Kategorija: Usteška

FK Třeboutice
Nogometni klub FK Třeboutice je svojo luč ugledal komaj pred petimi leti. Igralski kader sestavlja mešanica mlajših in izkušenejših igralcev. Med slednjimi so tudi najzaslužnejši za delovanje kluba. Ker v vasi Třeboutice ni nogometnega igrišča, so odgovorni pred vsako sezono primorani v katerem od okoliških krajev poiskati svoj začasni domači »azil«.
Kot že nekaj zadnjih sezon so tudi v aktualni Litomeřice edino okrožje Usteške regije z organiziranim tekmovanjem na najnižjem nivoju češkega nogometa. Prvenstva desetoligašev se udeležuje 24 moštev, ki so enakomerno razdeljena v dve skupini. Član skupine A je tudi eden najmlajših nogometnih klubov v državi – FK Třeboutice. Klub s sedežem v vasi ob reki Labi je luč življenja ugledal pred dobrimi peti leti. V času enega najtežjih obdobij za amaterski nogomet, ki ga je povzročila pandemija covida in z njim povezani ukrepi.
Poleg vodenja kluba je Martin Faust še vedno aktiven tudi na zelenici.
Gonilni sili kluba sta predsednik in eden dveh ustanoviteljev Martin Faust ter njegov namestnik Pavel Pukl. Medtem ko prvi še vedno nastopa v dresu Třeboutic, je Pukl zaključil z aktivnim igranjem nogometa v času nastajanja novega kluba. Svoje pridobljene izkušnje z dolgoletnega nastopanja je nato usmeril v pomoč pri delovanju nogometnega subjekta. Ker v Třebouticah ni nogometnega igrišča, je bila ena glavnih nalog najti lokacijo, kjer bi klub igral svoje domače tekme. Z ustanovitvijo FK Třeboutic je občina Křešice (kamor spada tudi vas Třeboutice) dobila še tretji nogometni klub. Prvi prihaja iz Křešic in ima v tekmovanja poleg nekaj mlajših selekcij prijavljeni tudi dve članski moštvi od katerih nižjerangirano tekmuje v najnižji ligi. Prav tako v najnižji ligi nastopa drugi klub v občini – Sokol Zahořany. In ravno s sosednjimi Zahořany so Třeboutice sklenile dogovor o koriščenju njihovega igrišča. Prvo sezono so tako odigrale na igrišču svojega največjega rivala. S katerim se redno srečujejo vsako sezono. Kar ne velja za B ekipo iz Křešic, ki prav tako nastopa v najnižji ligi okrožja. A v zadnjih sezonah tekmuje v drugi (B) skupini.
Po krstni sezoni so odgovorni našli svoje novo zatočišče v malenkost oddaljenejšem mestu Terezin, kjer so nato gostili svoje tekmece naslednji dve sezoni. Z izjemo ene, ki so jo odigrali v kraju Libochovany. Sezono 2023/24 se znova vrnejo v Zahořane, kjer nastopajo vse do aprila letošnjega leta. Glavni razlog ponovne selitve je bila slabša igralna površina. Novo lokacijo je klub našel v kraju Česke Kopisty, kjer je odigral zaključek pretekle sezone. In kjer naj bi vse svoje tekmece gostil tudi v sezoni 2025/26.
Igranje tekem na okoliških igriščih je povezano tudi s stroški za uporabo nogometne površine. S tem jim znatno pomaga občina, ki klubu letno prispeva 38.000 čeških kron (približno 1.500€). Nekaj dodatnega
denarja v klubsko blagajno prispevajo tudi zasebni sponzorji. Trenutna lokacija igranja tekem odgovarja večini igralcev, ki prihajajo iz bližnjega središča okrožja – Litomeřic. Med njimi tudi del mlajše ekipe, ki se je Třebouticam pridružil v poletnem času. Kar je pripomoglo k večjemu optimizmu predvsem pri predsedniku Faustu. Nekaj članov starejše generacije je v preteklih sezonah zaključilo z aktivnim nastopanjem, kar je posledično krčilo igralski kader. S prihodom mladih moči je tudi pogled v prihodnost pri odgovornih v klubu povezan z večjim optimizmom.
Tekočo sezono Třeboutice rezultatsko niso pričele najbolje. Zgolj tri osvojene točke (za eno zmago) v petih tekmah jih trenutno uvršča na deseto mesto (med 12-imi klubi). Na enakem mestu so zaključile tudi zadnje prvenstvo. Čeprav igralci nimajo skupnih treningov, predsednik Faust ne skriva optimizma po boljšem nadaljevanju sezone.
Zgodovina in uspehi kluba
Čas pandemije covida je bilo eno najtežjih obdobij predvsem za amaterski nogomet. Klube iz najmanjših sredin je v že tako zahtevnih časih dodatno prizadela še dvakratna prekinitev ligaških prvenstev. Kar je nemalo igralcem vzelo voljo do nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. Posledično je njihovo prenehanje igranja nogometno krizo »vaških« klubov še dodatno poglobilo. Zaradi česar je marsikateri klub na najnižjem nivoju (kljub dolgi tradiciji) bil primoran zaključiti z delovanjem. Od preostalih klubov mnogi posledice tistega obdobja čutijo do danes.
Podpredsednik kluba Pavel Pukl je s svojim angažmajem ključen za delovanje kluba.
Kapetan Třeboutic Ladislav Krch kljub letom še vedno navdušuje s svojo hitrostjo.
Pravi mali čudež je, da se je v enem najtežjih obdobjih, kar jih je v novodobni zgodovini doživel amaterski šport, rodil nov nogometni klub. Za nameček še v vasi, kjer o najpomembnejši postranski stvari na svetu pred tem ni bilo ne duha ne sluha. Ključni figuri za ustanovitev kluba FK Třeboutice sta bila Milan Novotny ter aktualni predsednik Faust. Njuna ljubezen do nogometa je bila prevelika, da ne bi stvari vzela v svoje roke ter postavila vasico ob desnem bregu mogočne reke Labe na nogometni zemljevid.
Za ustanovitev kluba kajpak ne zadostuje zgolj veselje in želja po nogometnem angažmaju. Potrebno je tudi urediti vse birokratske detajle, ki jih tovrsten korak zahteva. Nemara najtežja naloga je privabiti zadostno število (zanesljivih) igralcev. Novotny in Faust tudi s tem nista imela težav, saj sta se vnaprej dogovorila s številnimi soigralci, s katerimi sta takrat oz. kdaj v preteklosti igrala v okoliških klubih.
Postavitev novega kluba tako pomeni eno redkih pozitivnih zgodb v svetu nogometa v začetku tega desetletja. FK Třeboutice so blagoslov okrožne nogometne zveze prejele 2. junija 2020 in nato v sezoni 2020/21 prvič nastopile v prvenstvu. Pred začetkom ligaškega dela so v klubu predstavili kombinacijo rumeno modre športne opreme in obelodanili svoj klubski grb. Ljubezen do konj ustanovitelja kluba
Najstarejši v moštvu 55-letni Petr Cuc je hkrati eden treh še aktivnih nogometašev, ki nosi dres Třeboutic vse od nastanka kluba.
