Dandanes vse redkeje naletimo na klube v najnižjih ligah, ki jim poleg članske uspe v tekmovanje prijaviti še katero izmed mlajših selekcij. Zato toliko bolj bode v oči uspešno delo z najmlajšimi v ekipi Černiva. Ne le številčen odziv, tudi rezultati vseh mlajših starostnih ekip dokazujejo, da je klub pred leti ubral pravo smer. Zasluge za načrtno delo z mladimi gredo v prvi vrsti Miroslavu Kalivodi, ki je skupaj s Tomašem Choduro postavil zavidanja vredne temelje. Takšne, ki jih Černivu lahko zavida marsikateri klub na precej višjem nivoju.

Člansko moštvo Černiva, ki pred imenom kraja nosi naziv »sokol«, nastopa v okrožju Litomeřice. Gre za edino okrožje znotraj Usteške regije, ki premore zadostno število klubov za organizacijo ligaškega tekmovanja na najnižjem nivoju. Čeprav ima nogomet primat v številnih vaseh znotraj okrožja, se mnogi klubi soočajo s težavami glede (pre)majhnega igralskega kadra. Na mnoge klube litomeřiškega okrožja tako danes spominjajo le še (zarasli) travniki iz katerih se dvigata konstrukciji nogometnih vrat.

Sokol Černiv v aktualni sezoni nastopa v skupini A, ki jo tvori dvanajsterica nogometnih moštev (enako, kot tudi v skupini B). Pred sezono na novo sestavljeno članska ekipa po 19-ih odigranih krogih zaseda zadnje mesto. Enajst osvojenih točk ji sicer daje še nekaj teoretičnih možnosti, da se v zadnjih treh prvenstvenih krogih povzpne pred svojega najbližjega zasledovalca, ki mu beži za pet točk.

Precej bolj od nadaljevanja je bil za Černiv uspešen uvodni del prvenstva. Njihove prve tri ligaške tekme so se po 90-ih minutah končale neodločeno. V primeru, da redni del srečanja ne prinese zmagovalca, le-tega po pravilih okrožne nogometne zveze prinese streljanje enajstmetrovk. Uspešnejše moštvo po njih prejme dodatno točko. Kar je Černivu v prvih treh primerih uspelo dvakrat. V nadaljevanju prvenstva so še dvakrat uspeli remizirati. Uspešno izvajanje strelov z bele točke, jim je v treh primerih prineslo dodatno točko. Edino zmago v rednem delu tekme so dosegli pred dvema tednoma, ko so na domačem igrišču premagali Medvědice s 3:1. Za njihov največji skalp bi lahko razglasili zmago po izvajanju enajstmetrovk nad trenutno drugouvrščeno ekipo. Medtem ko so pri vodilni ekipi doživeli najvišji poraz (15:1) v sezoni. Ker so tekme večinoma izgubljali z visoko razliko, ne čudi da imajo od vseh ekip tako najslabšo obrambo kot tudi napad. Černiv namreč v povprečju prejme skoraj sedem zadetkov na srečanje.

Vsaj delno opravičilo za mnoge visoke poraze gre iskati v na novo formiranem članskem moštvu pred sezono. Preteklo je namreč Černiv odigral pod okriljem kluba iz bližnjega kraja Libochovice. K temu koraku so ga prisilile težave s premajhnim igralskim kadrom. Da bi se članski nogomet v vasi igral še naprej, so odgovorni v klubu poiskali rešitev pri »sosedih«. Po dogovoru je v njihovo B ekipo prestopilo nekaj igralcev Černiva, moštvo pa je svoje domače prvenstvene tekme igralo v Černivu. Ker je pretekla sezona pokazala več slabosti kot prednosti skupne poti, so se v Černivu odločili zavihati rokave in v tekmovanje znova prijaviti svojo ekipo. Novemu moštvu se je pridružilo nekaj igralcev, ki so v preteklosti nosili černivski dres. Glavnina pa jih je prišla iz kluba Podbradec, ki je po koncu pretekle sezone prenehal delovati.

K boljšim rezultatom članske ekipe Černiva bi nedvomno prispeval vsaj kak skupni trening igralcev. Med tednom bi namreč na igrišču zaman iskali igralce članskega moštva. Tudi zato bo do naslednjega dvoboja proti največjemu rivalu iz Libochovic (ki bodo tekočo sezono izpadle iz osme lige) preteklo še kar nekaj vode. Od trenutnih nasprotnikov nekaj več naboja prinaša tekma proti Upohlavom. A še to bolj zaradi neposredne bližine (gre za sosednjo vas) kot rivalstva med igralci obeh moštev.

