bila zgrajena leta 1888. Od konca leta 2023 na njej prevoze opravlja zasebni (češki) prevoznik GW train regio z moderniziranimi vlaki Stadler RS1.
Postajališče leži na zahodnem, nekoliko višjem delu vasi. Od manjše postajne zgradbe (ki premore tudi čakalnico) se zato ponuja pogled na velik del Neznašov in za njimi (vzhodneje) ležeče vasi Radinovy. Če bi med njima ne tekel Radinovy potok, bi le stežka določili katera hiša pripada kateri vasi.
Neznašovy ne premorejo niti trgovine, pošte, šole ali vrtca. Se pa zato lahko pohvalijo s penzionom, ki ima v svoji ponudbi tako wellness kot restavracijo, ki je z izjemo nedelj in ponedeljkov odprta v času kosil.
Podvoz pod železniško progo.
Ob nogometnem igrišču a severnem robu Neznašov se nahaja prireditveni prostor z “retro” rešilnim vozilom.
Edina sakralna stavba v Neznašovyh leži približno na sredini razpotegnjene vasi. Kapelica Srca Jezusovega je bil nedavno deležna obnove. Nekaj korakov dalje stoji manjši gasilski dom. Podobno, kot v mnogih manjših vaseh širom Češke, je tudi v Neznašovyh glavnina vaškega dogajanja skoncentriranega na in ob nogometno igrišč. Ta se nahaja na severnem delu vasi in premore celo pokrito tribuno. Ob igrišču je tudi večji prireditveni prostor, ki sicer zaživi le ob redkih trenutkih. Zanje večinoma poskrbijo vaški »sokoli«, ki so aktivni v domačem nogometnem klubu. Poleg nogometašev za aktivno druženje v kraju skrbi še vaška enota prostovoljnega gasilskega društva.
Malenkost za tablo, ki označuje konec Neznašov stoji delno ohranjena (nekdanja) utrdba s stolpom.
Slab kilometer severno od vasi velja omeniti delno ohranjeno trdnjavo, imenovano Kouskova Lhota. Njen nastanek datira v obdobje druge polovice 15. stoletja. Svojo funkcijo gosposkega sedeža oz. dvorca je opravljala do leta 1686, nakar je pričela propadati. Na koncu 18. stoletja so bili njeni ostanki prestavljeni na (grajsko) kaščo. Do danes dvonadstropni stolp je skupaj z ostanki utrdbe in pripadajočim skednjem zaščiten kot kulturni spomenik.
Pogled na oddaljene Neznašove (na sredini slike), ki jih obdajajo blage vzpetine s katerih se odpirajo lepi razgledi na bližnjo okolico.
Nedaleč od zgodovinskega objekta stoji največja stavba v Neznašovyh. Gre za farmo usmerjeno tako v gojenje poljščin kot živinorejo. Za 550 krav skrbi večina od 25-ih zaposlenih, s čimer velja farma za največjega zaposlovalca v vasi.
23. aprila, 2025
TJ Sokol Neznašovy
Kljub temu, da je nogomet skozi zgodovino odigral vidno vlogo tako v športnem kot družabnem življenju prebivalcev Neznašov, je njegova nadaljnja usoda negotova. Pri čemer je trenutno uvrstitev na zadnje mesto z zgolj eno osvojeno točko še najmanjši problem. Glavni razlog za skrb leži v ne ravno številčnem igralskem kadru, ki ga sestavlja kar nekaj veteranov s petimi križi na hrbtu.
Nogometni klub Sokol Neznašovy je v zadnjih sezonah redni udeleženec najnižje lige okrožja Klatovy v Plzenski regiji. V njej v letošnji sezoni nastopa 17 klubov razdeljenih v dve skupini. Igralci Neznašov svoje nogometno znanje prezentirajo v skupini A, kjer trenutno v konkurenci še osmih klubov zasedajo zadnje mesto. Zgolj ena osvojena točka v devetih odigranih krogih jim (realno) ne daje upanja za preboj na višje mesto na lestvici. Svojo edino točko so Neznašovy osvojili ravno v zadnjem odigranem krogu za domači remi brez zadetkov proti Křenicam.
Dostop do štadiona je po ozki cesti.
Nogometno igrišče na severnem robu vasi dopolnjuje kulisa okoliške pokrajine.
Čeprav bi število osvojenih točk dalo slutiti, da gre za ekipo, ki svojim nasprotnikom prej kot dostojen odpor omogoča dvigovanje samozavesti, njihova razlika v danih in prejetih zadetkih temu ne pritrjuje povsem. Vsaj kar se obrambe tiče. Z desetimi doseženimi zadetki so Neznašovy z naskokom najmanj učinkovito moštvo v svoji skupini. Od vseh igralcev se zgolj eden (trenutno poškodovani Holzknecht) lahko pohvali z dvema žogama za hrbtoma vratarjev. Malenkost višje kotira obramba.
Vsaj v primerjavi z ostalimi klubi. Kar dva konkurenta v skupini sta namreč prejela več zadetkov od neznašovskyh sokolov.
Če večini ostalim nogometnim klubom, ki nastopajo na najnižjem nivoju, finančno vsaj delno pomaga javni denar iz občinskih proračunov, te sreče nimajo v Neznašovyh. Občina Vrhaveč, pod katero upravo spadajo Neznašovy, je klubu resda predala objekte ob igrišču. A je njihovo vzdrževanje povsem odvisno od denarja, ki ga v klubu zberejo sami z raznimi akcijami in klubskimi prispevki. Tako zaradi bližine kot zgodovinske povezanosti velja B ekipa iz Vrhaveča za glavnega rivala Neznašov.
Navkljub vse prej kot polni blagajni, finance vseeno ne predstavljajo največjo težavo za klub. Po besedah najstarejšega igralca v domačem moštvu Tomaša Pikharta se klub že nekaj sezon potika s pomanjkanjem igralcev. Kriza v igralskem kadru se je še dodatno odražala v jesenskem delu aktualne sezone, ko so morali Neznašovy kar nekaj prvenstvenih tekem odigrati zgolj z desetimi ali celo devetimi nogometaši. Tudi zato so
Na nekdanje pomožno igrišče spominjata le še dve vratni konstrukciji.
bile vse glasnejše govorice o prenehanju delovanja kluba. Pomlad je s prihodom nekaterih poškodovanih igralcev vendarle prinesla nekaj več optimizma.
Zgodovina in uspehi kluba
Čeravno z najstarejšega obdobja klubske zgodovine ni veliko podatkov, v njej ne manjka zanimivosti, vzponov in padcev, ponovnih začetkov…
Ročni kovinski semafor ter rezultat na njem spominjata na davne (lepše) čase nogometa v Neznašovyh.
Obdobje druge svetovne vojne poleg vseh grozot pomenil tudi začetek organiziranega nogometa v Neznašovyh. O začetkih delovanja kluba priča tudi originalni zapis na tabli, ki je obešena na steni garderobe. Z nje lahko razberemo, da je nogometni klub pod imenom Neznašovy – Radinovy 7. septembra 1943 prvič nastopil v okrožnem tekmovanju. Prve nogometne aktivnosti so potekale na igrišču oddaljenem dva kilometra severno od Neznašov na katerem je klub nastopal do druge polovice 50-ih let.
V treh desetletjih so za klub povečini nastopali domačini iz Neznašov, Radinov ter ostalih okoliških vasi. V tem obdobju beleži klub svoj največji uspeh z nastopom v najvišji ligi okrožja.
Sčasoma je zanimanje za nogomet v kraju pričalo upadati. Prisotnost vojašnice v bližnjem kraju Janovice je bil razlog, da je v drugi polovici 70-ih let klubski dres iz sezone v sezono nosilo vse več vojakov. Ko se je igralski kader na prelomu 70-ih in 80-ih let prevesil povsem na stran uniformirancev je klub de facto prešel pod okrilje vojske. Člansko moštvo je bilo posledično sestavljeno zgolj iz vojakov na rednem služenju vojaškega roka. Klub se je posledično preimenoval v VTJ Neznašovy – Klatovy. Pri čemer prva črka »V« daje vedeti, da gre izključno za vojaški klub (češko »vojenska« pomeni vojaška). Vojaška disciplina je očitno dobro dela na rezultate nogometašev, saj se jim je po nekaj sezonah uspelo prebiti iz najnižje lige okrožja v prvo regionalno ligo (peta liga na državnem nivoju).
80-a leta prejšnjega stoletja so klubsko infrastrukturo mdr.
(Vojaško) moštvo Neznašov iz sezone 1988/89. Vir: arhiv Sokol Neznašovy
obogatila za postavitev pokrite tribune ob igrišču. Kar je bila tudi posledica rezultatskih uspehov takratnega kluba in večjega zanimanja za oglede tekem.
Vojaki so tekme v Neznašovyh igrali do leta 1994. Novo zgrajeno igrišče v Janovicah, kjer so imeli svojo kasarno, je pomenilo dokončno selitev igranja domačih tekem v ta kraj. Medtem ko so igrišče v Neznašovyh še vedno uporabljali za treniranje. V tistem času so si vojaki neznašovsko igrišče že delili z novim klubom. Razlog nastanka še enega kluba je ležal v strogih pravilih, ki domačinom (civilistom) ni dovoljeval igranja za do takrat edini klub v vasi. Vse obdobje igranja vojaškega kluba so v Neznašovyh trenirale tudi mlajše selekcije osnovnošolcev. V dogovoru s klubom iz bližnjega kraja Vrhaveč, so mladi nogometaši po končani osnovni šoli nadaljevali svoje nogometne korake v združeni ekipi kadetov in mladincev v tem klubu. Po dopolnjeni polnoletnosti oz. koncu mladinskega staža nogometašem iz Neznašov ni preostalo drugega, kot poiskati si nov klub v bližini ter v njem nadaljevati svojo nogometno pot.
Obe stavbi za vrati pripadata vaškemu sokolu. Medtem ko je levi namenjen organizaciji prireditev na prostem, je v desnem objektu prostor za hrambo klubskega orodja ter gostinski del s kuhinjo.
Narediti konec tej praksi ter igralcem, ki so del svojega otroštva preigrali na travniku v Neznašovyh, ponuditi igranje za svoj matični klub tudi po dopolnitvi polnoletnosti, se je v začetku 90-ih let odločila skupina lokalnih nogometašev. Med njimi tudi Tomaš Pikhart, ki še danes ponosno nosi dres s številko 1. Novoustanovljeni klub je pod imenom Sokol Neznašovy prvič nastopil v sezoni 1992/93. Do odhoda vojakov v Janovice sta si kluba (»vojaški« in »civilni«) dve sezoni delila igrišče v Neznašovyh.
Novoustanovljeni klub si priigra največji uspeh ob koncu 90-ih let, ko se mu uspe uvrstiti v prvo okrožno ligo, kjer nato nastopa tri sezone. Leta 2013 Neznašovy izpadejo v najnižjo ligo, v kateri neprekinjeno igrajo vse do danes. Trenutno kaže, da bo aktualna sezona rezultatsko najslabša v vsej klubski zgodovini.