Novotnyja je bila razlog, da se je kot glavna podoba na grbu znašla omenjena žival.
Zanimiv dogodek se je klubu pripetil v drugi sezoni nastopanja. Zaradi slabšega igrišča v vasi Zahořany, kjer so Třeboutice igrale svoje domače tekme prvo sezono, so za naslednjo odgovorni želeli najti novo lokacijo. Kot prva možnost so se ponujale sosednje Křešice. A do dogovora med kluboma naposled ni prišlo, Třeboutice pa so nato novo lokacijo našle v Terezinu. Morda je tudi to dogajanje dodatno pripomoglo k napetostim na prvenstveni tekmi pri B ekipi Křešic, ki jo je zaznamoval fizični obračun med igralci obeh moštev ter posledično nekaj izključitev. Ker je od omenjene tekme preteklo že nekaj vode, Faust ne izključuje možnosti, da bi morda že v bližnji prihodnosti znova poskusili najti skupni jezik s klubom iz Křešic ter občinskimi veljaki o koriščenju igrišča v omenjenem kraju.
Z izjemo sezone 2021/22 (ko so Třeboutice po predčasni prekinitvi prvenstva zaradi covida končale na petem mestu), je preostale štiri sezone klub vsakič zaključil ali na dnu lestvice ali v njenem spodnjem delu.
Infrastruktura
Klub brez lastne infrastrukture je v vse prej kot zavidljivem položaju. A se zdi, da se tudi s to oviro vodilni v Třebouticah zaenkrat uspešno spopadajo. Vsaj v tem pogledu jim gredo na roke številna nogometna igrišča v okoliških vaseh in mestih. Ter pripravljenost klubov in krajev jim priskočiti na pomoč. Po številu nogometnih klubov velja okrožje Litomeřice za enega najštevilčnejših na Češkem. A tudi njihova številčnost iz sezone v sezono niha. Za nameček pomanjkanje igralcev klube sili v iskanje rešitev za svoj nadaljnji obstoj. V takšni situaciji se je zašel tudi trenutni gostitelj Třeboutic – devetoligaš iz kraja Česke Kopisty. Po združitvi njihove članske ekipe z ekipo iz bližnjega kraja, sta se oba kluba dogovorila o enakomerni razdelitvi svojih domačih tekem. Manjše število domačih tekem kluba iz Čeških Kopist in posledično manjša obremenjenost njihovega sicer zelo dobro pripravljenega igrišča gre posledično v prid Třebouticam. Po besedah predsednika Fausta so v klubu s trenutno lokacijo svojih domačih tekem zelo zadovoljni. S tamkajšnjim klubom so dogovorjeni za koriščenje njihovega igrišča do konca aktualne sezone. Zaradi dobre izkušnje zato verjamejo, da bi tudi v prihodnjih sezonah (v kolikor se ne pokaže boljša možnost) svoje tekmece gostili v Čeških Kopistyh.
Kmalu po ustanovitvi kluba je župan Křešic celo nakazal možnost postavitve nogometnega igrišča v Třebouticah. A se je tovrsten korak kmalu izkazal za nerealnega. Tako z vidika financ kot tudi ustrezne lokacije v vasi. Kataster vasi namreč zajema obalni pas ob reki Labi, nakar se teren po nekaj deset metrih prične vzpenjati. Za nameček skozi vas poteka pomembna cestna komunikacija, ki jo z obeh strani obdajajo
Mednarodni priokus zasedbi Třeboutic daje 41-letni Mehičan Jose Luis Mortera Vazquez.
družinske hiše. Čeprav iz Čeških Kopist pogled seže tudi na Třeboutice na nasprotnem bregu Labe, je po najbližji poti iz enega v drug kraj potrebno prevoziti 10 kilometrov skozi mesto Litomeřice. Ker velika večina nogometašev prihaja ravno iz omenjenega središča okrožja, lokacija igranja tekem zanje v aktualni sezoni nima bistvenega vpliva (tako Češke Kopisty kot Třeboutice sta približno enako oddaljena od Litomeřic).
Igralski kader in vodstvo kluba
Igralski kader Třeboutic je sestavljen iz izkušenih nogometašev ter vse številčnejše mlajše garde. Od ustanovitve kluba je kar nekaj starejših igralcev že zaključilo svoje nogometne poti. Klub se je zato v preteklih sezonah zaradi manjšega števila nogometašev že nekajkrat znašel tudi pod vprašajem svojega nadaljnjega obstoja. Po besedah predsednika Fausta je ravno prihod mlajših igralcev pripomogel k dvigu morale v moštvu in posledično odločnost nadaljevati svojo sicer kratko nogometno zgodbo.
Ofenzivno usmerjen bratski dvojec Štěpan in Ondřej Fadler je Třeboutice okrepil pred aktualno sezono. Starejši Ondřej je trenutno najboljši strelec moštva.
Da gre med igralci za precejšen starostni razpon priča ravno razlika med najmlajšima članoma Třeboutic, 18-letnima Štěpanom Fadlerjem ter Kryštofom Tylom na eni ter 55-letnim Petrom Cucem na drugi strani. Slednji je eden od trojice še aktivnih, ki svoje nogometno znanje demonstrirajo vse od ustanovitve kluba. Ob njem sta to še 48-letni kapetan moštva Ladislav Krch (ki s svojo hitrostjo mnogokrat poskrbi za rdečico na obrazih veliko mlajših nasprotnih igralcih) ter predsednik kluba in še vedno aktivni Martin Faust. Ta je v svoji nogometni karieri mdr. Igral za regijska prvoligaša (po današnjem rangiranju petoligaša) Litomeřice in Lovosice. Ravno Faust je v aktualnem kadru ostal še edini, ki ima tudi svoje prebivališče v Třebouticah.
Za nekaj družinskega priokusa v moštvu skrbi bratska naveza Fadler. Ob že omenjenem Štěpanu dres Třeboutic nosi tudi napadalec Ondřej, trenutno s štirimi zadetki prvi strelec moštva. S svojo hitrostjo, obvladanjem žoge ter občutkom za
doseganje zadetkov je prihod Ondřeja Fadlerja pred sezono močno dvignil ofenzivni nivo igre Třeboutic. Omenjeni napadalec bi lahko bil v prihodnje eden izmed glavnih adutov v primeru višjih (rezultatskih) ciljev. Seveda ob pogoju, da bo svojo nogometno pot nadaljeval v Třebouticah.
Ob pogledu na spisek z imeni igralcev bi večini v oči padlo najdaljše med njimi. 41-letni Jose Luis Mortera Vazquez prihaja iz Mehike. Razlog za njegov prihod na Češko leži v ženi Čehinji, ki jo je spoznal v svoji domovini kot sodelavko v enem izmed mednarodnih podjetij. Z njo ima dva otroka. Družina se je pred leti preselila na Češko, Mortera pa si je kmalu zatem našel svoj nogometni klub za katerega uspešno nastopa na mestu defenzivnega igralca na sredini igrišča.