Zanimivo, da imajo tako Upohlavy kot Černiv v svojem grbu podobo bližnje vzpetine Hazmburk na kateri stojijo razvaline nekdaj mogočnega gradu.

Čeprav za klub iz svoje vasi ni nikdar zaigral, je v Černivu rojeni nekdanji nogometaš Roman Tyce daleč najslavnejše nogometno ime v kraju. Danes 49-letni Tyce je po nastopanju za Slovan Liberec in Sparto iz Prage vrhunec svoje kariere doživel v sosednji Nemčiji, natančneje pri klubu TSV München 1860. Zanj je nastopal kar devet let (med letoma 1998 in 2007) – prvih šest sezon v Bundesligi in zadnje tri v drugi nemški ligi. Leta 2000 je za Češko nastopil na evropskem prvenstvu reprezentanc do 21 let ter na olimpijskih igrah. Obakrat kot njen kapetan. Za člansko reprezentanco je mdr. nastopil tudi na evropskem prvenstvu na Portugalskem leta 2004, ko je Češka izpadla v polfinalu.

Tyce je po zaključku nogometne kariere ostal z družino v Nemčiji. Svojo rodno vas obišče nekajkrat na leto. Nemalokrat je priskočil na pomoč tudi lokalnemu klubu. Tako je predvsem mlajšim selekcijam priskrbel opremo in žoge. Kot zanimivost velja omeniti, da je še v času aktivnega nogometnega udejstvovanja klubu iz Černiva poslal kar tri komplete originalnih dresov münchenskega kluba s priimki igralcev na hrbtni strani. Kar ni zmotilo nogometaše Černiva, ki so si jih nemudoma nadeli in z njimi nastopali (takrat še na regijskem nivoju) še dolga leta po prejemu pošiljke. In bi verjetno še danes, če pred kratkim ne bi v klubu nabavili novega kompleta dresov.

Za razliko od Romana Tyceja, je njegov oče Marcel velik del svojega življenja posvetil černivskemu klubu. Dres lokalnega kluba je prvič oblekel v začetku najstniških let, ko je nastopal za ekipo dečkov. Ker v Černivu takrat niso imeli kadetske oz. mladinske ekipe, je bil štiri leta primoran igrati za sosednje Libochovice. Nakar se je kot član vrnil v svoj matični klub za katerega je nastopal do svojega 50. leta. Kasneje je pustil svoj pečat tudi pri vodenju kluba.

Marcel Tyce s svojo ženo živi v novejši hiši na obrobju vasi. Njuna garaža pod hišo je predelana v manjši gostinski prostor, ki svoja vrata obiskovalcem odpira pozno popoldne. Nekdo, ki se prvič znajde v Černivu, bo verjetno potreboval tudi nekaj poguma za vstop vanjo. Tabla na nasprotni strani ceste z napisom (zgolj) enega izmed znamk hmeljevega napitka je nemara edino, kar da slutiti možnost okrepčila v bližini. Na vratih garaže je sicer na A4 formatu prilepljen (od daleč komaj da viden) odpiralni čas. Zato pa notranjost prostora poskrbi za pravi nogometni priokus. Stene so do zadnjega kotička zapolnjene z nogometnimi fotografijami in dresi. Med katerimi seveda ne manjka niti originalni dres Romana Tyceja iz časa nastopanja za münchenski klub.

Za vodenje kluba je zadolžen kar sam župan Černiva. Tudi zato se na vaškem uradu toliko bolj zavedajo širšega pomena nogometa za svoj kraj. V primeru Černiva to velja še toliko bolj, če vemo, da v vasi ni nobenega drugega kluba oz. društva, ki bi skrbelo za družabno življenje vaščanov. Tudi zato vaški proračun pokriva osnovne stroške (ogrevanje, voda, vzdrževanje igrišča) s čimer je močno olajšano delovanje kluba.

Poleg občinskega prispevka predstavljajo pomemben vir prihodka za klub tudi mesečne članarine staršev ter subvencije Češke športne zveze (ČUS). Te v Černivu preusmerjajo predvsem v izboljšavo infrastrukture. Tako so nedavno ob igrišču izvrtali vrtino, ki jim omogoča lastno zalivanje igrišča.

Zgodovina in uspehi kluba     

Le stežka bomo danes našli kakšno informacijo o začetkih nogometa v Černivu. Znana ni niti letnica ustanovitve kluba. Dasiravno naj bi zametki nogometne aktivnosti v kraju segali (skoraj) stoletje v preteklost. V tem pogledu je velika škoda, da se do danes ni našel kdo, ki bi svoj čas namenil ureditvi klubskega arhiva. S čimer bi bil dodan pomemben kamenček v nogometnem mozaiku Černiva.