Čeprav si aktualni klub lasti celotno zgodovino nogometa v Neznašovyh, bi temu
zagotovo oporekali pravni strokovnjaki. Vojaški klub je v začetku 80-ih let nadaljeval nogometno zgodbo prvotnega kluba s tem, da ga je »preobrazil« iz civilnega v vojaškega. Medtem ko je novejši klub nastal povsem na novo. In to v času, ko je vojaški še vedno deloval in igral svoje tekme v Neznašovyh. Delno v prid današnjemu klubu bi lahko šteli njegovo ime (Sokol) s katero so se odgovorni navezali na »predvojaško obdobje« nogometa v kraju. Ter na dejstvo, da vojaški klub (VTJ) že lep čas ne obstaja več. Roko na srce,
Klubski prostor je odprt za obiskovalce v času tekem.
Gostinski del zaseda tudi (klubska) kuhinja.
na vasi se s takšnimi detajli praktično nihče ne ubada. Vsaj na tem nivoju. Pomembnejša od pravnih vprašanj je zagotovo usoda kluba v prihodnosti.
Sicer prostorne garderobe se nahajajo v obnovi potrebne zastarele stavbe. Na sliki garderoba domačega moštva.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Neznašovyh se nahaja na severnem robu vasi. Edina pot do njega privede z glavne ceste, ki vodi skozi vas. Zadnji neoznačen odcep pred tablo, ki oznanja konec naselja, nas usmeri na ozko cesto, po kateri smo po nekaj deset metrih ob igrišču. Lokacija štadiona je naravnost idealna. Vzhodno ob igrišču teče potok, za njim se razprostirajo travniki, polja in gozdovi, ki še posebej v pomladnih dneh pripomorejo h raznobarvni kulisi. Podobna slika je tudi za vrati na severni strani, od koder je na bližnjem travniku možno videti dve vratni konstrukciji. Nekdanje pomožno igrišče je danes preraslo s travo. Namesto nogometašev ga tu in tam za svoje vaje uporabljajo le še vaški gasilci. Za vrati na južni strani igrišča je večji prireditveni objekt polodprtega tipa, ki ga klub koristi za razne prireditve. Med njim in igriščem je dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov v času tekem oz. drugih dogodkov.
Klub ima svoje prostore v dveh ločenih stavbah. Prva se drži že omenjenega prireditvenega prostora. Polovico v njej zaseda garaža v kateri ima klub vso potrebno opremo za vzdrževanje igrišča ter igranje tekem. V drugi polovici je – za razliko od dotrajane zunanje podobe – precej bolj urejen klubski prostor, v času tekem namenjen gledalcem. V njem so tako mize s klopmi kot delno ločena kuhinja.
S pločevino obdana in prekrita rezervna klop.
Ponos neznašovskega štadiona je pokrita tribuna iz 80-ih let.
Še nekaj korakov več morajo do svojega objekta z garderobami in tuši prehoditi glavni akterji nogometnih tekem. Stavba, ki je z roba igrišča skrita očem, bi prav tako bila potrebna obnove. Predvsem to velja za njeno notranjost, kjer imajo glavni akterji sicer na voljo dokaj prostorni slačilnici. Gre za nekdanjo stanovanjsko hišo v lasti občine. Po odselitvi njenih prebivalcev je lokalna oblast predala stavbo sokolom, ki so prostore v njej preuredili za športne potrebe.
Kljub temu, da tribuna od postavitve ni bila deležna olepšav, za današnji čas še vedno nudi gledalcem nadpovprečno udobje za ta nivo tekmovanja.
Ob prihodu k igrišču bi verjetno večini v oči padla tribuna na zahodni strani igrišča. Prostor z betonskimi stopnicami na katerih so v petih vrstah nameščene klopi in nad njimi plehnata streha nudi ljubiteljem nogometa za ta nivo tekmovanja nadpovprečno udobno možnost spremljanja tekem. Zlasti v slabem vremenu. Čeprav tudi tribuna ni ravno novejšega datuma, se Neznašovy z njo uvrščajo med redke klube v najnižji ligi s tovrstnim »privilegijem«. Tribuno »obdajata« pav tako plehnati, a dovolj prostorni rezervni klopi.
Ob pogledu na igralno površino bi največji nogometni romantiki vse prej kot vriskali od veselja. Mnogi klubi na tem nivoju premorejo znatno lepšo igralno površino. Verjetno bi pred dvema desetletja delno neravno igrišče z ne prav bleščečo zelenico na njem označili za ustrezno za to raven ligaškega tekmovanja. Časi so se medtem spremenili tudi na »vasi« in marsikateri desetoligaški klub premore
danes zavidljive razmere za treninge in igranje tekem. Za stanje objektov ob igrišču seveda ne gre kriviti klub. Le upati je, da se v bližnji prihodnosti najde posluh pri lokalnih veljakih za vsaj minimalno obnovo katerega izmed objektov. Nenazadnje je nogomet v vasi prisoten več kot 80 let. Že zaradi svojega slovesa v svetu in pomena za kraj bi si zaslužil pozornost najvišjih predstavnikov občine.
Igralski kader in predsednik kluba
Delovanje kluba je povsem v rokah igralcev. Če ima starejši del ekipe na plečih administrativne in vodstvene naloge, je mlajši del igralcev zadolžen za vzdrževanje infrastrukture. Brez enih ali drugih bi najbrž klub ne obstajal več. Ne zgolj zaradi zadolžitev. Precej bolj to velja zaradi ozkega igralskega kadra. V klubu so zato veseli vsakega »mladeniča«, ki se pridruži ekipi. Dejstvo, da udarno enajsterico sestavlja kar šest petdesetletnikov, je sam po sebi dovolj zgovoren podatek. Kajpak si »veterani« za svoj življenjski prispevek zaslužijo globok priklon. Tudi njihovo znanje in izkušnje na igrišču so za moštvo (v trenutnem stanju) še vedno preveč pomembne. A verjetno bi bilo vsem v klubu veliko lažje, če bi na rezervni klopi sedela kopica mlajših igralcev, ki bi sčasoma prevzemala naloge in bremena najstarejših nogometašev.
Moštvo uradno nima svojega trenerja. Taktične naloge in navodila na svoja pleča prevzemajo izkušeni starejši igralca. Najstarejši med njimi je že omenjeni Tomaš Pikhart. 52-letni kapetan je hkrati eden pobudnikov ustanovitve novodobnega kluba, ki je pričel z igranjem že davnega leta 1992. A je sam nosil dres Neznašov že leta pred tem. Za klub je namreč pričel nastopati v kategoriji dečkov. Kljub častitljivim letom si vsaj ta hip domači privrženci težko predstavljajo, da bi ga med vratnicama nadomestil kateri izmed soigralcev. Čeprav je kot vratar v času tekem bolj ali manj vezan na svoj kazenski prostor, mu to ne
Tomaš Pikhart nosi dres Neznašov od svojih najstniških let. Dolgoletne izkušnje in skrb za dobro formo mu omogočajo, da še vedno nastopa za svoj matični klub kot vratar.
Igralec in predsednik kluba Vladimir Langmajer.
predstavlja ovire, da ne bi – kot se za kapetana moštva spodobi – vseh 90 minut vzpodbujal, grajal in usmerjal svoje soigralce.
Poleg Pikharta velja izpostaviti še desetletje mlajšega Vladimirja Langmajerja. Tudi on spada v skupino aktivnih igralcev. Ki pa hkrati opravlja še funkcijo predsednika kluba.
Kako zelo velik starostni razpon premore igralski kader Neznašov se lahko prepričamo ob pogledu na letnice rojstva igralcev. Najstarejši (Pikhart) je več kot trikrat starejši od najmlajšega v moštvu, 17-letnega Michaela Uldricha. Slednji je trenutno eden od dveh igralcev, ki imajo svoje prebivališče tudi v Neznašovyh. Nanj na zelenici (vsaj zaenkrat) budno pazi oče Lukaš s katerim v času tekem složno tvorita obrambni tandem. Družinsko podobo moštva dopolnjuje še rod Pikhartovih. Poleg (kapetana) Tomaša kader dopolnjujeta tudi njegov brat ter nečak Hanuš.
Mlajše kategorije
V primerjavi z ostalimi kraji, ki so s svojimi nogometnimi klubi zastopani v kateri izmed čeških najnižjih lig, spadajo
Neznašovy s številom prebivalcev med manjše. Tudi ta – za večino klubov oteževalna – okoliščina ni ovirala otrok, da ne bi našli poti na vaško nogometno igrišče. Čeprav je bolj malo znanega iz začetnih let obstoja kluba, naj bi po Pikhartovih besedah organizirana vadba osnovnošolskih otrok v Neznašovyh zagotovo potekala že v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Ista starostna kategorija naj bi za klub nastopala vse do leta 2015.
Kot je bilo že višje v prispevku omenjeno, so imeli Neznašovy dogovor s sosednjim klubom iz kraja Vrhaveč o razdelitvi mlajših kategorij. V Neznašovyh so trenirale in igrale generacije osnovnošolcev, ki so po prehodu v srednjo šolo prešle v klub Vrhaveč.
Desetletje po tem, ko se je z igrišča v Neznašovyh nazadnje razlegal otroški vik in krik, prav nič ne kaže, da bi se vsaj v bližnji prihodnosti karkoli spremenilo na boljše. Klubske prioritete so trenutno usmerjene v reševanje članske ekipe. Po besedah Pikharta niti ostale okoliščine realno ne omogočajo, da bi klub sploh lahko razmišljal v tej smeri. Otrok v Neznašovyh in okoliških vaseh primanjkuje. Za nameček so ostali klubi iz bližnjih mest »premočni«, da bi jim v tej smeri lahko konkurirali. Odgovorni so se zato sprijaznili, da bodo tako tekočo kot vsaj še nekaj prihodnjih sezon primorani Češki nogometni zvezi plačevati penale, ker pod svojim okriljem nimajo katere izmed mlajših kategorij. Gre za simboličen znesek, ki za manjše vaške klube vseeno ni zanemarljiv. Če gre na eni strani razumeti krovno nogometno zvezo, ki želi klube v dobro nogometa vzpodbujati pri delu z mladimi, je po drugi strani vse preveč klubov, ki jim še tako velika volja in želja ne moreta pomagati pri formiranju katere izmed mlajših ekip. Klubi, ki domujejo v vaseh s sto ali nekaj več prebivalci, od katerih večina pripada starejši populaciji, otrok v vasi pa ni niti za eno ekipo, je nerealno pričakovati in zahtevati, da jim bo poleg članske ekipe v tekmovanje uspelo prijaviti še ekipo otrok.
Medijska pokritost in cilji kluba
Klubi, ki prihajajo iz manjših podeželskih vasi so v primerjavi s klubi iz večjih krajev v znatno težjem položaju kar se tiče nabora otrok. Kar ne velja za njihovo medijsko (zunanjo) podobo. Današnji čas klubom omogoča nemalo (brezplačnih) možnosti za svojo reklamo, obveščanje privržencev o dogodkih itd. Kar mnogi klubi v najnižjih ligah s pridom izkoriščajo. Najpogosteje preko Facebooka ali katerega drugega socialnega omrežja. V kolikor bi se na internetu lotili iskanja informacij o klubu iz Neznašov, bi bil naš trud vnaprej obsojen na neuspeh. Z izjemo rezultatov in lestvice na raznih nogometnih straneh, drugega podatka o klubu ne bi našli. Niti v preteklosti. Še ne tako dolgo nazaj je klub vabil na svoje tekme vsaj s plakati na vaških oglasnih deskah. Danes bi tovrstno obliko informiranja iskali zaman.