Mlajše kategorije
Bilo bi nerealno pričakovati, da bi Třeboutice pod svojim okriljem imele nogometni podmladek. Vsaj v aktualnih razmerah, ko je ena od prioritet vodilnih v klubu pred vsako sezono poiskati ustrezno lokacijo za igranje svojih domačih tekem. Ob omembi otrok podpredsednik kluba Pavel Pukl ne izključuje v prihodnosti tudi te možnosti. Takšen scenarij bi seveda terjal dolgoročnejše rešitve za klub (predvsem igrišča za igranje tekem in treniranje), ustrezen kader ter zadostno število mladih. Roko na srce, vse našteto se v tem trenutku zdi preveč oddaljeno.
Medijska pokritost in cilji kluba
Daljša odsotnost z igrišč predsednika Fausta zaradi zdravstvenih tegob je glavni razlog za »mrtvilo« na klubski Facebook strani. Ta je bila aktivna do junija 2022. Nekaj malega objav se je na njej našlo še v letih 2023 in 24, nakar je vse skupaj zamrlo. Po besedah predsednika kluba je cilj kluba v kratkem znova oživeti stran in s tem prispevati kamen v mozaik prepoznavnosti kluba.
Branilec Vladimir Dykast s svojimi zanimivimi videoposnetki med drugim prispeva tudi k prepoznavnosti kluba.
Edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski kluba iz Čeških Kopisty. Pred zadnjo prvenstveno tekmo je bil na njej še vedno obešen plakat s terminom že odigrane tekme.
Zaradi selitev bo klub verjetno tudi v prihodnje svoje tekme igral pred peščico gledalcev (nemalokrat ta ne doseže niti dvociferne številke). Kot »tujec« v kateri od okoliških vasi le stežka pritegneš na svojo tekmo večje število tamkajšnjih prebivalcev. Na drugi strani se tudi vaščani Třeboutic verjetno le stežka poistovetijo s klubom, ki svojih tekem nikdar ni igral v domačem kraju. Čemur pritrjujejo besede podpredsednika Pukla, ki ob tem omeni obdobja, ko so svoje domače tekme igrali v Zahořanyh. Kljub temu, da gre za sosednjo vas Třeboutic, je njihove tekme obiskovalo komaj kaj več gledalcev, kot jih trenutno v Čeških Kopistyh. Tudi zato ne čudi, da edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski pred vstopom na nogometni štadion v Čeških Kopistyh, kjer je domači klub na plakat z vabilom na prihajajočo tekmo dodal še termin igranja naslednje tekme Třeboutic.
Za zanimivo promocijo kluba je s svojimi prispevki na Youtube-u poskrbel igralec
Vladimir Dykast. Branilec Třeboutic, ki nastopa tudi za regijski hokejski klub, si je omislil svoj način video reportaž s tekem. S skupino štirih somišljenikov je s kamero in mikrofonom gledalcem pričaral svoj pogled na dogajanje pred in med tekmami. Kar je tudi starejši del ekipe sprejel z navdušenjem.
Prihod mlajših nogometašev je vodilne v klubu ne le razbremenila skrbi za prihodnost kluba. Njihova kvaliteta je hkrati dvignila tudi rezultatske cilje. Po Faustovih besedah tako v klubu v nadaljevanju večjo točkovno bero, medtem ko si želijo prvenstvo zaključiti v zgornji polovici lestvice. V bližnji prihodnosti ne skrivajo še višjih ambicij, povezanih z uvrstitvijo na prva štiri mesta.
Kljub vsem oteževalnim okoliščinam je odgovornim v klubu potrebno priznati uspešno krmarjenje v zahtevnih vodah amaterskega nogometa. V primeru, da jim bo tudi v prihodnje v svoje vrste uspelo privabljati mlade, zna biti pred klubom še dolga in lepa prihodnost.
FK Třeboutice v jesenskem delu sezone 2025/26.
Kot že nekaj zadnjih sezon so tudi v aktualni Litomeřice edino okrožje Usteške regije z organiziranim tekmovanjem na najnižjem nivoju češkega nogometa. Prvenstva desetoligašev se udeležuje 24 moštev, ki so enakomerno razdeljena v dve skupini. Član skupine A je tudi eden najmlajših nogometnih klubov v državi – FK Třeboutice. Klub s sedežem v vasi ob reki Labi je luč življenja ugledal pred dobrimi peti leti. V času enega najtežjih obdobij za amaterski nogomet, ki ga je povzročila pandemija covida in z njim povezani ukrepi.
Poleg vodenja kluba je Martin Faust še vedno aktiven tudi na zelenici.
Gonilni sili kluba sta predsednik in eden dveh ustanoviteljev Martin Faust ter njegov namestnik Pavel Pukl. Medtem ko prvi še vedno nastopa v dresu Třeboutic, je Pukl zaključil z aktivnim igranjem nogometa v času nastajanja novega kluba. Svoje pridobljene izkušnje z dolgoletnega nastopanja je nato usmeril v pomoč pri delovanju nogometnega subjekta. Ker v Třebouticah ni nogometnega igrišča, je bila ena glavnih nalog najti lokacijo, kjer bi klub igral svoje domače tekme. Z ustanovitvijo FK Třeboutic je občina Křešice (kamor spada tudi vas Třeboutice) dobila še tretji nogometni klub. Prvi prihaja iz Křešic in ima v tekmovanja poleg nekaj mlajših selekcij prijavljeni tudi dve članski moštvi od katerih nižjerangirano tekmuje v najnižji ligi. Prav tako v najnižji ligi nastopa drugi klub v občini – Sokol Zahořany. In ravno s sosednjimi Zahořany so Třeboutice sklenile dogovor o koriščenju njihovega igrišča. Prvo sezono so tako odigrale na igrišču svojega največjega rivala. S katerim se redno srečujejo vsako sezono. Kar ne velja za B ekipo iz Křešic, ki prav tako nastopa v najnižji ligi okrožja. A v zadnjih sezonah tekmuje v drugi (B) skupini.
Po krstni sezoni so odgovorni našli svoje novo zatočišče v malenkost oddaljenejšem mestu Terezin, kjer so nato gostili svoje tekmece naslednji dve sezoni. Z izjemo ene, ki so jo odigrali v kraju Libochovany. Sezono 2023/24 se znova vrnejo v Zahořane, kjer nastopajo vse do aprila letošnjega leta. Glavni razlog ponovne selitve je bila slabša igralna površina. Novo lokacijo je klub našel v kraju Česke Kopisty, kjer je odigral zaključek pretekle sezone. In kjer naj bi vse svoje tekmece gostil tudi v sezoni 2025/26.
Podpredsednik kluba Pavel Pukl je s svojim angažmajem ključen za delovanje kluba.
Igranje tekem na okoliških igriščih je povezano tudi s stroški za uporabo nogometne površine. S tem jim znatno pomaga občina, ki klubu letno prispeva 38.000 čeških kron (približno 1.500€). Nekaj dodatnega denarja v klubsko blagajno prispevajo tudi zasebni sponzorji. Trenutna lokacija igranja tekem odgovarja večini igralcev, ki prihajajo iz bližnjega središča okrožja – Litomeřic. Med njimi tudi del mlajše ekipe, ki se je Třebouticam pridružil v poletnem času. Kar je pripomoglo k večjemu optimizmu predvsem pri predsedniku Faustu. Nekaj članov starejše generacije je v preteklih sezonah zaključilo z aktivnim nastopanjem, kar je posledično krčilo igralski kader. S prihodom mladih moči je tudi pogled v prihodnost pri odgovornih v klubu povezan z večjim optimizmom.