Če predpostavljamo, da začetki kluba segajo v obdobje med obema svetovnima vojnama, lahko drugo polovico delovanja kluba označimo za rezultatsko uspešno. Še toliko bolj, če upoštevamo velikost kraja, kjer domuje Sokol Černiv. Po nekaj vzponih in padcih med najnižjo in najvišjo ligo okrožja (danes imenovano osma liga), se je v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja člansko moštvo prvič prebilo na regijski nivo. Po uspešnem nastopanju v tretji regijski ligi (sedma liga na državnem nivoju) uspe moštvu uvrstitev še nivo višje. V drugi najvišji ligi Usteške regije nato nastopa Černiv štiri sezone. V eni od teh sezon konča prvenstvo na šestem mestu (kar velja za največji klubski uspeh v njegovi zgodovini). Zanimivo, da je ravno tisto sezono v elitno regijsko ligo napredovalo vseh pet moštev pred njim.

Sočasno z napredovanjem članske ekipe z okrožnega na regijski nivo, se je v Černivu (zahvaljujoč zadostnemu številu igralcev) formirala tudi B ekipa. Ta naj bi nastopala kar 35 let – vse do sezone 2015/16, ko je zaradi premajhnega števila igralcev izstopila iz takrat druge regijske (danes devete) lige. Drugo moštvo Černiva je nekaj časa svoje domače tekme igralo v enem izmed sosednjih krajev (Chotěšov), ki je takrat ostal brez svojega nogometnega kluba.

2018/19 velja za zadnjo sezono, ki jo je Černiv odigral v družbi regijskih ligašev. Izpad v prvo okrožno ligo ni pustil večjih posledic na moštvu. Kar se je odrazilo dve leti kasneje, ko je epidemija covida in prekinitev prvenstva preprečila ekipi borbo za vrnitev v tretjo regijsko ligo. Po sedmih odigranih krogih je namreč Černiv zasedal prvo mesto. Kljub želji po napredovanju so v klubu brez večjih pretresov sprejeli okoliščine in nadaljevali s tekmovanjem v najvišji ligi okrožja. V njej se jim je v naslednjih dveh sezonah tako željena uvrstitev ponovno za las izmuznila. Sezono 2021/22 so namreč končali na drugem mestu, leto kasneje pa na četrtem, ko so ligo višje napredovala vsa tri moštva pred njim.

Poletno dogajanje pred tremi leti je napovedovalo vse prej kot lepe čase za članski nogomet v Černivu. Peterica nogometašev se je namreč vrnila v svoj matični klub Terezin (ki je takrat ponovno zaživel). Veliko vrzel so zapolnili s prihodi nekaterih igralcev ter vrnitvijo poškodovanih. Pred sezono 2023/24 se je tako na spisku znašlo 17 nogometašev. A je že zimski premor nakazal nove težave. Poleg odhodov igralcev se je povečalo tudi število poškodovanih. Kar naenkrat so v Černivu premogli vsega enajsterico članskih žogobrcarjev. Za nameček so tudi nekateri od njih napovedali svoj odhod oz. prenehanje igranja za klub po koncu sezone. Odgovorni v klubu so bili zato spomladi primorani zavihati rokave in pričeti iskati rešitev za nadaljnji obstoj članskega nogometa v vasi. Praktično edina možnost se je ponujala združitev s katerim od okoliških klubov. Ker se odgovorni klubski delavci v podobnih situacijah običajno obrnejo k najbližjim klubom, se je kot prva alternativa ponujala v Upohlavyh. Klub iz tri kilometre oddaljene vasi je takrat nastopal v najnižji ligi. Hkrati se je tudi sam potikal s pomanjkanjem igralcev. V primeru združitve bi skupno moštvo po vsej verjetnosti igralo svoje domače prvenstvene tekme v obeh krajih. Kar bi posledično pomenilo, da bi Černiv gostil ligaško tekmo na vsake štiri tedne. Zato so se tej možnosti v klubu odrekli. In poiskali rešitev v že omenjenih Libochovicah ter s skupnimi močni ustanovili B moštvo, ki je nadaljevalo z nastopanjem v deveti ligi, vse svoje domače tekme pa igralo v Černivu.

Po ne najboljši izkušnji iz pretekle sezone so se v klubu odločili ponovno formirati lastno člansko ekipo ter s tem pričeti novo klubsko poglavje.