Iz besed kapetana Pikharta je čutiti željo po »medijski« vidnosti kluba. In hkrati izrazi upanje, da bi kateri izmed mlajših igralcev v prihodnosti pomagal klubu tudi po tej strani.
Podobno kot Neznašovy se s pomanjkanjem igralcev soočajo številni klubi na najnižji ravni. In nemalo teh je težavo (vsaj začasno) rešilo tudi s pomočjo socialnih omrežij. Brez dvoma bi veljalo zavihati rokave v tej smeri (kar klub ne bi stalo niti krone) in tudi na ta način poskusiti zvabiti kakšnega igralca v klub. Ter s tem tlakovati cesto k trenutno edinemu cilju ohranitve nogometa v kraju.
TJ Sokol Neznašovy v spomladanskem delu sezone 2024/25.
Nogometni klub Sokol Neznašovy je v zadnjih sezonah redni udeleženec najnižje lige okrožja Klatovy v Plzenski regiji. V njej v letošnji sezoni nastopa 17 klubov razdeljenih v dve skupini. Igralci Neznašov svoje nogometno znanje prezentirajo v skupini A, kjer trenutno v konkurenci še osmih klubov zasedajo zadnje mesto. Zgolj ena osvojena točka v devetih odigranih krogih jim (realno) ne daje upanja za preboj na višje mesto na lestvici. Svojo edino točko so Neznašovy osvojili ravno v zadnjem odigranem krogu za domači remi brez zadetkov proti Křenicam.
Čeprav bi število osvojenih točk dalo slutiti, da gre za ekipo, ki svojim nasprotnikom prej kot dostojen odpor omogoča dvigovanje samozavesti, njihova razlika v danih in prejetih zadetkih temu ne pritrjuje povsem. Vsaj kar se obrambe tiče. Z desetimi doseženimi zadetki so Neznašovy z naskokom najmanj učinkovito moštvo v svoji skupini. Od vseh igralcev se zgolj eden (trenutno poškodovani Holzknecht) lahko pohvali z dvema žogama za hrbtoma vratarjev. Malenkost višje kotira obramba. Vsaj v primerjavi z ostalimi klubi. Kar dva konkurenta v skupini sta namreč prejela več zadetkov od neznašovskyh sokolov.
Dostop do štadiona je po ozki cesti.
Nogometno igrišče na severnem robu vasi dopolnjuje kulisa okoliške pokrajine.
Če večini ostalim nogometnim klubom, ki nastopajo na najnižjem nivoju, finančno vsaj delno pomaga javni denar iz občinskih proračunov, te sreče nimajo v Neznašovyh. Občina Vrhaveč, pod katero upravo spadajo Neznašovy, je klubu resda predala objekte ob igrišču. A je njihovo vzdrževanje povsem odvisno od denarja, ki ga v klubu zberejo sami z raznimi akcijami in klubskimi prispevki. Tako zaradi bližine kot zgodovinske povezanosti velja B ekipa iz Vrhaveča za glavnega rivala Neznašov.
Navkljub vse prej kot polni blagajni, finance vseeno ne predstavljajo največjo težavo za klub. Po besedah najstarejšega igralca v domačem moštvu Tomaša Pikharta se klub že nekaj sezon potika s pomanjkanjem igralcev. Kriza v igralskem kadru se je še dodatno odražala v jesenskem delu aktualne sezone, ko so morali Neznašovy kar nekaj prvenstvenih tekem odigrati zgolj z desetimi ali celo devetimi nogometaši. Tudi zato so bile vse glasnejše govorice o prenehanju delovanja kluba. Pomlad je s prihodom nekaterih poškodovanih igralcev vendarle prinesla nekaj več optimizma.
Na nekdanje pomožno igrišče spominjata le še dve vratni konstrukciji.
Na davne (lepše) čase nogometa v Neznašovyh pripominja ročni kovinski semafor ter rezultat na njem.
Zgodovina in uspehi kluba
Čeravno z najstarejšega obdobja klubske zgodovine ni veliko podatkov, v njej ne manjka zanimivosti, vzponov in padcev, ponovnih začetkov…
Obdobje druge svetovne vojne poleg vseh grozot pomenil tudi začetek organiziranega nogometa v Neznašovyh. O začetkih delovanja kluba priča tudi originalni zapis na tabli, ki je obešena na steni garderobe. Z nje lahko razberemo, da je nogometni klub pod imenom Neznašovy – Radinovy 7. septembra 1943 prvič nastopil v okrožnem tekmovanju. Prve nogometne aktivnosti so potekale na igrišču oddaljenem dva kilometra severno od Neznašov na katerem je klub nastopal do druge polovice 50-ih let.
V treh desetletjih so za klub povečini nastopali domačini iz Neznašov, Radinov ter ostalih okoliških vasi. V tem obdobju beleži klub svoj največji uspeh z nastopom v najvišji ligi okrožja.
Sčasoma je zanimanje za nogomet v kraju pričalo upadati. Prisotnost vojašnice v bližnjem kraju Janovice je bil razlog, da je v drugi polovici 70-ih let klubski dres iz sezone v sezono nosilo vse več vojakov. Ko se je igralski kader na prelomu 70-ih in 80-ih let prevesil povsem na stran uniformirancev je klub de facto prešel pod okrilje vojske. Člansko moštvo je bilo posledično sestavljeno zgolj iz vojakov na rednem služenju vojaškega roka. Klub se je posledično preimenoval v VTJ Neznašovy – Klatovy. Pri čemer prva črka »V« daje vedeti, da gre izključno za vojaški klub (češko »vojenska« pomeni vojaška). Vojaška disciplina je očitno dobro dela na rezultate nogometašev, saj se jim je po nekaj sezonah uspelo prebiti iz najnižje lige okrožja v prvo regionalno ligo (peta liga na državnem nivoju).
(Vojaško) moštvo Neznašov iz sezone 1988/89. Vir: arhiv Sokol Neznašovy
80-a leta prejšnjega stoletja so klubsko infrastrukturo mdr. obogatila za postavitev pokrite tribune ob igrišču. Kar je bila tudi posledica rezultatskih uspehov takratnega kluba in večjega zanimanja za oglede tekem.
Vojaki so tekme v Neznašovyh igrali do leta 1994. Novo zgrajeno igrišče v Janovicah, kjer so imeli svojo kasarno, je pomenilo dokončno selitev igranja domačih tekem v ta kraj. Medtem ko so igrišče v Neznašovyh še vedno uporabljali za treniranje. V tistem času so si vojaki neznašovsko igrišče že delili z novim klubom. Razlog nastanka še enega kluba je ležal v strogih pravilih, ki domačinom (civilistom) ni dovoljeval igranja za do takrat edini klub v vasi. Vse obdobje igranja vojaškega kluba so v Neznašovyh trenirale tudi mlajše selekcije osnovnošolcev. V dogovoru s klubom iz bližnjega kraja Vrhaveč, so mladi nogometaši po končani osnovni šoli nadaljevali svoje nogometne korake v združeni ekipi kadetov in mladincev v tem klubu. Po dopolnjeni polnoletnosti oz. koncu mladinskega staža nogometašem iz Neznašov ni preostalo drugega, kot poiskati si nov klub v bližini ter v njem nadaljevati svojo nogometno pot.
Narediti konec tej praksi ter igralcem, ki so del svojega otroštva preigrali na travniku v Neznašovyh, ponuditi igranje za svoj matični klub tudi po dopolnitvi polnoletnosti, se je v začetku 90-ih let odločila skupina lokalnih nogometašev. Med njimi tudi Tomaš Pikhart, ki še danes ponosno nosi dres s številko 1. Novoustanovljeni klub je pod imenom Sokol Neznašovy prvič nastopil v sezoni 1992/93. Do odhoda vojakov v Janovice sta si kluba (»vojaški« in »civilni«) dve sezoni delila igrišče v Neznašovyh.
Novoustanovljeni klub si priigra največji uspeh ob koncu 90-ih let, ko se mu uspe uvrstiti v prvo okrožno ligo, kjer nato nastopa tri sezone. Leta 2013 Neznašovy izpadejo v najnižjo ligo, v kateri neprekinjeno igrajo vse do danes. Trenutno kaže, da bo aktualna sezona rezultatsko najslabša v vsej klubski zgodovini.
Čeprav si aktualni klub lasti celotno zgodovino nogometa v Neznašovyh, bi temu zagotovo oporekali pravni strokovnjaki. Vojaški klub je v začetku 80-ih let nadaljeval nogometno zgodbo prvotnega kluba s tem, da ga je »preobrazil« iz civilnega v vojaškega. Medtem ko je novejši klub nastal povsem na novo. In to v času, ko je vojaški še vedno deloval in igral svoje tekme v Neznašovyh. Delno v prid današnjemu klubu bi lahko šteli njegovo ime (Sokol) s katero so se odgovorni navezali na »predvojaško obdobje« nogometa v kraju. Ter na dejstvo, da vojaški klub (VTJ) že lep čas ne obstaja več. Roko na srce, na vasi se s takšnimi detajli praktično nihče ne ubada. Vsaj na tem nivoju. Pomembnejša od pravnih vprašanj je zagotovo usoda kluba v prihodnosti.
Infrastruktura
Nogometno igrišče v Neznašovyh se nahaja na severnem robu vasi. Edina pot do njega privede z glavne ceste, ki vodi skozi vas. Zadnji neoznačen odcep pred tablo, ki oznanja konec naselja, nas usmeri na ozko cesto, po kateri smo po nekaj deset metrih ob igrišču. Lokacija štadiona je naravnost idealna. Vzhodno ob igrišču teče potok, za njim se razprostirajo travniki, polja in gozdovi, ki še posebej v pomladnih dneh pripomorejo h raznobarvni kulisi. Podobna slika je tudi za vrati na severni strani, od koder je na bližnjem travniku možno videti dve vratni konstrukciji. Nekdanje pomožno igrišče je danes preraslo s travo. Namesto nogometašev ga tu in tam za svoje vaje uporabljajo le še vaški gasilci. Za vrati na južni strani igrišča je večji prireditveni objekt polodprtega tipa, ki ga klub koristi za razne prireditve. Med njim in igriščem je dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov v času tekem oz. drugih dogodkov.
Obe stavbi za vrati pripadata vaškemu sokolu. Medtem ko je levi namenjen organizaciji prireditev na prostem, je v desnem objektu prostor za hrambo klubskega orodja ter gostinski del s kuhinjo.
Klubski prostor je odprt za obiskovalce v času tekem.
Gostinski del zaseda tudi (klubska) kuhinja.