Tekočo sezono Třeboutice rezultatsko niso pričele najbolje. Zgolj tri osvojene točke (za eno zmago) v petih tekmah jih trenutno uvršča na deseto mesto (med 12-imi klubi). Na enakem mestu so zaključile tudi zadnje prvenstvo. Čeprav igralci nimajo skupnih treningov, predsednik Faust ne skriva optimizma po boljšem nadaljevanju sezone.
Zgodovina in uspehi kluba
Čas pandemije covida je bilo eno najtežjih obdobij predvsem za amaterski nogomet. Klube iz najmanjših sredin je v že tako zahtevnih časih dodatno prizadela še dvakratna prekinitev ligaških prvenstev. Kar je nemalo igralcem vzelo voljo do nadaljnjega nogometnega udejstvovanja. Posledično je njihovo prenehanje igranja nogometno krizo »vaških« klubov še dodatno poglobilo. Zaradi česar je marsikateri klub na najnižjem nivoju (kljub dolgi tradiciji) bil primoran zaključiti z delovanjem. Od preostalih klubov mnogi posledice tistega obdobja čutijo do danes.
Kapetan Třeboutic Ladislav Krch kljub letom še vedno navdušuje s svojo hitrostjo.
Pravi mali čudež je, da se je v enem najtežjih obdobjih, kar jih je v novodobni zgodovini doživel amaterski šport, rodil nov nogometni klub. Za nameček še v vasi, kjer o najpomembnejši postranski stvari na svetu pred tem ni bilo ne duha ne sluha. Ključni figuri za ustanovitev kluba FK Třeboutice sta bila Milan Novotny ter aktualni predsednik Faust. Njuna ljubezen do nogometa je bila prevelika, da ne bi stvari vzela v svoje roke ter postavila vasico ob desnem bregu mogočne reke Labe na nogometni zemljevid.
Za ustanovitev kluba kajpak ne zadostuje zgolj veselje in želja po nogometnem angažmaju. Potrebno je tudi urediti vse birokratske detajle, ki jih tovrsten korak zahteva. Nemara najtežja naloga je privabiti zadostno število (zanesljivih) igralcev. Novotny in Faust tudi s tem nista imela težav, saj sta se vnaprej dogovorila s številnimi soigralci, s katerimi sta takrat oz. kdaj v preteklosti igrala v okoliških klubih.
Najstarejši v moštvu 55-letni Petr Cuc je hkrati eden treh še aktivnih nogometašev, ki nosi dres Třeboutic vse od nastanka kluba.
Postavitev novega kluba tako pomeni eno redkih pozitivnih zgodb v svetu nogometa v začetku tega desetletja. FK Třeboutice so blagoslov okrožne nogometne zveze prejele 2. junija 2020 in nato v sezoni 2020/21 prvič nastopile v prvenstvu. Pred začetkom ligaškega dela so v klubu predstavili kombinacijo rumeno modre športne opreme in obelodanili svoj klubski grb. Ljubezen do konj ustanovitelja kluba Novotnyja je bila razlog, da se je kot glavna podoba na grbu znašla omenjena žival.
Zanimiv dogodek se je klubu pripetil v drugi sezoni nastopanja. Zaradi slabšega igrišča v vasi Zahořany, kjer so Třeboutice igrale svoje domače tekme prvo sezono, so za naslednjo odgovorni želeli najti novo lokacijo. Kot prva možnost so se ponujale sosednje Křešice. A do dogovora med kluboma naposled ni prišlo, Třeboutice pa so nato novo lokacijo našle v Terezinu. Morda je tudi to dogajanje dodatno pripomoglo k napetostim na prvenstveni tekmi pri B ekipi Křešic, ki jo je zaznamoval fizični obračun med igralci obeh moštev ter posledično nekaj izključitev. Ker je od omenjene tekme preteklo že nekaj vode, Faust ne izključuje možnosti, da bi morda že v bližnji prihodnosti znova poskusili najti skupni jezik s klubom iz Křešic ter občinskimi veljaki o koriščenju igrišča v omenjenem kraju.
Z izjemo sezone 2021/22 (ko so Třeboutice po predčasni prekinitvi prvenstva zaradi covida končale na petem mestu), je preostale štiri sezone klub vsakič zaključil ali na dnu lestvice ali v njenem spodnjem delu.
Infrastruktura
Klub brez lastne infrastrukture je v vse prej kot zavidljivem položaju. A se zdi, da se tudi s to oviro vodilni v Třebouticah zaenkrat uspešno spopadajo. Vsaj v tem pogledu jim gredo na roke številna nogometna igrišča v okoliških vaseh in mestih. Ter pripravljenost klubov in krajev jim priskočiti na pomoč. Po številu nogometnih klubov velja okrožje Litomeřice za enega najštevilčnejših na Češkem. A tudi njihova številčnost iz sezone v sezono niha. Za nameček pomanjkanje igralcev klube sili v iskanje rešitev za svoj nadaljnji obstoj. V takšni situaciji se je zašel tudi trenutni gostitelj Třeboutic – devetoligaš iz kraja Česke Kopisty. Po združitvi njihove članske ekipe z ekipo iz bližnjega kraja, sta se oba kluba dogovorila o enakomerni razdelitvi svojih domačih tekem. Manjše število domačih tekem kluba iz Čeških Kopist in posledično manjša obremenjenost njihovega sicer zelo dobro pripravljenega igrišča gre posledično v prid Třebouticam. Po besedah predsednika Fausta so v klubu s trenutno lokacijo svojih domačih tekem zelo zadovoljni. S tamkajšnjim klubom so dogovorjeni za koriščenje njihovega igrišča do konca aktualne sezone. Zaradi dobre izkušnje zato verjamejo, da bi tudi v prihodnjih sezonah (v kolikor se ne pokaže boljša možnost) svoje tekmece gostili v Čeških Kopistyh.
Kmalu po ustanovitvi kluba je župan Křešic celo nakazal možnost postavitve nogometnega igrišča v Třebouticah. A se je tovrsten korak kmalu izkazal za nerealnega. Tako z vidika financ kot tudi ustrezne lokacije v vasi. Kataster vasi namreč zajema obalni pas ob reki Labi, nakar se teren po nekaj deset metrih prične vzpenjati. Za nameček skozi vas poteka pomembna cestna komunikacija, ki jo z obeh strani obdajajo družinske hiše. Čeprav iz Čeških Kopist pogled seže tudi na Třeboutice na nasprotnem bregu Labe, je po najbližji poti iz enega v drug kraj potrebno prevoziti 10 kilometrov skozi mesto Litomeřice. Ker velika večina nogometašev prihaja ravno iz omenjenega središča okrožja, lokacija igranja tekem zanje v aktualni sezoni nima bistvenega vpliva (tako Češke Kopisty kot Třeboutice sta približno enako oddaljena od Litomeřic).