Infrastruktura

Kot v veliki večini manjših nogometnih vasi, se tudi igrišče v Černivu nahaja na skrajnem (severnem) robu kraja. Prvotno naj bi nogometaši imeli svoje domovanje na dveh različnih mestih v vasi. Na današnji lokaciji naj bi se igrišče zgradilo pred približno 80-imi leti. Predvsem jasni poznojesenski dnevi razkrijejo njegovo slabost (lega zahod – vzhod). Medtem ko je sama lokacija za okolico praktično nemoteča. Južno ob igrišču se namreč nahaja klubski objekt ter za njim ena od stranskih vaških cest. Na nasprotni strani se razprostira polje. Še najbližji bivanjski objekt (družinski hiši) se nahajata za vrati ob zahodnem delu igrišča. A sta vseeno dovolj oddaljeni, da nogometna aktivnost za njune lastnike ne bi smela predstavljati prevelike nadloge. Na travniku za nasprotnimi vrati je bilo pred časom postavljeno manjše igrišče z umetno podlago in umetno razsvetljavo. To še kako prav pride vsem mlajšim klubskim selekcijam v obdobju med jesenjo in pomladjo. Čeprav gre za igrišče manjših dimenzij, na drugi strani omogoča trenažni proces ne glede na vremenske razmere in – kar je še pomembneje – zahvaljujoč umetni osvetlitvi tudi v kratkih zimskih dneh.

Igrišče obdaja približno meter visoka kovinska ograja ter nekaj klopi na obeh straneh njegove dolžine. Zanimiv je pogled na dolgo klop, ki se drži klubskega objekta. Napisa na njenem naslonjalu razkrivata, da gre (dobesedno) za (eno) rezervno klop namenjeno obema moštvoma. Plošča na sredini klopi predstavlja razmejitev med domačo in gostujočo polovico. Pri tem velja omeniti, da so moštva čakali enaki pogoji tudi pred tridesetimi leti, ko je Černiv nastopal v šesti ligi.

Pogled na klubski objekt že od daleč razkriva, da je več kot potreben obnove. Po besedah Kalivode naj bi ravno naslednji poletni in zimski premor v klubu izkoristili za njegovo renovacijo. Navkljub zastareli zunanji podobi stavbe, urejeni notranji prostori odražajo skrb odgovornih klubskih delavcev za svoj objekt. V njem so trije večji prostori. Obe garderobi sta (presenetljivo) prostorni. Domača mdr. služi tudi kot sušilnica dresov. Tretji (manjši) prostor je v času tekem namenjen sodnikom. V njem hkrati klub hrani številne pokale, ki so postavljeni na polici.

Vsaj kar se zunanje podobe tiče, je precej prijaznejši pogled na objekt na nasprotni strani igrišča. Gre za malenkost dvignjeno pokrito teraso z nekaj mizami in klopmi. V njenem kotu je ločen manjši prostor, ki v času tekem služi za prodajo pijače ter prigrizkov. Preprost ter ob nogometnih igriščih redko viden objekt deluje domače in pozitivno. Ker je postavljen v bližini sredine igrišča omogoča tudi dober pogled na dogajanje na travnati površini.

Če upoštevamo nivo tekmovanja, je sama igralna površina v zadovoljivem stanju. Igrišče je resda mestoma malenkost neravno in zaradi kritičnega pomanjkanja padavin trenutno tudi nekoliko trše. Med sprehodom ob igrišču bi marsikomu padel oči tudi naklon. Igrišče namreč »visi« proti zahodu, kjer je dobra dva in pol metra nižji, kot ob kotni zastavici na nasprotni strani. Kljub temu v seštevku omogoča normalne pogoje za igranje tekem prav vseh kategorij. Po besedah Kalivode bi si v klubu želeli izboljšati predvsem igralno površino. Kar jim z nedavno skopano vrtino in nakupom cevi ter škropilnika vsaj delno uspeva. Na drugi strani jim veliko težavo predstavljajo zahtevna tla za vzdrževanje igrišča ter zaradi splošnega pomanjkanja vode omejitev njene porabe pri zalivanju zelenice. Podoba travnika bo tako tudi v prihodnje delno še naprej odvisna od vremena.