Klub ima svoje prostore v dveh ločenih stavbah. Prva se drži že omenjenega prireditvenega prostora. Polovico v njej zaseda garaža v kateri ima klub vso potrebno opremo za vzdrževanje igrišča ter igranje tekem. V drugi polovici je – za razliko od dotrajane zunanje podobe – precej bolj urejen klubski prostor, v času tekem namenjen gledalcem. V njem so tako mize s klopmi kot delno ločena kuhinja.
S pločevino obdana in prekrita rezervna klop.
Ponos neznašovskega štadiona je pokrita tribuna iz 80-ih let.
Še nekaj korakov več morajo do svojega objekta z garderobami in tuši prehoditi glavni akterji nogometnih tekem. Stavba, ki je z roba igrišča skrita očem, bi prav tako bila potrebna obnove. Predvsem to velja za njeno notranjost, kjer imajo glavni akterji sicer na voljo dokaj prostorni slačilnici. Gre za nekdanjo stanovanjsko hišo v lasti občine. Po odselitvi njenih prebivalcev je lokalna oblast predala stavbo sokolom, ki so prostore v njej preuredili za športne potrebe.
Ob prihodu k igrišču bi verjetno večini v oči padla tribuna na zahodni strani igrišča. Prostor z betonskimi stopnicami na katerih so v petih vrstah nameščene klopi in nad njimi plehnata streha nudi ljubiteljem nogometa za ta nivo tekmovanja nadpovprečno udobno možnost spremljanja tekem. Zlasti v slabem vremenu. Čeprav tudi tribuna ni ravno novejšega datuma, se Neznašovy z njo uvrščajo med redke klube v najnižji ligi s tovrstnim »privilegijem«. Tribuno »obdajata« pav tako plehnati, a dovolj prostorni rezervni klopi.
Kljub temu, da tribuna od postavitve ni bila deležna olepšav, za današnji čas še vedno nudi gledalcem nadpovprečno udobje za ta nivo tekmovanja.
Ob pogledu na igralno površino bi največji nogometni romantiki vse prej kot vriskali od veselja. Mnogi klubi na tem nivoju premorejo znatno lepšo igralno površino. Verjetno bi pred dvema desetletja delno neravno igrišče z ne prav bleščečo zelenico na njem označili za ustrezno za to raven ligaškega tekmovanja. Časi so se medtem spremenili tudi na »vasi« in marsikateri desetoligaški klub premore danes zavidljive razmere za treninge in igranje tekem. Za stanje objektov ob igrišču seveda ne gre kriviti klub. Le upati je, da se v bližnji prihodnosti najde posluh pri lokalnih veljakih za vsaj minimalno obnovo katerega izmed objektov. Nenazadnje je nogomet v vasi prisoten več kot 80 let. Že zaradi svojega slovesa v svetu in pomena za kraj bi si zaslužil pozornost najvišjih predstavnikov občine.
Igralski kader in predsednik kluba
Delovanje kluba je povsem v rokah igralcev. Če ima starejši del ekipe na plečih administrativne in vodstvene naloge, je mlajši del igralcev zadolžen za vzdrževanje infrastrukture. Brez enih ali drugih bi najbrž klub ne obstajal več. Ne zgolj zaradi zadolžitev. Precej bolj to velja zaradi ozkega igralskega kadra. V klubu so zato veseli vsakega »mladeniča«, ki se pridruži ekipi. Dejstvo, da udarno enajsterico sestavlja kar šest petdesetletnikov, je sam po sebi dovolj zgovoren podatek. Kajpak si »veterani« za svoj življenjski prispevek zaslužijo globok priklon. Tudi njihovo znanje in izkušnje na igrišču so za moštvo (v trenutnem stanju) še vedno preveč pomembne. A verjetno bi bilo vsem v klubu veliko lažje, če bi na rezervni klopi sedela kopica mlajših igralcev, ki bi sčasoma prevzemala naloge in bremena najstarejših nogometašev.
Tomaš Pikhart nosi dres Neznašov od svojih najstniških let. Dolgoletne izkušnje in skrb za dobro formo mu omogočajo, da še vedno nastopa za svoj matični klub kot vratar.
Moštvo uradno nima svojega trenerja. Taktične naloge in navodila na svoja pleča prevzemajo izkušeni starejši igralca. Najstarejši med njimi je že omenjeni Tomaš Pikhart. 52-letni kapetan je hkrati eden pobudnikov ustanovitve novodobnega kluba, ki je pričel z igranjem že davnega leta 1992. A je sam nosil dres Neznašov že leta pred tem. Za klub je namreč pričel nastopati v kategoriji dečkov. Kljub častitljivim letom si vsaj ta hip domači privrženci težko predstavljajo, da bi ga med vratnicama nadomestil kateri izmed soigralcev. Čeprav je kot vratar v času tekem bolj ali manj vezan na svoj kazenski prostor, mu to ne predstavlja ovire, da ne bi – kot se za kapetana moštva spodobi – vseh 90 minut vzpodbujal, grajal in usmerjal svoje soigralce.
Igralec in predsednik kluba Vladimir Langmajer.
Poleg Pikharta velja izpostaviti še desetletje mlajšega Vladimirja Langmajerja. Tudi on spada v skupino aktivnih igralcev. Ki pa hkrati opravlja še funkcijo predsednika kluba.
Kako zelo velik starostni razpon premore igralski kader Neznašov se lahko prepričamo ob pogledu na letnice rojstva igralcev. Najstarejši (Pikhart) je več kot trikrat starejši od najmlajšega v moštvu, 17-letnega Michaela Uldricha. Slednji je trenutno eden od dveh igralcev, ki imajo svoje prebivališče tudi v Neznašovyh. Nanj na zelenici (vsaj zaenkrat) budno pazi oče Lukaš s katerim v času tekem složno tvorita obrambni tandem. Družinsko podobo moštva dopolnjuje še rod Pikhartovih. Poleg (kapetana) Tomaša kader dopolnjujeta tudi njegov brat ter nečak Hanuš.
Mlajše kategorije
V primerjavi z ostalimi kraji, ki so s svojimi nogometnimi klubi zastopani v kateri izmed čeških najnižjih lig, spadajo Neznašovy s številom prebivalcev med manjše. Tudi ta – za večino klubov oteževalna – okoliščina ni ovirala otrok, da ne bi našli poti na vaško nogometno igrišče. Čeprav je bolj malo znanega iz začetnih let obstoja kluba, naj bi po Pikhartovih besedah organizirana vadba osnovnošolskih otrok v Neznašovyh zagotovo potekala že v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Ista starostna kategorija naj bi za klub nastopala vse do leta 2015.
Kot je bilo že višje v prispevku omenjeno, so imeli Neznašovy dogovor s sosednjim klubom iz kraja Vrhaveč o razdelitvi mlajših kategorij. V Neznašovyh so trenirale in igrale generacije osnovnošolcev, ki so po prehodu v srednjo šolo prešle v klub Vrhaveč.
Desetletje po tem, ko se je z igrišča v Neznašovyh nazadnje razlegal otroški vik in krik, prav nič ne kaže, da bi se vsaj v bližnji prihodnosti karkoli spremenilo na boljše. Klubske prioritete so trenutno usmerjene v reševanje članske ekipe. Po besedah Pikharta niti ostale okoliščine realno ne omogočajo, da bi klub sploh lahko razmišljal v tej smeri. Otrok v Neznašovyh in okoliških vaseh primanjkuje. Za nameček so ostali klubi iz bližnjih mest »premočni«, da bi jim v tej smeri lahko konkurirali. Odgovorni so se zato sprijaznili, da bodo tako tekočo kot vsaj še nekaj prihodnjih sezon primorani Češki nogometni zvezi plačevati penale, ker pod svojim okriljem nimajo katere izmed mlajših kategorij. Gre za simboličen znesek, ki za manjše vaške klube vseeno ni zanemarljiv. Če gre na eni strani razumeti krovno nogometno zvezo, ki želi klube v dobro nogometa vzpodbujati pri delu z mladimi, je po drugi strani vse preveč klubov, ki jim še tako velika volja in želja ne moreta pomagati pri formiranju katere izmed mlajših ekip. Klubi, ki domujejo v vaseh s sto ali nekaj več prebivalci, od katerih večina pripada starejši populaciji, otrok v vasi pa ni niti za eno ekipo, je nerealno pričakovati in zahtevati, da jim bo poleg članske ekipe v tekmovanje uspelo prijaviti še ekipo otrok.
Medijska pokritost in cilji kluba
Klubi, ki prihajajo iz manjših podeželskih vasi so v primerjavi s klubi iz večjih krajev v znatno težjem položaju kar se tiče nabora otrok. Kar ne velja za njihovo medijsko (zunanjo) podobo. Današnji čas klubom omogoča nemalo (brezplačnih) možnosti za svojo reklamo, obveščanje privržencev o dogodkih itd. Kar mnogi klubi v najnižjih ligah s pridom izkoriščajo. Najpogosteje preko Facebooka ali katerega drugega socialnega omrežja. V kolikor bi se na internetu lotili iskanja informacij o klubu iz Neznašov, bi bil naš trud vnaprej obsojen na neuspeh. Z izjemo rezultatov in lestvice na raznih nogometnih straneh, drugega podatka o klubu ne bi našli. Niti v preteklosti. Še ne tako dolgo nazaj je klub vabil na svoje tekme vsaj s plakati na vaških oglasnih deskah. Danes bi tovrstno obliko informiranja iskali zaman.
Iz besed kapetana Pikharta je čutiti željo po »medijski« vidnosti kluba. In hkrati izrazi upanje, da bi kateri izmed mlajših igralcev v prihodnosti pomagal klubu tudi po tej strani.
Podobno kot Neznašovy se s pomanjkanjem igralcev soočajo številni klubi na najnižji ravni. In nemalo teh je težavo (vsaj začasno) rešilo tudi s pomočjo socialnih omrežij. Brez dvoma bi veljalo zavihati rokave v tej smeri (kar klub ne bi stalo niti krone) in tudi na ta način poskusiti zvabiti kakšnega igralca v klub. Ter s tem tlakovati cesto k trenutno edinemu cilju ohranitve nogometa v kraju.
TJ Sokol Neznašovy v spomladanskem delu sezone 2024/25.
23. aprila, 2025
TJ Sokol Křenice – TJ Sokol Neznašovy
Eden od nedeljskih dvobojev okrožja Klatovy v Plzenski regiji se je igral v Křenicah, kamor je prispela v letošnji sezoni skromna ekipa iz 25 km oddaljenega kraja Neznašovy. Dvoboj »sokolskih« ekip je po daljšem času v vlogo favorita postavljal domače Křenice, ki bi z morebitno zmago (in tudi remijem) po sedmih odigranih tekmah presegli točkovno bero pretekle sezone.
Za prijetno dobrodošlico lokalnim žogobrcarjem in njihovim privržencem je poskrbelo vreme. Po celodnevnem turobnem vremenu z nizko oblačnostjo je uro in pol pred pričetkom tekme na nebu pričelo prevladovati sonce. Naposled se je srečanje odigralo pod modrim nebom ob za ta čas prijetni temperaturi, kar je le še poudarilo v številne barvne odtenke odeta okoliška drevesa za popolno jesensko kuliso.