Igralski kader in vodstvo kluba
Igralski kader Třeboutic je sestavljen iz izkušenih nogometašev ter vse številčnejše mlajše garde. Od ustanovitve kluba je kar nekaj starejših igralcev že zaključilo svoje nogometne poti. Klub se je zato v preteklih sezonah zaradi manjšega števila nogometašev že nekajkrat znašel tudi pod vprašajem svojega nadaljnjega obstoja. Po besedah predsednika Fausta je ravno prihod mlajših igralcev pripomogel k dvigu morale v moštvu in posledično odločnost nadaljevati svojo sicer kratko nogometno zgodbo.
Ofenzivno usmerjen bratski dvojec Štěpan in Ondřej Fadler je Třeboutice okrepil pred aktualno sezono. Starejši Ondřej je trenutno najboljši strelec moštva.
Da gre med igralci za precejšen starostni razpon priča ravno razlika med najmlajšima članoma Třeboutic, 18-letnima Štěpanom Fadlerjem ter Kryštofom Tylom na eni ter 55-letnim Petrom Cucem na drugi strani. Slednji je eden od trojice še aktivnih, ki svoje nogometno znanje demonstrirajo vse od ustanovitve kluba. Ob njem sta to še 48-letni kapetan moštva Ladislav Krch (ki s svojo hitrostjo mnogokrat poskrbi za rdečico na obrazih veliko mlajših nasprotnih igralcih) ter predsednik kluba in še vedno aktivni Martin Faust. Ta je v svoji nogometni karieri mdr. Igral za regijska prvoligaša (po današnjem rangiranju petoligaša) Litomeřice in Lovosice. Ravno Faust je v aktualnem kadru ostal še edini, ki ima tudi svoje prebivališče v Třebouticah.
Za nekaj družinskega priokusa v moštvu skrbi bratska naveza Fadler. Ob že omenjenem Štěpanu dres Třeboutic nosi tudi napadalec Ondřej, trenutno s štirimi zadetki prvi strelec moštva. S svojo hitrostjo, obvladanjem žoge ter občutkom za doseganje zadetkov je prihod Ondřeja Fadlerja pred sezono močno dvignil ofenzivni nivo igre Třeboutic. Omenjeni napadalec bi lahko bil v prihodnje eden izmed glavnih adutov v primeru višjih (rezultatskih) ciljev. Seveda ob pogoju, da bo svojo nogometno pot nadaljeval v Třebouticah.
Ob pogledu na spisek z imeni igralcev bi večini v oči padlo najdaljše med njimi. 41-letni Jose Luis Mortera Vazquez prihaja iz Mehike. Razlog za njegov prihod na Češko leži v ženi Čehinji, ki jo je spoznal v svoji domovini kot sodelavko v enem izmed mednarodnih podjetij. Z njo ima dva otroka. Družina se je pred leti preselila na Češko, Mortera pa si je kmalu zatem našel svoj nogometni klub za katerega uspešno nastopa na mestu defenzivnega igralca na sredini igrišča.
Mednarodni priokus zasedbi Třeboutic daje 41-letni Mehičan Jose Luis Mortera Vazquez.
Branilec Vladimir Dykast s svojimi zanimivimi videoposnetki med drugim prispeva tudi k prepoznavnosti kluba.
Mlajše kategorije
Bilo bi nerealno pričakovati, da bi Třeboutice pod svojim okriljem imele nogometni podmladek. Vsaj v aktualnih razmerah, ko je ena od prioritet vodilnih v klubu pred vsako sezono poiskati ustrezno lokacijo za igranje svojih domačih tekem. Ob omembi otrok podpredsednik kluba Pavel Pukl ne izključuje v prihodnosti tudi te možnosti. Takšen scenarij bi seveda terjal dolgoročnejše rešitve za klub (predvsem igrišča za igranje tekem in treniranje), ustrezen kader ter zadostno število mladih. Roko na srce, vse našteto se v tem trenutku zdi preveč oddaljeno.
Medijska pokritost in cilji kluba
Daljša odsotnost z igrišč predsednika Fausta zaradi zdravstvenih tegob je glavni razlog za »mrtvilo« na klubski Facebook strani. Ta je bila aktivna do junija 2022. Nekaj malega objav se je na njej našlo še v letih 2023 in 24, nakar je vse skupaj zamrlo. Po besedah predsednika kluba je cilj kluba v kratkem znova oživeti stran in s tem prispevati kamen v mozaik prepoznavnosti kluba.
Edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski kluba iz Čeških Kopisty. Pred zadnjo prvenstveno tekmo je bil na njej še vedno obešen plakat s terminom že odigrane tekme.
Zaradi selitev bo klub verjetno tudi v prihodnje svoje tekme igral pred peščico gledalcev (nemalokrat ta ne doseže niti dvociferne številke). Kot »tujec« v kateri od okoliških vasi le stežka pritegneš na svojo tekmo večje število tamkajšnjih prebivalcev. Na drugi strani se tudi vaščani Třeboutic verjetno le stežka poistovetijo s klubom, ki svojih tekem nikdar ni igral v domačem kraju. Čemur pritrjujejo besede podpredsednika Pukla, ki ob tem omeni obdobja, ko so svoje domače tekme igrali v Zahořanyh. Kljub temu, da gre za sosednjo vas Třeboutic, je njihove tekme obiskovalo komaj kaj več gledalcev, kot jih trenutno v Čeških Kopistyh. Tudi zato ne čudi, da edino vabilo na tekmo Třeboutic lahko najdemo na oglasni deski pred vstopom na nogometni štadion v Čeških Kopistyh, kjer je domači klub na plakat z vabilom na prihajajočo tekmo dodal še termin igranja naslednje tekme Třeboutic.
Za zanimivo promocijo kluba je s svojimi prispevki na Youtube-u poskrbel igralec Vladimir Dykast. Branilec Třeboutic, ki nastopa tudi za regijski hokejski klub, si je omislil svoj način video reportaž s tekem. S skupino štirih somišljenikov je s kamero in mikrofonom gledalcem pričaral svoj pogled na dogajanje pred in med tekmami. Kar je tudi starejši del ekipe sprejel z navdušenjem.
Prihod mlajših nogometašev je vodilne v klubu ne le razbremenila skrbi za prihodnost kluba. Njihova kvaliteta je hkrati dvignila tudi rezultatske cilje. Po Faustovih besedah tako v klubu v nadaljevanju večjo točkovno bero, medtem ko si želijo prvenstvo zaključiti v zgornji polovici lestvice. V bližnji prihodnosti ne skrivajo še višjih ambicij, povezanih z uvrstitvijo na prva štiri mesta.
Kljub vsem oteževalnim okoliščinam je odgovornim v klubu potrebno priznati uspešno krmarjenje v zahtevnih vodah amaterskega nogometa. V primeru, da jim bo tudi v prihodnje v svoje vrste uspelo privabljati mlade, zna biti pred klubom še dolga in lepa prihodnost.