Vodstvo kluba in igralski kader

Da je klub v dobrih rokah, se lahko prepričamo ob pogledu na spiske nekdanjih igralcev. Nemara vsi, ki so v vodstvu Černiva, so tako ali drugače daljše obdobje povezani s klubom. Za vodenje kluba je zadolžen vaški župan Petr Vit. Nedavno je na funkciji tajnika kluba Marcela Tyceja nadomestil Miroslav Pragl. Tudi on je svoje prve nogometne korake kot šestletnik naredil v Černivu. Poleg omenjene funkcije hkrati vodi tudi selekcijo mlajših cicibanov. Kljub temu, da Tyce uradno ne opravlja nobene funkcije v klubu, ima še vedno na skrbi pripravo igrišča. Hkrati mu ni težko priskočiti klubu na pomoč pri vsakdanjih opravilih.

Zahvaljujoč vodji mlajših selekcij Miroslavu Kalivodi lahko v Černivu ponosno zrejo v prihodnost. Njegov doprinos pri formiranju moštev mlajših kategorij je za klub, kot je Černiv, neprecenljiv.

Pred sezono na novo sestavljeno člansko moštvo je mešanica prišlekov ter igralcev, ki so že pred tem nosili dres Černiva. Večina novih igralcev se je moštvu pridružila iz propadlega kluba Podbradec. Poleg njih velja omeniti peterico nogometašev, ki se je po enoletnem igranju za B ekipo Libochovic vrnila nazaj v klub. V povprečju gre za starejšo ekipo v kateri po starosti izstopa 60-letni Pavel Fasner. Trenutni kader premore dva igralca, ki imata svoje prebivališče prav v Černivu. Pri obeh lahko med njunimi soigralci najdemo tudi sorodnike.

Pavlu Vitu tako dela družbo njegov brat Petr mlajši (sinova župana in predsednika kluba), medtem ko Lukaš Pragl skupaj z Jakubom in Milanom tvori trojico bratrancev. Slednji omenjeni (Milan Pragl) je hkrati edini aktivni nogometaš, ki je v dresu Černiva okusil nastopanje na regijskem nivoju. Bogate izkušnje uspešno unovčuje tudi v najnižji ligi, saj je trenutno s šestimi doseženimi zadetki vodilni na klubski lestvici strelcev. Ker moštvo uradno nima svojega trenerja, njegove naloge večinoma prevzame ravno Milan Pragl.    

Mlajše kategorije

Da lahko nogomet ponudi čudeže tudi v najmanjših (nogometnih) sredinah, dokazujejo ravno v Černivu pri delu z mladimi. Tudi v preteklosti so bila obdobja, ko je klub v tekmovanje prijavil katero od mlajših selekcij. Kot denimo v 80-ih letih, ko je barve Černiva branilo moštvo kadetov in mladincev (tekmovanje je takrat potekalo v eni starostni kategoriji). A nikdar se na vaškem nogometnem igrišču ni izmenjevalo toliko otrok, kot v zadnjem obdobju.

Odločilne korake pri izgradnji temeljev dela z mladimi je pred devetimi leti storil Miroslav Kalivoda, tudi sam nekdaj aktivni igralec Černiva. Zanj je nastopal med letoma 1991 in 2003, ko je s članskim moštvom mdr. okusil štiriletno igranje v drugi regijski ligi. Kalivoda je s svojo angažiranostjo, voljo in željo dokazal, da tudi najmanjše nogometne sredine lahko privabijo zadostno število otrok za formiranje moštev mlajših starostnih kategorij. Njegovi načrtni obiski vaških uradov, ravnateljev okoliških šol, lepljenje letakov z vabili na nogometne treninge ter objavo naborov na klubski Facebook strani so kmalu obrodili sadove. Pri čemer velja poudariti, da je Kalivoda kontaktiral tudi ravnatelje in vaške uradnike v krajih z neprimerljivo večjimi nogometnimi sredinami. Odziv otrok in staršev je pokazal, da je neredko krivda za manjšo nogometno angažiranost otrok tudi v pomanjkanju volje klubskih delavcev. V Černivu se s težavami okoliških sredin niso ravno obremenjevali. Prihodi nogometa željnih otrok so za Kalivodo in njegovega klubskega kolega Tomaša Choduro pomenili pričetek zelo uspešne zgodbe, ki je lahko zgled marsikateremu večjemu nogometnemu klubu v višjih ligah.

V sezoni 2022/23 je imel Černiv v tekmovanja prijavljene tri mlajše kategorije. Že naslednjo sezono je njihovo število povečal še za eno. S čimer se uvršča med zelo redke klube v najnižjih ligah, ki poleg članske ekipe premorejo štiri klubske selekcije. V aktualni sezoni ima Černiv prijavljene kategorije starejših in mlajših dečkov, mlajših cicibanov ter t.i. bambini cicibanov. Vse štiri ekipe nastopajo v tekmovanju okrožja Litomeřice in imajo po dva treninga tedensko.