Domačih nogometašev ni bilo še od nikoder, ko je svoje okno že odprl klubski kiosk.
Nogometaši in njihovi privrženci svoje jeklene konjičke parkirajo kar na travniku.
Še nekaj minut pred pričetkom tekme so domači igralci hiteli s pripravo igrišča.
A preden je sodnik sploh oznanil pričetek srečanja, je domačo falango čakalo še obilo dela. Zgolj uro pred tekmo bi pogled na igrišča znal koga celo spraviti v dilemo ali se tekma sploh igra. Zelenica je bila namreč brez črt, vratni konstrukciji brez mrež itd. Za nameček ob igrišču ni bilo žive duše, ki bi dajala vedeti, da se bliža nogometna tekma. Kljub temu pa niso bili igralci tisti, ki bi prvi prispeli k igrišču. Temveč je to bila domača prostovoljka, ki ima na skrbi prodajo pijače in hrane. Ob svojem prihodu omeni, da gre za
običajen ritual in da se domači igralci vsakokrat lotijo priprave igrišče zadnji hip.
Če je v Křenicah torej običaj, da prihod domačih igralcev vsakokrat pričaka že odprto prodajno okence, se je le redko v zadnjem obdobju zgodilo, da so domači v tekmo vstopali kot favoriti. Tokrat je bilo temu tako. Na svojem igrišču so namreč pričakali skromno ekipo Neznašov, ki ji v tej sezoni ni uspelo osvojiti še niti točke. Njuna dvoboja v pretekli sezoni sta bila izenačena. Křeničani so domačo tekmo tesno izgubili (2:3), medtem ko jim je na gostovanju uspelo osvojiti eno od štirih točk za remi 3:3.
Nameščanje semaforja v okvir na tribuni.
Zadnji posvet domačih sokolov pred uvodnim sodniškim žvižgom.
Med ogrevanjem padejo v oči nazivi na dresih domačih igralcev. Takole si je svoje nogometno ime zamislil Lukaš Zavadil.
V domačem taboru tokrat niso mogli računati na prvega vratarja Sochacija, najmlajšega v moštvu Krausa, Škodo ter prvega strela Tomaša Zavadila. Kljub temu je domače moštvo v izrazito vlogo favorita postavljala ne le aktualna lestvica temveč tudi dejstvo, da so gostje v Křenice pripotovali zgolj z deseterico igralcev.
1. polčas
Srečanje se je naposled pričelo s šestminutno zamudo, prvo polpriložnost pa so si priigrali domači v četrti minuti, a je Petr Babka z 12-ih metrov sprožil preslab strel. Sledile so minute izenačenega srečanja brez pravih priložnosti na obeh straneh. V tem obdobju sta ekipi redkim gledalcem »ponudili« precej netočnih podaj, številne dolge in netočne žoge pa so le redko dosegle željeni cilj. Domačim nikakor ni uspevalo preko podaj prihajati do priložnosti. Po dveh, treh podajah je žoga večinoma končala v avtu.
Prvo pravo priložnost so si Křenice priigrale v 19. minuti. Marek Kozel se je znašel na desni strani gostujočega kazenskega prostora, kjer je s podajo našel osamljenega Vlastimila Rejthara, ki pa je po rahlo blokiranem strelu z 10-ih metrov izsilil zgolj kot. Dve minuti zatem so domači izvajali dva zaporedna kota z desne. Po drugem poskusu je žoga pred gostujočimi vrati zaobšla noge številnih igralcev.
Vratarski dres si je tokrat nadel Ladislav Řidky, medtem ko je svoje standardno mesto v obrambi zasedel Filip Rejthar starejši (#8).
Domačini si v uvodnih minutah v obrambi niso privoščili večjih napak.
Kapetan Vlastimil Rejthar je poveljeval sredini igrišča.
Filip Rejthar st. je takole priskočil na pomoč Řidkymu pri zavezovanju čevlja.
Filip Rejthar st. pri poskusu ofenzivne akcije.
Prva polovica polčasa je pokazala, da bi znal biti pritisk zmage domačim precej v breme. Kljub igralcu več so gostje brez večjih težav parirali domačim sokolom. Ob tem velja omeniti, da niti niso igrali zaprto. V 28. minuti je sledil hiter prodor Jakuba Löscha s sredine igrišča vse do gol avto linije na levi strani, od koder je s podajo našel soigralca Kozla, ki pa je zgolj nekaj metrov od vrat slabo reagiral in s tem zapravil lepo priložnost.
Dve minuti kasneje je domačim vendarle uspelo povesti. Po visoki
podaji v kazenski prostor se je gostujoči vratar prepozno odločil steči iz vrat. Do žoge je prvi prišel domači kapetan Rejthar, ki je z glavo s približno 10-ih metrov okroglo usnje poslal mimo nemočnega gostujočega čuvaja mreže za svoj tretji zadetek v aktualni sezoni.
Po vodilnem zadetku Křenic se je igra za krajši čas razživela. V 32. minuti so gostje neposredno iz kota zadeli bližnjo vratnico, od katere se je žoga odbila v polje. Do žoge se je dokopal Lösch, ki je s svojim prodorom (znova) poskrbel za prepih v gostujoči obrambi. Pred gol avt linijo mu je uspelo preigrati obrambnega igralca gostov. Sledil je močan strel z leve strani, ki ga je nasprotni vratar uspel odbiti pred sebe. Na žalost domačih v bližini ni bilo nobenega igralca, ki bi izkoristil (še eno) lepo priložnost.
Miroslav Paleček je bil zadolžen za levo stran domače obrambe.
Medtem ko je Filip Rejthar st. dajal zanesljivost domači obrambi, je Jakub Lösch (v ozadju) kreiral nevarne akcije domačih.
Jan Tomeš je pokrival sredino igrišča.
Hitri Jakub Lösch je v 32. minuti svoj prodor zaključil z nevarnim strelom.
V 39. minuti je bil zadetek domačih zaradi prepovedanega položaja razveljavljen.
Jakub Lösch je vse pogosteje prevešal tehtnico na stran Křenic. S svojimi hitrimi prodori in točnimi podajami je bil avtor večine domačih priložnosti.
Ko je že kazalo, da so domači vendarle prevzeli nadzor na igrišču, je v 40. minuti sledilo presenetljivo izenačenje. Domači vratar Ladislav Řidky je prepozno reagiral na dolgo in visoko žogo s skoraj sredine igrišča na desno stran domačega kazenskega prostora. Do
nje se je dokopal gostujoči napadalec, ki je žogo po tleh po diagonal poslal na drugo vratnico, kjer jo je njegov soigralec potisnil v prazen gol.
Da so Křenice na odmor vendarle odšle s prednostjo, je v 44. minuti poskrbel Lösch. Po tem, ko je s hrbtom obrnjen proti gostujočim vratom nekaj sekund ob dveh (ne ravno) aktivnih gostujočih branilcih uspešno držal žogo v svojih nogah, je po obratu sledil močan in natančen strel z 18-ih metrov, po katerem je žoga tik ob levi vratnici končala v gostujoči mreži.
Domači so lahko na odmor odšli precej bolj sproščeni. Hkrati je bilo čutiti zavedanje, da bo za zmago v drugem polčasu vendarle potrebno pokazati več.
Gostje so v 40. minuti izenačili.
Pavel Hais v dvoboju z nasprotnim igralcem.
Večina sicer maloštevilnih gledalcev je odmor izkoristila za obisk prodajnega okenca, kjer se je v ponudbi poleg pijače našlo tudi kaj za potešitev lakote, kot sta klasika v obliki klobase ter hot dog.
Medtem ko so domači nogometaši odmor med polčasoma izkoristili za posvet ob rezervni klopi…
…je večina sicer redkih gledalcev obiskala klubski kiosk s ponudbo hrane in pijače.
Tekmo si je ogledalo skromno število gledalcev. Večina od 20-ih navzočih je tekmo spremljala s tribune.
2. polčas
Uvodne minute drugega dela so nakazale, da se tehtnica vendarle počasi a vztrajno nagiba na stran domačih. Če je v 50. minuti po daljšem preigravanju in natančnem strelu Löscha po tleh goste še rešila vratnica, je štiri minute zatem Křenicam uspelo svojo prednost podvojiti. Kapetan Rejthar je na sredini igrišča s podajo lepo zaposlil Löscha na desni strani. Sledil je prodor v kazenski prostor ter diagonalna podaja pred gol. Po strelu iz bližine, je domačim v prvo uspelo zadeti zgolj vratnico. Žoga se je odbila do Kozla ki je iz bližine meril zgolj v gostujočega vratarja od katerega se je žoga odbila do osamljenega Filipa Rejthara mlajšega, ki jo je v tretjem poskusu potisnil v nebranjeni del vrat.
Utrinek izza domačih vrat.
Marek Kozel (#19) je zapravil kar nekaj lepih priložnosti. V 50. minuti je iz bližine takole meril v gostujočega vratarja.
V 63. minuti je za novo priložnost domačih sokolov znova poskrbel kdo drug kot Lösch. Z natančno podajo je našel soigralca Kozla, ki je že v kazenskem prostoru rahlo z desno sprožil, a je gostujoči vratar njegov strel ubranil.
Po pričakovanju je gostom v nadaljevanju tekme ob igralcu manj pričelo zmanjkovati moči. Z igralcem manj so le stežka parirali Křenicam. Ob njihovi sicer redkih ofenzivnih
akcijah je bila domača obramba na čelu z Miroslavom Palečkom in Filipom Rejtharom st. vselej na mestu. Posledično domači igralec (ki je tokrat nadomestil odsotnega vratarja) Řidky pred svojimi vrati ni imel resnega dela. Pomanjkanje kondicije tudi pri nekaterih igralcih v domači vrsti se je odrazilo na zelenici. Sledilo je namreč vse več netočnih podaj in nabijanj žoge.
Filip Rejthar mlajši je dosegel tretji zadetek za Křenice.
Lösch je s svojo višino prevladoval tudi v zračnih dvobojih.
Sicer športno srečanje je v zaključku tekme pospremilo nekaj verbalnih dvobojev.
Kozel (#19) in Hais (#13) sta takole s skupnimi močmi zaustavila prodor nasprotnega igralca.
Kljub padcu tempa je v 71. minuti uspelo svojo prednost povišati. Po dobljeni žogi na desni strani avt črte je sledila podaja proti sredini igrišča do Löscha, ki je z roba kazenskega prostora sprožil s prve in s pravim evrogolom v levi zgornji kot dosegel še svoj drugi zadetek za dokončno potopitev gostujočih upov.
Četrti zadetek domačih je dokončno odločil srečanje. Gostje so po prekrških iskali uteho v verbalnih dvobojih. Kljub temu je tekma minila športno. Izkušeni sodnik Josef Blaheta se je odločil, da ne bo posegel po rumenih kartonih. V zadnjem delu srečanja so domači
Blaheta se je kljub nekaj verbalnim dvobojem odločil tekmo pripeljati do konca brez rumenih kartonov.