FK Třeboutice v jesenskem delu sezone 2025/26.
14. oktobra, 2025
FK Třeboutice – Sokol Medvědice
Sobotni prvenstveni krog skupine A okrožja Litomeřice v Usteški regiji je na uvod ponudil dvoboj Třeboutic proti sokolom iz Medvědic. Domača ekipa je bila odločna, da po zgolj treh osvojenih točkah v uvodnem delu prvenstva svoj izkupiček podvoji in s tem napove naskok na zgornjo polovico lestvice. Medtem ko so gostje na tekmo prispeli zgolj z enajsterico, so Třeboutice svojega nasprotnika pričakale z vsemi ključnimi možmi.
Od aprila letošnjega leta ekipa Třeboutic gosti svoje tekmece v kraju Česke Kopisty. Kar je nehote skrajšalo pot na tekmo gostujočemu moštvu na 24 kilometrov. Za dodaten dvig motivacije pred sobotnim dvobojem je v domačem taboru zagotovo prispevala tudi misel na oba poraza proti istemu nasprotniku v pretekli sezoni (2:6 in 5:3). Po obeh rezultatih sodeč so si maloštevilni ljubitelji nogometa lahko obetali večje število zadetkov.
Igralce Třeboutic je pred tekmo pričakala že pripravljena (označena) igralna površina. Kar je očitno še dodatno vplivalo na kasnejši prihod večine igralcev. Z izjemo trojice iz mlajše garde, ki se je ob igrišču pojavila približno uro in četrt pred pričetkom srečanja ter nemudoma pričela preizkušati svoje
»nastavitve« s streli proti vratom.
Morda je tudi nenavadno zgodnja ura pričetka srečanja (ob 11:30) vplivala na ležerne prihode domačih bojevnikov. Kljub dogovorjenemu zboru uro pred prvim sodniškim žvižgom je večina igralcev Třeboutic prispela ob igrišče konkretno kasneje. Zadnji šele v prvih minutah srečanja. Za razliko od gostov, ki so na tekmo prispeli zgolj z enajsterico igralcev (med katerimi ni bilo vratarja), je širši igralski kader Třeboutic domačine vendarle postavljal v pozicijo rahlih favoritov.
Če so igralci pod oblačnim nebom (ter v zmerno hladnem vetru) počasi »curljali« na kraj dvoboja, gledalcev na drugi strani ni bilo od nikoder. Kar je v primeru Třeboutic bolj ali manj pravilo. Igranje domačih tekem v okoliških krajih terja svoj davek. Eden teh je ravno manjši obisk, kot bi ga imeli v primeru, če bi imeli možnost igrati tekme v svoji vasi. Je pa igralce zato pričakalo odlično pripravljeno igrišče domačega devetoligaša.
Večina igralcev Třeboutic je med ogrevanjem občutno štedila svoje moči.
Sodnik je počakal na traktor, da je le-ta zaključil svojo vožnjo ob igrišču, nakar je dal znak za pričetek srečanja.
Prvi polčas
Zanimivo, da se je srečanje pričelo brez standardnega pozdrava obeh moštev. Je pa bilo zato prvič slišati sodniško piščalko točno ob napovedani uro (kar je na tekmah najnižjih lig prej izjema kot pravilo). Po uvodnem pisku so iniciativo na igrišču prevzeli gostje. Po njihovem prvem poskusu s slabih 25-ih metrov je žoga poletela preko domačih vat. Prvih deset minut je igra potekala predvsem na domači polovici. A si gostje kljub temu niso pripravili omembe vredne priložnosti. Tudi zaradi dobro postavljenih domačih igralcev. In ko so Třeboutice prvič konkretno zapretile, se je žoga že znašla za hrbtom gostujočega nadomestnega vratarja. Hitro akcijo je na svoji igralni polovici pričel Mehičan Jose Luiz Mortera Vazquez, ki je žogo podal do Ladislava Krcha na sredini igrišča. Ta jo je hitro podaljšal do vtekajočega Ondřeja Fadlerja, ki je bil prehiter za gostujočo obrambo. Svoj prodor
je že v gostujočem kazenskem prostoru delno s strani zaključil z natančnim strelom po tleh.
Eden izmed stebrov domače obrambe je izkušeni Jiři Bursa.
Dve minuti po domačem vodstvu so gostje zapretili po levi strani obrambe Třeboutic, a je bil njihov zaključek nenatančen. Že minuto zatem so domači ponovili akcijo v režiji hitronogega Ondřeja Fadlerja, ki pa tokrat iz oči v oči iz desetih metrov ni uspel ukaniti nasprotnega čuvaja mreže. Kljub temu je višji od bratov Fadler prišel do odbitka, žoga je nato s strani podal v sredino kazenskega prostora, kjer je do nje prišel Jakub Rittich, ki je oviran streljal preslabo, da bi ogrozil gostujoča vrata.
V 16. minuti so nevarno zapretili gostje. Daljšo akcijo
globoko na domači polovici so zaključili z močnim strelom z 20-ih metrov, po katerem se je izkazal domači vratar Adam Pizak. Redki gledalci so v prvi polovici prvega dela srečanja že dodobra spoznali obrise igre Třeboutic, ki so jo nato bolj ali manj prezentirale do konca srečanja. Ton njihovi igri je dajala dobro organizirana obramba sestavljena iz izkušenj (Jiři Bursa, Petr Cuc) in mladosti (Denis Dvořak, Tomaš Novotny) ter trdna in igriva sredina (na čelu z izkušenima Jakubom Koňařikom in Martinom Faustom), ki je v ogenj pošiljala hitre napadalce. Slednji so bili težko rešljiva uganka za počasnejše obrambne igralce gostujočega moštva.
Domači vratar Adam Plzak se je v uvodnem delu srečanja izkazal z nekaj posredovanji.
Tomaš Novotny je velik del srečanja odigral na mestu osrednjega branilca.
V igri Třeboutic velja izpostaviti njihovo potrpežljivo igro z veliko kratkimi podajami in brez nepotrebnega zadrževanja žoge. Takoj, ko se je ponudila luknja v gostujoči defenzivi, je sledila bodisi podaja na katerega od vtekajočih napadalcev bodisi se je za prodor odločil kateri izmed veznih igralcev na sredini igrišča. Nemalokrat so se v zaključku napadalnih akcij znašli tudi branilci. Da se je pobuda po prvem zadetku prevesila krepko na domačo stran,
Glavni adut v napadu Třeboutic je hitronogi Ondřej Fadler.
gre zahvala tudi zelo dobri tehniki in obvladanju žoge večine igralcev v rumeno modri opremi. V seštevku je njihova igra imela rep in glavo v kateri so se uspešno prepletale izkušnje z mladostjo. Kar je za ta nivo tekmovanja prej izjema kot pravilo.
Jakub Koňařik se je pogosto vključeval v napadalne akcije.