Pridobljene izkušnje pri delu z mladimi so za Kalivodo hkrati eno od vodil pri načrtovanju prihodnosti mladinskega ustroja kluba. Ker je v tako omejenem okolju, kot je Černiv, skoraj da nemogoče zapolniti generacijske luknje, so mladi žogobrcarji po koncu nastopanja za določeno kategorijo nemalokrat primorani poiskati novo sredino, ki jim omogoča nadaljevanje njihovega nogometnega udejstvovanja. Iz Černiva so tako igralci po koncu nastopanja za starejše dečke večinoma odhajali v klube iz večjih bližnjih mest (Lovosice, Litomeřice, Brozany nad Ohři). Kar bi vodja mladinskega pogona Černiva v prihodnosti rad spremenil. Odločne načrte želi vsaj delno izpolniti že prihodnjo sezono s formiranjem kadetske ekipe. S čimer bi omogočil igralcem, ki bodo v kratkem zaključili osnovno šolo, nadaljevanje nogometne poti v Černivu.

V klubu se še kako dobro zavedajo časov v katerih živimo in v katerih je vse prej kot samoumevno, da bodo otroci oz. mladina vztrajali v nogometu. Tudi zato Kalivoda ne želi ničesar prepuščati naključju in redno skrbi za priliv novih nogometnih nadobudnežev. Na marčevsko javno objavljeno vabilo na klubskem Facebooku se je odzvalo dvanajst otrok. Ki so jih v klubu medtem vključili v proces treningov in tekem.

Kot v veliki večini okrožij širom Češke, je tudi v okrožju Litomeřice tekmovanje za igralce v srednješolskem obdobju organizirano v eni starostni skupini (15-18 let). Po besedah Kalivode se zato v klubu v primeru uspešnega formiranja kadetske ekipe nagibajo k prijavi le-te v regijsko tekmovanje. Resda gre za stopničko višji nivo, a po drugi strani tekmovanje v Usteški regiji poteka ločeno za kadete in mladince. Kar mladostnikom nedvomno olajša prehod iz ene v drugo starostno kategorijo. Kalivoda tudi odločno zanika, da bi mladi nogometaši ob prehodu h kadetom ter prijavi v regijsko tekmovanje lahko naleteli na pretrd oreh v smislu (pre)zahtevnih tekmecev. Svoj optimizem gradi po prikazanem na številnih prijateljskih tekmah, ki jih tako starejši kot mlajši dečki Černiva praviloma igrajo proti svojim vrstnikom iz regijske lige. V primeru nezadostnega števila igralcev so za sestavo kadetske ekipe v klubu odprti za sodelovanje s katerim izmed bližnjih moštev ter s skupnimi močmi sestaviti in prijaviti v tekmovanje ekipo do 16-ega leta starosti.

Da bi tudi trenutni generaciji mlajših cicibanov omogočili nadaljnje igranje v Černivu oz. čim lažji prehod v starejšo kategorijo, v klubu ne izključujejo niti ustanovitve ekipe starejših cicibanov v prihodnji sezoni.

Ob omembi novih selekcij klubska legenda Marcel Tyce ne skriva zaskrbljenosti zaradi morebitne preobremenjenosti igrišča. Le da so to v tej situaciji bolj kot ne sladke skrbi odgovornih v klubu.

Starejši dečki

Po težavah s članskim moštvom, na katere so v Černivu naleteli pred sezono 2024/25 in ki so jih v klubu naposled rešili s pomočjo sosednjega kluba iz kraja Libochovice se je sodelovanje med kluboma istočasno usmerilo tudi k mlajšim kategorijam. Enako kot preteklo, tudi letošnjo sezono Libochovice nastopajo v osmi ligi. Nastopanje v najvišji okrožni ligi od klubov zahteva prijavo v tekmovanje vsaj ene mlajše kategorije. V nasprotnem jih doleti finančna kazen. V zahvalo za pomoč pri ohranitvi članskega nogometa so v Černivu priskočili na pomoč z igralci generacije starejših dečkov. Ti tako drugo zaporedno sezono nastopajo s skupno ekipo v kateri sicer prevladujejo igralci Černiva.