Z izjemo slabše reakcije pri zadetku gostov, večino tekme Řidky ni imel pretiranega dela.
nadzorovali dogajanje na igrišču. Do konca srečanja so si priigrali še dve lepi priložnosti. Prvo je v 83. minuti zapravil Kozel, ki se je še enkrat več znašel sam pred gostujočim vratarjem, a mu je ta poskus znova ubranil. Prav v zadnji minuti bi lahko na svoj konto dodal drugi zadetek kapetan Rejthar, ki je po natančni podaji s sredine igrišča sam stekel proti nasprotnim vratom. Po bližnjem dvoboju iz oči v oči je zmagovalec znova izšel gostujoči vratar.
Domači kapetan je v zadnji minuti takole zapravil lepo priložnost za svoj drugi zadetek.
Stisk rok za zasluženo zmago Křenic.
Po novih treh točkah so tudi zaključna opravila minila v dobri volji.
Jakub Lösch je bil z naskokom prvi igralec srečanja. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami je konkretno prevesil tehtnico na stran Křenic. Motor domače ekipe se je izkazal s točnimi podajami, natančnimi streli ter hitrimi prodori. Slednji so za gostujoče branilce pogosto predstavljali nerešljivo uganko. Svojo odlično predstavo je Lösch nadgradil z dvema zadetkoma. Hkrati je bil tudi kreator preostalih dveh zadetkov. Za nameček je enkrat zadel še okvir vrat in sodeloval pri nemara vseh priložnostih domačih.
V seštevku je zmaga Křenic s 4:1 zaslužena. V njihovi igri je bilo čutiti tako ekipni duh kot željo po zmagi, kar jim v aktualni sezoni prinaša točke. Ob podobnem nadaljevanju bo njihove zmagovite vzklike iz garderobe zagotovo še slišati. Z nekaj sreče ni izključeno, da jim sezono uspe zaključiti v sredini lestvice.
20. oktobra, 2024
TJ Sokol Křenice
Nogometni klub TJ Sokol Křenice domuje v majhni vasi v južnem delu Plzenske regije. V marsičem si deli usodo ostalih nogometnih klubov na tem nivoju tekmovanja. A v nečem si je vendarle unikaten. Modri klubski dres namreč nosi tudi župan kraja. Ki za nameček opravlja še funkcijo predsednika kluba ter naloge poveljnika vaškega gasilskega društva.
Klatovy so eno od treh okrožij Plzenske regije v katerem poteka tekmovanje na najnižjem nivoju češkega nogometa. V aktualni sezoni šteje 17 klubov, ki so razdeljeni v dve skupini. Sokol iz Křenic nastopa v skupini A, kjer se za čim boljšo točkovno bero bori 9 klubov. Trenutno po šestih odigranih srečanji zasedajo sedmo mesto. S štirimi osvojenimi točkami na svojem kontu jim je uspelo izenačiti izkupiček iz celotne pretekle sezone, ki so ga Křenice končale na zadnjem mestu. Po besedah predsednika kluba Vlastimila Rejthara je k boljšim rezultatom pripomogel tudi prihod nekaterih igralcev pred sezono. A prav vsi prišleki so sami izrazili željo po igranju za Křenice. Rejthar ob tem doda, da sami v svoje vrste ne želijo vabiti nikogar »na silo«, saj jim je najpomembneje ohraniti ekipni duh. K čemur najbolj pripomorejo igralci, ki s srcem nosijo klubski dres.
Pogled proti igrišču izpred klubskega objekta z garderobami.
Glede na prevladujoč teren v tem delu regije je igrišče v zadovoljivem stanju.
Podobno, kot mnogi ostali desetoligaši, tudi Sokol iz Křenic deluje v skromnih razmerah. V vasi, kjer prebiva dobrih 140 vaščanov in kjer bi zaman iskali kak industrijski obrat ali (vsaj) manjše zasebno podjetje, je nerealno pričakovati zasebni priliv denarja v klubsko blagajno. Nogomet v Křenicah je finančno povsem odvisen od javnega denarja. Vsaj dokler bo na čelu vasi tudi predsednik kluba, se ni za bati, da se kdaj v vaškem proračunu ne bi našlo nekaj kron, potrebnih za nemoteno delovanje kluba. Nenazadnje
je ravno nogometni klub tisti, ki ob vaških gasilcih, s svojimi tekmami skrbi za družabno in športno dogajanje v vasi. S »svojim« človekom na čelu vasi je tako klubu z marsikatero »malenkostjo« prizanešeno. Brez dvoma ravno Rejtharov entuziazem in predanost okolju ter klubu v največji meri pripomorejo k »brezskrbnemu« delovanju kluba. Tako lahko denimo igralci (ki sicer nimajo rednih treningov) svojo formo ohranjajo tudi v dolgem zimskem premoru. Klub je namreč priskrbel dvoranski termin v dobrem 10 km oddaljenem kraju Švihov.
Čeprav si morda sam tega ne bi priznal, bi navkljub neizmerni volji tudi Rejtharu prav prišla pomoč desne roke, ki bi ga razbremenila in s tem posledično pripomogla tudi klubu.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki nogometa v Křenicah segajo v leto 1969, ko se skupina domačih fantov (sicer hokejistov po srcu) odloči svojo vas uvrstiti na zemljevid najpomembnejše postranske stvari tega planeta. Zaradi razgibanega terena na tem delu Češke, je bila pot do izgradnje oz. postavitve igrišča ter spremljajoče infrastrukture dokaj zahtevna. Prostor za ureditev igrišča se je naposled našel nekaj metrov nad vasjo, nedaleč Marijine kapelice. Zaradi vzpenjajočega terena je bilo del igrišča (po dolžini) potrebno vkopati (vzhodna stran), del pa podložiti oz. utrditi. Ker objekta ob igrišču ni bilo možno postaviti (oz. bi to zahtevalo prevelik finančni vložek), je klub kasneje bližnji kokošnjak preuredil v objekt z garderobami. Křenice, ki od ustanovitve v nazivu nosijo ime sokol, svoje tekme vse do danes igrajo na prvotnem igrišču. Zanimivo, da je klub ves čas svojega delovanja igral v najnižji ligi. Za svoje največje rezultatske uspehe tako štejejo uvrstitve v zgornji del lestvice.
Infrastruktura
Nogometaši Křenic imajo svoj sveti gral na vzhodnem koncu vasi. Dostop do igrišča z lokalne vaške ceste zahteva nekaj deset korakov navkreber. Ker v bližini ni urejenega parkirnega prostora, igralci in gledalci v
Predsednik Vlastimil Rejthar hkrati nosi tudi kapetanski trak.
času tekem svoje jeklene konjičke parkirajo na travniku ob klubskem objektu oz. pod igriščem. Ker je igralna površina postavljena na neravnem terenu, je vzhodna stran za avt linijo ter del južne strani za vrati dvignjena. Kar je prednost za gledalce, saj jim omogoča znatno boljši pregled dogajanja na zelenici. Višji teren so v klubu izkoristili z postavitev manjše (pokrite) tribune. Tako streha kot ostali detajli pod njo so bili zgrajeni in postavljeni v lanskem in letošnjem letu. In to na lastne stroške igralcev ter privržencev kluba. Predsednik Rejthar ob tem pripomni, da kot župan želi angažirati lokalne prebivalce k čim večji pomoči, kar še dodatno pripomore k dvigu pripadnosti lokalne skupnosti do svojega nogometnega kluba. Hkrati zadnji del tribune v času tekem služi se za namestitev premičnega semaforja. Po dokončanju tribune odgovorne čaka še ureditev dostopa do nje.
Rezervni klopi.
S pokrite tribune na dvignjenem delu terenu je dober pogled na celotno igrišče.
Pogled na igrišče s terena nad njim.
Za ta nivo tekmovanja je igralna površina na solidnem nivoju. Podlaga je sicer malenkost neravna, kar je posledica hribovitega terena ter dejstva, da igrišče nima vgrajenega namakalnega sistema. Navkljub zahtevnim razmeram za klubsko infrastrukturo Rejthar vidi v tem tudi svoje prednosti. Kot eno od teh omeni tršo podlago (skalovje in kamenje) pod igralno površino, ki je vse prej kot vabljiva za življenje krtov. Posledično je klubu prizanešeno s sitnostmi, ki jih podzemni žužkojed lahko povzroči na zelenici. Predsednik ne more niti mimo (še vedno) aktualnih poplav, ki so pred petimi tedni prizadele velik del Češke. Za razliko od klubov, ki imajo svoja igrišča ob ali na nivojih potokov in rek, so v Křenicah v primeru obilnih padavin lahko mirni. Zaradi lege njihovega igrišča namreč ni bojazni, da bi jim igrišče poplavilo.
Nekaj deset metrov za vrati na severni strani igrišča se nahaja novejši klubski objekt, postavljen leta 2016. V njem se nahajata garderobi ter kiosk s prodajnim okencem. Del objekta je tudi manjši nadstrešek ob strani pod katerim je prostora za dve klopi.
Miroslav in Josef Paleček zastopata eno od treh bratskih navez v kadru Křenic.
Igralski kader in vodstvo kluba
Rejtharovi filozofiji ekipnega duha in spoštljivega odnosa do kluba sledi tudi igralski kader. Resda zgolj dva igralca domujeta prav v Křenicah (ob Vlastimilu Rejtharu še Jakub Lösch), a tudi ostali prihajajo po večini iz okoliških vasi. Delovanje kluba v celoti sloni na aktivnih igralcih, saj vse tri vodstvene funkcije (predsednik,
podpredsednik in vodja – gospodar – kluba) zasedajo (aktivni) igralci. Predsednik kluba, ki v času tekem nosi tudi kapetanski trak, si za svoj angažma in doprinos lokalnemu klubu zasluži globok priklon. Svoje bogato nogometno znanje je potrdil v pretekli sezoni, ko je bil z 11-imi zadetki prvi strelec moštva. Poleg že omenjenega županovanja in vodenja gasilskega društva si svoj prosti čas polni tudi s treniranjem cicibanov v slabih 20 km oddaljenem mestu Klatovy. Da vsaj za bližnjo prihodnost křeniškega nogometa ni potrebno biti plat zvona, priča pogled na povprečno starost igralskega kadra. Najstarejši v moštvu je namreč 46-letni Filip Rejthar (sicer brat predsednika Vlastimila). V kadru lahko najdemo še enega igralca z istim imenom in priimkom. Gre za sina omenjenega igralca (in predsednikovega nečaka). Najmlajši član kluba je 15-letni Dominik Kraus.
Za popolno družinsko sliko ekipe iz Křenic skrbita še dve bratski navezi. Starejšo zastopata Miroslav in Josef Palička (slednji je poskrbel tudi že za svojega naslednika, saj dres Křenic nosi tudi njegov sin Dominik), nekoliko bolj ofenzivno pa Lukaš in Tomaš Zavadil. Slednji je s štirimi doseženimi zadetki trenutno prvi strelec moštva.