Hitro napadalno akcijo so Třeboutice izvedle znova v 29. minuti, ko je izkušena naveza Cuc – Martin Faust pripravila lepo priložnost mlademu Ondřeju Fadlerju, ki je tokrat s 17-ih metrov in delno s strani meril preko nasprotnih vrat. Kar nekajkrat se je v napadalni akciji znašel tudi osrednji vezist Mortera. Prvič se je za strel odločil v 31.minuti, ko je s približno 25-ih metrov meril visoko preko vrat. Minuto kasneje so domači s tremi hitrimi podajami izigrali gostujočo obrambo. Pred vrati se je sam znašel Vladimir Dykast, ki je namesto povišanja vodstva žogo poslal mimo vratnice. Pet minut kasneje je bil Dykast udeležen v novi napadalni akciji – tokrat kot podajalec Štěpanu Fadlerju, ki je s strelom po tleh z desne strani ciljal daljši vratarjev kot, a je tudi tokrat žoga končala v gol avtu.
V 42. minuti je z mojstrsko solo akcijo povišal rezultat Ladislav Krch.
18-letni Štěpan Fadler v napadalni akciji.
Da v domačem taboru le niso preveč žalovali za zapravljenimi priložnostmi, je v 42. minuti z mojstrsko solo akcijo
poskrbel kapetan Ladislav Krch. Domači veteran je pokazal vso svojo veličino s prodorom, ki ga je pričel že na svoji polovici. Mimo številnih gostujočih igralcev se je uspel prebiti v nasprotni kazenski prostor, kjer je žogo rutinirano poslal za hrbet gostujočega vratarja. Poteza, s katero je 48-letnik pokazala ne le odlično obvladovanje žoge temveč za svoja leta neverjetno hitrost, ki se je ne bi sramovali za generacijo mlajši nogometaši.
Gostujoči vratar je bil za korak hitrejši od Štěpana Fadlerja.
Domači nogometaši so na odmor odšli z lepo prednostjo.
Tudi Novotny je s svojo hitrostjo žogo večkrat uspešno popeljal iz obrambe na sredino igrišča.
Ker si moštvi do konca prvega polčasa nista več pripravili priložnosti, so nogometaši Třeboutic na odmor odšli z lepo prednostjo dveh zadetkov. Ki bi z nekaj več koncentracije v zaključku akcij lahko bila še višja. Brez dvoma so redki
gledalci (njihovo število se je v času tekme gibalo med pet in osem) lahko uživali v zanimivi in na trenutke tudi atraktivni predstavi. Kljub skromnemu obisku je v času tekme svoja vrata odprl klubski bife, kar so nekateri igralci izkoristili za okrepčilo.
Po napotkih in izmenjavi mnenj v garderobi ter ob igrišču sta se obe enajsterici kaj kmalu znašli znova na zelenici. Tudi zato je glavni sodnik po zgolj osmih minutah premora oznanil nadaljevanje dvoboja s spodnjega dela razpredelnice.
Martin Faust (na sliki levo) ter Petr Cuc sta odmor izkoristila tudi za pogovor s sodnikom.
Plzak v vratih Třeboutic ni imel pretiranega dela.
Tribuna ter klopi ob igrišču so v času tekme bolj ali manj samevale.
Drugi polčas
Za razliko od uvoda v srečanje je začetek drugega polčasa pripadel Třebouticam. Nagrada za njihovo aktivno igro je bil tretji zadetek v 49. minuti. Začetnik napadalne akcije je bil Štěpan Fadler, ki je z leve
strani podal na sredino igrišča vtekajočemu Koňařiku. Podobno, kot kapetan, je bil tudi on prehiter za gostujočo obrambo in svoj prodor rutinirano zaključil z uspešnim strelom po tleh. Minuto kasneje je z roba kazenskega prostora nevarno poskusil Mortera, a je gostujoči vratar žogo uspel odbiti v kot. Kot z desne strani je izvedel Cuc. Po nizkem predložku na prvo vratnico je bil prvi pri žogi Ondřej Fadler, ki jo je v slogu hladnokrvnih napadalcev z nogo iz bližine poslal v gostujočo mrežo. Zgolj šest minut igre v drugem polčasu so potrebovali igralci Třeboutic, da so svojo prednost iz prvega polčasa podvojili.
Novotnyja pri izgradnji napadalne akcije v ozadju spremlja Koňařik.
Ležernejša igra Třeboutic je v 65. minuti botrovala drugemu gostujočemu zadetku.
Pogled na domačo klop. Širši kader so domači izkoristili za pogoste menjave.
Gostje so delovali precej nemočno. Praktično jim ni uspelo preiti na domačo polovico. Na drugi strani so domači še naprej delovali razigrano. Visok nivo igre so uspeli ohranjati tudi na račun pogostih menjav (česar nasprotnik zaradi prazne rezervne klopi ni imel možnosti). Svoj prvi poskus strela prosti domačim vratom v drugem polčasu so gostje izvedli v 56. minuti, a je žoga zletela mimo desne vratnice. Pogumnejša in aktivnejša igra se je gostom obrestovala v 59. minuti. Individualno akcijo na levi strani domače obrambe je s strelom precej s strani zaključil gostujoči napadalec. Žoga je v visokem letu preletela visoko postavljenega vratarja Plzaka in na presenečenje vseh prisotnih na koncu končala za njegovim hrbtom.
Izkušeni sodnik Anton Andrle je tekmo odsodil brez napak. Zahvaljujoč korektni igri obeh moštev je na tekmi zgolj enkrat posegel po rumene kartonu.
Bile so to minute, ko je igra domačih nekoliko padla. Tu in tam so si privoščili tudi pred tem ne videne napake. Kot denimo Dvořak, ki je v 62. minuti s slabo povratno podajo svojemu vratarju uspel povzročiti nekaj sivih las svojim soigralcem. Če takrat gostje darila še niso realizirali, jim je tri minute zatem uspelo rezultat znižati na 4:2. Po prekršku in prostem strelu je sledil predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil prvi na žogi gostujoči napadalec, ki je žogo z bližine z glavo poslal za hrbet nemočnega Plzaka.
Obdobje ležernejše igre Třeboutic so gostje izkoristili v popolnosti. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. V teh trenutkih je končno tudi nekaj sončnih žarkov uspelo prodreti skozi oblačno nebo. Kar je očitno pripomoglo domačim, da so po daljšem času zopet zapretili. Skozi celotno srečanje aktivni Mortera je na sredini igrišča lepo našel vtekajočega Krcha na levi strani. Domači kapetan je še enkrat večkrat prezentiral svojo hitrost. Ki pa je tokrat ni vnovčil na podoben način, kot ob koncu prvega polčasa. Žoga je po njegovem strelu končala ob gostujoči vratnici v gol avtu.
Kakršne koli upe gostov po preobratu je v 74. minuti s svojim tretjim (in sedmim v sezoni) zadetkom zapečatil Ondřej Fadler. Celotna akcija gre
Koňařik je svojo aktivno igro skozi celo srečanje kronal z zadetkom v 49. minuti.
na rovaš trojice mladeničev, ki jo je globoko na svoji polovici na levem boku pričel Dvořak. Po podaji je napad na levi strani nadaljeval hitri Rittich. Njegova podaja po tleh je v gostujočem kazenskem prostoru našla Ondřeja Fadlerja. Kljub temu, da je bil najnevarnejši domači napadalec pokrit in po prejemu žoge s hrbtom obrnjem proti vratom, mu je po obratu in strelu uspelo še enkrat več zatresti gostujočo mrežo.