Moštvo vodita že omenjena Kalivoda in Chodura. Tudi zato, ker nekaj igralcev nastopa za obe kategoriji dečkov, imajo mladi žogobrcarji obeh selekcij večinoma skupne treninge. Sprememba pravil pri nazivih lig pred letošnjo sezono se je dotaknila tudi vseh mlajših selekcij. Tako je tekmovanje znotraj okrožja za starejše in mlajše dečke ovrednoteno kot petoligaško tekmovanje na nivoju države. Ekipa Sokol Černiv / Libochovice trenutno v 14-članski ligi po 21-ih odigranih tekmah zaseda četrto mesto. Ekipa se lahko mdr. pohvali z drugo najboljšo obrambo ter dvema izvenserijskima strelcema – Ondřejem Kohanom in Petrom Pat̛cho, ki sta oba dosegla po 23 zadetkov.

Mlajši dečki

Trenutna generacija igralcev do 12. leta starosti velja za eno najperspektivnejših v zgodovini černivskega nogometa. Enako kot starejše, tudi mlajše dečke vodi tandem Kalivoda – Chodura. V celotni sezoni so doživeli vsega dva poraza. Oba proti vodilnemu moštvu. Še posebej nesrečen je bil drugi poraz na domačem igrišču, ko je Černiv izenačujoči zadetek prejeli v izdihljajih tekme po strelu z najstrožje kazni. Sledilo je izvajanje strelov z bele točke, ki je več veselja prineslo gostom. Velika verjetnost je, da bo ravno ta izgubljena točka na koncu znala odločiti prvaka. Pred zadnjimi tremi tekmami namreč zaostanek Černiva za vodilnim moštvom znaša prav eno točko.

Tekme mlajših dečkov potekajo s sedmimi igralci v polju in vratarjem. Klubi večinoma za igralno površino uporabijo celotno širino glavnega igrišča. Tekme, ki trajajo dvakrat 30 minut, vedno sodi uradni sodnik.

Pogled na lestvico deseterice klubov razkriva, da ima Černiv najboljšo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Še posebej pade v oči njihov (z naskokom najboljši) napad. Ekipa se lahko pohvali s povprečjem več kot devetih doseženih zadetkov na srečanje. Med strelci s kar 33-imi zadetki izstopa Matyaš Buryanek. Kot zanimivost velja omeniti, da si kapetanski trak večino tekem nadene edino dekle v moštvu – Nikola Petrů.

Glede na številne visoke zmage Černiva se sama po sebi ponuja možnost prijave ekipe na višji – regijski – nivo tekmovanja. Kar bi mladim nogometašem omogočilo več težjih tekem in posledično hitrejši nogometni razvoj. Kalivoda te teze ne zanika. A hkrati izpostavi težavo, ki se dotika nemara vseh manjših nogometnih sredin. Z nastopanjem v regijski ligi bi bila izpostavljenost mladih černivskih igralcev mnogo večja. Kar za seboj prinese tako pozitivne kot negativne posledice. Slednje so vezane predvsem na perspektivne igralce Černiva, ki bi v tekmah proti klubom iz okoliških večjih mest hitreje postali plen finančno neprimerljivo močnejših nogometnih sredin. Tudi zato odgovornim v Černivu (vsaj zaenkrat) ostaja precej bližje tekmovanje v prvenstvu okrožja.

Mlajši cicibani

Ekipa igralcev do osmega leta starosti ima za seboj uspešne nastope v jesenskem delu in nekaj manj uspešne v spomladanskem delu sezone. Prvi del sezone so odigrali v eni od dveh skupin (A), kjer so si z dobrimi rezultati skupaj s še sedmerico moštev izborili spomladanske nastope v t.i. skupini »Gold«. A jim zlata skupina po sedmih odigranih srečanjih še ni prinesla veselja. Dasiravno je Černiv kar nekaj tekem izgubil s tesnim rezultatom. Tekme v tej kategoriji potekajo 4 x 15 minut s štirimi igralci v polju ter vratarjem, ki mu je dovoljeno žogo prijeti tudi po podaji soigralca. Tudi zaradi manjših dimenzij se avti izvajajo z nogo. Za sojenje ter merjenje časa je vedno pristojna domača ekipa (nemalokrat je to kar sam trener).

Ekipo mlajših cicibanov vodita Martin Pragl starejši ter njegov nečak Miroslav Pragl, ki hkrati opravlja tudi funkcijo tajnika kluba. Prvega omenjenega imajo lokalni ljubitelji možnost videti tudi kot sodnika na tekmah najvišje regijske lige. Podobno, kot ostali klubski delavci, je tudi Miroslav Pragl velik del svoje aktivne nogometne kariere preigral v dresu Černiva. Prvič je za ekipo dečkov nastopil pri svojih šestih letih. Kadetsko in mladinsko obdobje je preigral v Roudnici nad Labem ter se zatem vrnil v člansko moštvo Černiva za katerega je nastopal do svojega 38. leta.