Mlajše kategorije
Manjši klubi, kot so Křenice, v današnjih časih le stežka konkurirajo večjim in močnejšim nogometnim okoljem. Ko je govora o mlajših selekcijah, to velja še toliko bolj. Zato ne čudi, da so se v Křenicah zgolj enkrat v svoji klubski zgodovini lotili formiranja katere od mlajših kategorij. Pred petimi leti so namreč sestavili ekipo mlajših dečkov, ki pa je klubske barve zastopala zgolj eno sezono. V konkurenci okoliških (močnejših) klubov je bilo ekipo nemogoče zadržati dlje časa. V današnjih okoliščinah Rejthar ne vidi realne možnosti, da bi v klubu znova poskusili angažirati otroke za igranje nogometa.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če je imel pred leti še klubsko spletno stran, v pretekli sezoni pa so njegovi privrženci lahko našli objavljene termine ter rezultate odigranih tekem na uradni občinski strani, bi v aktualni sezoni kakršno koli informacijo o klubu na spletu iskali zaman. Vključno z vabilom na prihajajočo tekmo v obliki plakati na kateri od vaških oglasnih desk.
Novejši klubski objekt z garderobami se nahaja nekaj deset metrov za vrati na severni strani igrišča.
Domači sokoli imajo na voljo zelo prostorno garderobo.
Ker je vse našteto bolj ali manj v rokah Vastimila Rejthara, mu zaradi vseh zadolžitev posledično časovno ne znese skrbeti tudi za ta del klubske podobe. Zato je škoda, da se ne najde še kdo, ki bi v današnjih časih poskrbel vsaj za aktivno Facebook stran, preko katere bi lahko klub na svoje domače tekme uspel privabiti kakega gledalca več.
Glavni cilj kluba bo tudi v prihodnje podrejen ohranitvi (pozitivnega) duha znotraj ekipe, medtem ko bodo rezultati ostali drugotnega pomena. Četudi bi se klubu ponudila priložnost napredovanja v višjo ligo, bi jo po Rejtharovih besedah zavrnili. Tako zaradi višjih stroškov, ki jih v primerjavi z razdeljeno najnižjo ligo prinaša enotna deveta liga (Křenice namreč ležijo na skrajnem severozahodu okrožja), kot tudi zaradi pomanjkanja časa. Višji nivo bi namreč tudi od igralcev zahteval večjo (časovno) angažiranost (treningi).
Ob omembi prihodnosti črpa Rejthar optimizem v trenutnem igralskem kadru, ki je dovolj številčen, da si v tekmah lahko privoščijo tudi menjave (kar ne velja za pretekle sezone, ko so morali tekme igrati tudi z desetimi ali celo devetimi igralci). Še bolj ga veseli, da igralci kažejo spoštljiv odnos do kluba in okolja ter da na in ob igrišču delujejo kot ekipa. Verjame, da se bo po dobrem desetletju, ko bo večina starejših igralcev prenehala z igranjem, našlo dovolj mlajših (med njimi tudi otrok sedanjih igralcev), ki bodo nadaljevali nogometno pot svojih predhodnikov.
Sokol Křenice v jesenskem delu sezone 2024/25.
19. oktobra, 2024
Křenice
Křenice veljajo za tipično podeželsko vas(ico) v plzenski regiji. Ležijo na redko poseljenem območju v (neizraziti) dolini potoka Merklinka. Vas je od meje z Nemčijo (Bavarska) oddaljena dobrih 20 km zračne črte. V njej bomo zaman iskali trgovino, bar ali kak storitveni obrat. Šteje vsega 140 prebivalcev. Zato ne čudi, da je župan (tudi Křenice imajo status samostojne občine!) hkrati tudi vodja vaških gasilcev in predsednik nogometnega kluba, ki letos praznuje 55 let obstoja.
Kljub svoji majhnosti premorejo Křenice bogato in zanimivo zgodovino. Njihova prva omemba sega v 10. stoletje (Chřenice). Prvotna trdnjava je bila kasneje porušena in na njenem mestu v 13. stoletju zgrajena nova, njena današnja podoba pa bržkone sega v 16. stoletje. Skozi zgodovino se je zamenjalo večje število lastnikov vasi.
Lipa, posajena ob 101-letnici nastanka Češkoslovaške.
Najmarkantnejša stavba (in spomenik) v vasi je omenjena utrdba v gotskem slogu iz 13. stoletja. Nahaja se na prostorih kmetijskega posestva. Z menjavo njenih lastnikov se je menjala tudi njen izgled. Največjo spremembo je doživela v 18. stoletju, ko je bila preurejena v graščino. Od notranje opreme se ni ohranilo skoraj nič. Stavba je danes v zasebnih rokah in zato javnosti nedostopna.
Poleg utrdbe velja omeniti še neoromansko Marijino kapelo iz druge polovice 19. stoletja. Nekaj korakov dalje lahko najdemo še spominsko ploščo z imeni 13-ih vaščanov, padlih v prvi svetovni vojni. Spominska plošča je bila odkrita leta 1936.
Spominska plošča trinajstim padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Nekdanja utrdba je obdana s propadajočimi objekti kmetijskega posestva.
Glavna cesta, ki vodi skozi vas, ni v najboljšem stanju. Pešci bi pogrešili tudi pločnik.
Spominska plošča trinajstim padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Nekdanja utrdba je obdana s propadajočimi objekti kmetijskega posestva.
Glavna cesta, ki vodi skozi vas, ni v najboljšem stanju. Pešci bi pogrešili tudi pločnik.
V vasi stoji tudi nekaj večstanovanjskih stavb.
Poleg Křenic občino sestavljata še dve manjši vasi. Skupaj premorejo nekaj malega preko 200 prebivalcev. Redka poseljenost ima za posledico redek promet po okoliških lokalnih cestah. Te so zato primerne tudi za družinske kolesarske izlete. Kljub temu, da skozi Křenice vodita dve označeni kolesarski stezi, kolesarjev tod ne bomo srečali v izobilju. Ljubiteljem miru, ki jim ni primarno imeti pri roki dobrine modernega sveta, bi ta del jugozahodne Češke znal biti pisan na kožo. Sprehod bodisi po poteh ali po cestah (kjer je večja verjetnost, da bomo katerem od bližnjih polj videli srno kot srečali avto na cesti) ob poljih in travnikih, skozi gozdove in vasice, kjer se marsikdaj zazdi, da se je čas ustavil desetletja nazaj, je kot nalašč za polnjenje baterij po vsakdanjih naporih.
V vasi stoji tudi nekaj večstanovanjskih stavb.
Ohranjena zuanja podoba kašče.
Křenice obdaja gričevnat svet travnikov, gozdov, polj in potokov.
Potok Merklinka in brezov drevored se lepo dopolnjujeta.
Ohranjena zuanja podoba kašče.
Křenice obdaja gričevnat svet travnikov, gozdov, polj in potokov.
Potok Merklinka in brezov drevored se lepo dopolnjujeta.
Vaški urad si deli stavbo z gasilskim društvom.
Vaški urad si deli stavbo z gasilskim društvom.
(Vele)meščani, ki jih pot le redko vodi iz mesta, bi znali Křenice označiti za vas na koncu sveta. Če bi sklepali po številu avtobusov, ki vas povezujejo s katerim od večjih mest, bi jim nemara lahko dali celo delno prav. Zgolj šest parov avtobusov namreč med ponedeljkom in petkom ustavlja v Křenicah. Trije avtobusi dnevno povezujejo vas z mestom Klatovy (sicer sedežem okrožja), do kamor je slabih 20 km vožnje. Do slabih 40 km oddaljene regijske metropole (Plzen) je z javnim prevozom mogoče priti edino s prestopanjem. Ob koncih tedna in praznikih vaščanom ne preostane drugega, kot oditi po opravkih z jeklenim konjičkom, saj bi na avtobus takrat čakali zaman.
Stavba vaškega urada ter pred njim edino postajališče v vasi.
Na vzhodnem koncu vasi je postavljeno manjše otroško igrišče.
Lepo obnovljena Marijina kapela.
Edini organizaciji, ki v Křenicah skrbita za družabno in tudi kulturno dogajanje je nogometni klub z dobrimi 20 člani ter gasilsko društvo, ki skupaj šteje 37 članov.
19. oktobra, 2024
TJ Žihobce – TJ Hory Matky Boži
Ekipa Žihobec, ki je zadnja leta končala sezono bodisi na prvem bodisi na zadnjem mestu, se tudi v aktualni drži svoje nihajoče krivulje. Trenutno se nahaja na zadnjem mestu svoje skupine najnižje lige okrožja Klatovy. V zadnji domači prvenstveni tekmi se jim je ponujala lepa priložnost, da izboljšajo svojo (vse prej kot blestečo) točkovno bero. Z morebitno zmago bi si pred zadnjim krogom ohranili možnosti, da prvenstva vendarle ne zaključijo povsem na dnu. V goste jim je namreč prispel najbližji tekmec (na lestvici) iz dobrih 20 km oddaljenega kraja Hory Matky Boži.
Obilno deževje je pred pričetkom tekme dodobra namočilo igrišče.
Zanimivo, da so Žihobce svojo edino zmago v jesenskem delu prvenstva dosegle ravno na gostovanju pri tokratnem nasprotniku. In to kar z rezultatom 2:9! Po besedah enega izmed veteranov Žihobec, Jana Dlouhyja, jim je tisto tekmo šlo praktično vse na roko. Od popolnega igralskega kadra (kar je v tej sezoni bolj izjema kot pravilo) kot samega razpleta tekme, ko se jim je na zelenici vse poklopilo. Z slovo od domačih privržencev so torej pričakali tekmeca po meri.
Dolgotrajno in močno deževje na zahodnem delu Češke je v teh dneh močno vplivalo na
razlitje številnih vodnih tokov. Za razliko od številnih okoliških potokov in rek je voda v Zihobeškem potoku, ki teče prav ob nogometnem igrišču, ostala v koritu. V nasprotnem bi bila tekma zagotovo odpovedana. Tekoča voda je prizanesla igrišču, vseeno pa je obilno deževje (dobro uro pred tekmo je sledil še en – skoraj polurni – naliv) dodobra razmočilo teren. Glede na lego igrišča in ostale okoliščine so tokratne razmere (verjetno ne prvič) potrdile, da je bila izgradnja igrišča opravljena temeljito. Marsikatero »višjeležeče« bi bilo ob podobnih razmerah vsaj delno pod vodo.
Sodnik je približno pol ure pred tekmo po ogledu igrišča (po pričakovanju) odločil, da se bo sobotna tekma v Žihobcah odigrala (ne vsa igrišča so si delila enako usodo – zadnji konec tedna je bilo namreč zaradi težkih razmer odpovedanih kar nekaj tekem v Plzenski regiji). Ko je bila odločitev o igranju dokončno potrjena, so se igralci obeh ekip lahko posvetili pripravi na tekmo, domači napovedovalec pa je vsem prisotnim po zvočniku (redko videno v najnižjih ligah) oznanil igralska kadra obeh nasprotnikov.
Trenerske vajeti pri domačih je tokrat v roke vzel veteran Jan Dlouhy. Njegove besede svojim varovancem (in tudi soigralcem) so bile namenjene predvsem po odpravljanju napak z zadnje tekme, ko so prejeli kar osem zadetkov.
Okrepčevalnica ob igrišču je odprla svoje okence slabo uro pred začetkom tekme.
Po dokončni potrditvi igranja tekme so domači nogometaši pričeli z ogrevanjem.
Jan Dlouhy v vlogi trenerja med zadnjimi napotki pred pričetkom tekme.
Uvodni pozdrav.
Prvih 15 minut je minilo v dinamični, a precej raztrgani igri. Željo po zmagi je bilo čutiti pri obeh ekipah. Domači so imeli malenkost več žogo v svojih nogah, a so gostje na drugi strani dajali občutek precej bolj izkušene ekipe. Verjetno so si tudi zato že v peti minuti priigrali lepo priložnost, ko je domači vratar Martin Kalny z dobrim posredovanjem rešil Žihobce zgodnjega zaostanka. Gostje so si zatem priigrali še nekaj polpriložnosti, a brez nevarnosti za domača vrata. Pri Žihobcah je v ofenzivi še najbolj izstopal prvi golgeter Jan Šufrinko. Soigralci so ga pogosto zalagali z žogami. A je tudi res, da je bil večine podaj deležen daleč proč od nasprotnikovih vrat. Po prejetih žogah se je domači napadalec na poti proti gostujočim vratom pogosto znašel proti številčnejši gostujoči obrambi.
Michal Nemrava je bil zadolžen za desno stran obrambe.
Priložnost gostov v 20. minuti ni ogrozila vrat Martina Kalnega.
Na nasprotni strani igrišča je obramba Žihobec delovala zanesljivo. Starejši igralci so s svojimi izkušnjami vselej pravočasno reagirali na nevarne žoge oz. akcije gostov. Kot edino slabost domače ekipe v uvodnem delu velja omeniti številne nenatančne podaje in mnoge izgubljene žoge, predvsem na sredini igrišča oz. pri izgradnji napadalnih akcij.
Angažirana domača igra je obrodila sadove v 27. minuti, ko se je na desni strani najbolje znašel kdo drug kot Šufrinko in z močnim ter visokim strelom premagal gostujočega vratarja.
Zgolj štiri minute kasneje je prvo ime domače ekipe znova udaril. Predvsem njegova vztrajnost je tokrat po daljši samostojni akciji botrovala novi žogi v gostujoči mreži. Veselje v domači ekipi je bilo precejšnje. Razumljivo, saj so se le redke tekme na podoben način odvijale njim v prid.
Jan Šufrinko je bil med najaktivnejšimi pri domačih.
Radim Peleška je bil med vidnejšimi pri domačih, a s tudi precej nenatančnimi podajami.
Tudi Jan Pretl je v prvem delu prvega polčasa dajal zanesljivost domači obrambi.
Izkušeni člen domače obrambe je tudi Jaromir Vanek.
Domači so prvič zmagoslavno dvignili roke v 27. minuti, ko se je proslavil domači golgeter Šufrinko. Na sliki v ospredju Kral (#10).
Prvi je v objem strelcu pritekel domači kapetan Eduard Hruza.
Pogled proti klopi domačih.
Borbenost veterana Vaneka.
Na žalost Žihobčanov je prednost dveh zadetkov trajala zgolj dve minuti. Po visokem predložku z desnega roba igrišča je žoga na liniji kazenskega prostora preletela dva domača obrambna igralca, končala na nogi gostujočega napadalca, ki je nato po samostojnem prodoru brez težav pospravil žogo za hrbet vratarja Kalnega.
Če si je domača defenziva za večji del prvega polčasa zaslužila pozitivno oceno, velja ravno nasprotno za zadnjo tretjino polčasa. Koncentracija v domači obramba je vidno popuščala, posledica še ene izmed napak (anemičnosti) je bil izenačujoči zadetek gostov v 40. minuti. Domači obrambni igralci so pustili vse preveč prostora gostom za natančen strel z roba kazenskega prostora, ko je žoga po sredini vrat preletela domačega čuvaja mreže (ki tudi ni bil najbolje postavljen).
Domači so prvo žogo iz svoje mreže pobrali zgolj dve minuti po doseženem drugem zadetku.
Žihobcam je redko uspelo resneje ogroziti gostujoča vrata. Na sliki je bil pri skoku v gostujočem kazenskem prostoru pri domačih najvišji Jakub Jeniček.
V 40. minuti so gostje s strelom po sredi vrat takole premagali domačega vratarja.
Dve minuti kasneje so gostje dosegli še tretji zadetek, ki pa ga je sodnik zaradi domnevnega prepovedanega položaja razveljavil. Ob natančnem strelu v desni spodnji kot domačega gola, je bil Kalny že premagan. A je eden izmed gostujočih napadalcev kot zadnji stal pred vratarjem, s čimer je po mnenju sodnika vplival na igro.
Kot bi modrim vsa opozorila ne zadostovala, so si za piko na i tik pred odmorom zabili tretji zadetek kar sami. Le-ta je bil plod pritiska gostov in (zopet) premalo odločne domače obrambe.
Domači so ob koncu polčasa vidno padli v igri. Na sliki osmoljenec Jan Kral.
Utrinek iz prvega polčasa s pogledom proti gledalcem.
Po tem, ko je Kalny odbil nevaren gostujoči strel, se je žoga nekaj trenutkov odbijala v domačem kazenskem prostoru. Dokler ni prišla do a tleh ležečega Jana Krala, ki jo je (resda delno zaradi gostujočega pritiska) potisnil v nebranjeni del lastnih vrat.
Namesto prednosti so tako domači z dolgimi nosovi odšli na odmor z zadetkom zaostanka. Prav neverjetno je, kako domači po lepi prednosti dovolili gostom preobrat. Po drugem zadetku se je vse odvijalo po domačih notah. Zgolj nekaj trenutkov pomanjkanja koncentracije je pomenil velik padec v igri, ki je botroval k nerazumljivim napakam, ki so jih gostje znali izkoristiti.
Prodajno okence v gostišču se nahaja na nasprotni strani, kjer je igrišče.
Poleg večje izbire pijač je v ponudbi tudi kar nekaj jedi.
Sobotna tekma v Žihobcah je privabila približno enako število gledalcev, kot je bilo glavnih akterjev tekme na in ob igrišču.
Posvet v domačem taboru tik pred pričetkom drugega polčasa.
Po pričakovanju so Žihobce v drugi polčas vstopile aktivneje. A so bili znova gostje tisti, ki so si priigrali lepše priložnosti. V 49. minuti je domači obrambi uspelo blokirati nevaren strel znotraj šestnajstmetrskega prostora. V 51. minuti je sledil nov hladen tuš za domače. Gostje so z levega roba kazenskega prostora poslali visoko žogo proti domačim vratom. Težko je uganiti, ali je šlo za predložek ali za strel. Žoga je na konec preletela Kalnega in na presenečenje mnogih končala v domačih vratih.
Domači so se držali svoje igre praktično ves čas tekme. Kljub napadalnim poskusom in želji, so si le redko priigrali prave priložnosti. Za razliko od gostov, ki so izkušeno čakali in izkoriščali luknje v domači defenzivi.
Medtem, ko si je domača trinajstica pripravila polpriložnosti, je gostom uspelo ponovno zadeti domači gol. A ga je sodnik po signalizaciji svojega pomočnika zaradi (sumljivo dosojenega) prepovedanega položaja razveljavil.
Utrinek iz drugega polčasa.
Domači vratar Martin Kalny je nekajkrat dobro posredoval, a je hkrati pokazal tudi svoje slabosti. Prevečkrat so ga v nemilosti pustili tudi obrambni soigralci.
Šufrinko si je tudi v drugem polčasu pripravil nekaj priložnosti. Njegov nevarni strel v 58. minuti gostujoči vratar odbil v kot.
Na trenutke luknjasta domača obramba je imela večkrat težave z gostujočimi napadalci.
Gostje so sčasoma prepustili sredino domačim in izkušeno še naprej prežali na napake Žihobčanov, po katerih se jim je ponujalo (preveč) prostora na polovici domačih. Po enem izmed protinapadov so v 77. minuti zadeli prečko. Minuto kasneje so z natančnim strelom z roba kazenskega prostora v levi del domačih vrat dosegli že peti zadetek. Le minuti zatem so svojo prednost še povišali. Domačim se je znova obetal visok poraz. Tega je s svojim tretjim (in trinajstim v sezoni) zadetkom omilil Šufrinko, ki je po prodoru v kazenski prostor nekoliko z leve z močnim strelom pod prečko v slogu najboljših napadalcev matiral gostujočega vratarja.
V 65. minuti dosežen zadetek gostov je bil razveljavljen zaradi domnevnega prepovedanega položaja.
Sodnik Martin Macal se je odločil tekmo odsoditi brez kartonov. Poleg tega so bile v tekmi vsaj tri situacije, ko bi večina njegovih kolegov pokazala na najstrožjo kazen.
Kalny je zgolj nemočno obsedel po petem gostujočem zadetku.
Najnevarnejši domači igralec je bil pogosto obkrožen z vsaj dvema gostujočima igralcema.
Domači vratar Kalny je bil zaradi slabe postavitve posredno kriv za vsaj dva gostujoča zadetka. Po drugi strani je v drugem polčasu z nekaj dobrimi posredovanji rešil modre še višjega poraza.
Končni rezultat 3:6 pomeni, da bodo po lanskem zadnjem mestu v drugi okrožni ligi Žihobče tudi letošnjo sezono zaključile na repu razpredelnice, le da tokrat ligo nižje.
Gostje so v 79. minuti še šestič matirali obrambo Žihobec.
Razočarani domači so po tekmi čestitali gostom za zasluženo zmago.
Težek teren je naposled pustil posledice tudi na zelenici. Glede na to, da je bila v soboto v Žihobcah odigrana zadnja tekma tekoče sezone, bo časa za obnovo več kot dovolj.
Jan Šufrinko – prvo ime domače ekipe. S hat trickom na zadnji tekmi je svojo bero zadetkov v sezoni povišal na 13. A niti njegova odlična predstava Žihobcam ni pomagala izboljšati točkovne bere.
Odgovorne v klubu nedvomno čaka težka naloga. Številni porazi zagotovo ne vplivajo pozitivno (predvsem na mlade) igralce. Posledično je pod vprašajem njihovo nadaljevanje igranja za Žihobce tudi v prihodnji sezoni. V kolikor se prvo ime domače ekipe Jan Šufrinko odloči tudi prihodnjo sezono pomagati Žihobcam in hkrati ohrani (ali celo nadgradi) svojo formo, se za napadalni del ekipe ni za bati. Njegov doprinos ekipi in nos za doseganje zadetkov je konkretno nad nivojem tekmovanja. Na drugi strani je očitno, da v obrambi zgolj izkušnje ne zadostujejo več. Tudi leta v najnižji ligi naredijo svoje. V kolikor bi v Žihobcah uspeli dvigniti nivo defenzivnega dela ekipe (pomladitev), bi se znala tudi rezultatska krivulja (končno) zopet obrniti navzgor in posledično klub pripeljati v mirnejše vode.
1. junija, 2024