Seznam igralcev nam razkrije, da ima vsak od dvojice trenerjev v moštvu mlajših cicibanov tudi svojega družinskega naslednika. Martin Pragl tako še dodatno bdi nad nogometnimi koraki vnuka Teodorja, medtem ko Miroslav Pragl svoje nogometne izkušnje prenaša tudi na sina Tobiaša. Slednjemu družbo v ekipi dela tudi bratranec Oliver Pragl.

Bambini

Tretjo zaporedno sezono se lahko v Černivu pohvalijo tudi z najmlajšo nogometno kategorijo. Gre za predšolske otroke, t.i. bambini (oz. mini cicibane). Za spoznavanje z nogometnimi koraki otrok do šestega leta starosti sta v klubu zadolžena Martin Pragl starejši ter njegov sin Martin Pragl ml. Ker je pri omenjeni skupini otrok pomembnejša zabava in spoznavanje z osnovami nogometne igre, se rezultati njihovih tekem (ki potekajo po turnirskem sistemu) javno ne beležijo. Običajno so spiski igralcev v tej kategoriji krajši, kot spiski njihovih starejših vrstnikov. Na njih lahko najdemo nekaj dekliških imen. Med njimi tudi Sofii Toušovo, ki se ne boji nastopati niti proti dve leti starejšim vrstnikom v kategoriji mlajših cicibanov. 

Medijska pokritost in cilji kluba

Zadnje  vse prej kot uspešno obdobje za članski nogomet je v Černivu pustilo posledice tudi v smislu zunanje podobe kluba. O čemer se lahko prepričamo tako med iskanjem informacij o klubu na svetovnem spletu kot tudi med obiskom kraja. Klub je pred petimi leti sicer izdelal svojo spletno stran. A zadnja novica na njej sega v leto 2024. Nasploh se zdi, da stran ni nikdar prav zaživela.

Očitno so se v klubu odločili nekaj več pozornosti usmeriti Facebooku. Ta je aktiven od leta 2022. Lep čas je bil namenjen obveščanju o prihajajočih in odigranih tekmah vseh klubskih kategorij. Pogosto so bile nanj dodane številne slike s tekem, treningov in tudi priprav. V zadnjem letu so tudi objave na njem precej usahnile.

Niti pogled na vaško oglasno desko ne daje slutiti prisotnost nogometa v Černivu. Kar bi se – glede na zavidanja vredno število klubskih selekcij in posledično pogostost tekem – vsekakor spodobilo. Še posebej, ker nogomet v Černivu pomeni mnogo več, kot »le« športni dogodek. Gre namreč za edino dejavnost v vasi, ki redno ob koncih tedna skrbi z nekaj dogajanja, živahnosti in druženja. Nikakor se ne gre znebiti občutka, da slabše obdobje za člansko moštvo Černiva vpliva na razpoloženje vseh klubskih delavcev. Kar je do neke mere razumljivo. Rezultati članov so običajno gonilna sila vsakega nogometnega kluba. In ti so trenutno na najnižji točki v vsej zgodovini černivskega nogometa. Vseeno trenutno črno obdobje ne bi smelo zasenčiti hvalevrednega dela z mladimi, ki je lahko vzor prav vsem nogometnim klubom. Odgovornim v klubu je v sorazmerno kratkem obdobju uspelo postaviti – še posebej za današnji čas – zavidljiv nivo dela z najmlajšimi. Tako odziv otrok kot njihovih staršev dokazuje, da je klub pri delu z mladimi na pravi poti.

Ob upoštevanju velikosti vasi in ob primerjavi uspešnosti dela z mladimi v klubih na enakem nivoju lahko Černiv označimo za pravi mali fenomen. Za kar si odgovorni na čelu s Kalivodo zaslužijo globok priklon. Upati gre, da bo klub tudi v prihodnje sledil tej usmeritvi. In še naprej imel podporo tudi pri vaški oblasti, ki mu bo zagotavljala možnost postopne rasti. Dolgoročno delo z mladimi se bo slej ko prej odrazilo tudi v članskem moštvu. Želje klubske legende Marcela Tyceja po vrnitvi članske ekipe v najvišjo ligo okrožja (8. državna liga) se morda ta hip zdijo preveč optimistične. Vztrajanje na začrtani poti in pošteno delo na dolgi rok lahko Černivu povrnejo (vsaj del) nekdanje slave.