Kljub dvema prejetima zadetkoma sta Novotny in Plzak opravila svoje delo s pozitivno oceno.
V zaključku tekme je s strelom poskusil Štěpan Fadler.
Jakub Rittich je nase opozoril z nekaj hitrimi prodori po desnem krilu.
Le minuto kasneje bi lahko Třeboutice povišale prednost. Po prekršku je s prostega strela sledil nizek in oster predložek Cuca v vratarjev kazenski prostor. Žogo se je pred vratarjem uspel dotakniti Koňařik, a premalo, da bi spremenil njeno smer. Že v naslednji akciji je domačim uspelo rezultat povišati.
48-letni kapetan Ladislav Krch se s svojo hitrostjo še vedno brez težav kosa z veliko mlajšimi igralci. Kar je z nekaj hitrimi prodori demonstriral tudi na sobotnem srečanju.
Ondřej Fadler je bil prvo ime sobotne tekme. Hitronogi mladi napadalec je kazal aktivno igro skozi celotno srečanje. Izstopal je predvsem s svojo hitrostjo, s katero je večkrat v obup spravljal gostujoče obrambne igralce, ter občutkom za zadetke. Gre za modernega napadalca, ki se odlično znajde tako na sredini igrišča kot na krilu. S prvim zadetkom je načel gostujočo mrežo, svojo odlično predstavo pa kasneje kronal s hattrickom.
Za močan strel po tleh s 25-ih metrov se je nenadoma odločil Kryštof Tyl. Natančno merjena žoga se je naposled od vratnice odkotalila za golovo črto. Omenjeni igralec je v 84. minuti (tokrat bolj po naključju) še enkrat stopil v ospredje. Po dobljeni žogi na sredini igrišča je na levi strani videl aktivnega Ondřeja Fadlerja. A je bila njegova podaja preostra. Medtem ko se je Tyl opravičeval soigralcu za nenatančno podajo, je žoga nadaljevala pot proti gostujočemu vratarju. A je njegova nespretnost pri ustavljanju žoge (ki mu je ušla preko kopačke) pomenila še sedmi zadetek v gostujoči mreži.
Igralci Třeboutic so z visoko zmago napovedali naskok na zgornjo polovico lestvice.
Starejši del ekipe se je po tekmi v dobrem razpoloženju zadržal ob igrišču.
Po zadnjem zadetku je sodnik predčasno zaključil srečanje s čimer je goste odrešil nadaljnjih muk. Visoka zmaga Třeboutic s 7:2 je povsem zaslužena in odraža realno sliko prikazanega na igrišču. Ob podobnem nadaljevanju prvenstva je zgolj vprašanje časa kdaj se bo moštvo znašlo v zgornji polovici lestvice. Kombinacija izkušenj in mladosti se v primeru Třeboutic kaže za zadetek v polno. Po videnem sodeč so tudi igralna mesta zelo dobro pokrita. V kolikor bi odgovornim v klub uspelo privabiti še kakšnega mladeniča podobnih kvalitet, bi se morda lahko nadejali celo najvišjih mest. Škoda edino, ker njihovih domačih tekem ne spremlja večje število gledalcev. Glede na napadalno in na trenutke tudi atraktivno igro bi si igralci Třeboutic nedvomno zaslužili številčnejšo podporo ob igrišču.

Od aprila letošnjega leta ekipa Třeboutic gosti svoje tekmece v kraju Česke Kopisty. Kar je nehote skrajšalo pot na tekmo gostujočemu moštvu na 24 kilometrov. Za dodaten dvig motivacije pred sobotnim dvobojem je v domačem taboru zagotovo prispevala tudi misel na oba poraza proti istemu nasprotniku v pretekli sezoni (2:6 in 5:3). Po obeh rezultatih sodeč so si maloštevilni ljubitelji nogometa lahko obetali večje število zadetkov.
Igralce Třeboutic je pred tekmo pričakala že pripravljena (označena) igralna površina. Kar je očitno še dodatno vplivalo na kasnejši prihod večine igralcev. Z izjemo trojice iz mlajše garde, ki se je ob igrišču pojavila približno uro in četrt pred pričetkom srečanja ter nemudoma pričela preizkušati svoje »nastavitve« s streli proti vratom.
Večina igralcev Třeboutic je med ogrevanjem občutno štedila svoje moči.
Morda je tudi nenavadno zgodnja ura pričetka srečanja (ob 11:30) vplivala na ležerne prihode domačih bojevnikov. Kljub dogovorjenemu zboru uro pred prvim sodniškim žvižgom je večina igralcev Třeboutic prispela ob igrišče konkretno kasneje. Zadnji šele v prvih minutah srečanja. Za razliko od gostov, ki so na tekmo prispeli zgolj z enajsterico igralcev (med katerimi ni bilo vratarja), je širši igralski kader Třeboutic domačine vendarle postavljal v pozicijo rahlih favoritov.
Če so igralci pod oblačnim nebom (ter v zmerno hladnem vetru) počasi »curljali« na kraj dvoboja, gledalcev na drugi strani ni bilo od nikoder. Kar je v primeru Třeboutic bolj ali manj pravilo. Igranje domačih tekem v okoliških krajih terja svoj davek. Eden teh je ravno manjši obisk, kot bi ga imeli v primeru, če bi imeli možnost igrati tekme v svoji vasi. Je pa igralce zato pričakalo odlično pripravljeno igrišče domačega devetoligaša.
Sodnik je počakal na traktor, da je le-ta zaključil svojo vožnjo ob igrišču, nakar je dal znak za pričetek srečanja.
Prvi polčas
Zanimivo, da se je srečanje pričelo brez standardnega pozdrava obeh moštev. Je pa bilo zato prvič slišati sodniško piščalko točno ob napovedani uro (kar je na tekmah najnižjih lig prej izjema kot pravilo). Po uvodnem pisku so iniciativo na igrišču prevzeli gostje. Po njihovem prvem poskusu s slabih 25-ih metrov je žoga poletela preko domačih vat. Prvih deset minut je igra potekala predvsem na domači polovici. A si gostje kljub temu niso pripravili omembe vredne priložnosti. Tudi zaradi dobro postavljenih domačih igralcev. In ko so Třeboutice prvič konkretno zapretile, se je žoga že znašla za hrbtom gostujočega nadomestnega vratarja. Hitro akcijo je na svoji igralni polovici pričel Mehičan Jose Luiz Mortera Vazquez, ki je žogo podal do Ladislava Krcha na sredini igrišča. Ta jo je hitro podaljšal do vtekajočega Ondřeja Fadlerja, ki je bil prehiter za gostujočo obrambo. Svoj prodor je že v gostujočem kazenskem prostoru delno s strani zaključil z natančnim strelom po tleh.
Eden izmed stebrov domače obrambe je izkušeni Jiři Bursa.
Dve minuti po domačem vodstvu so gostje zapretili po levi strani obrambe Třeboutic, a je bil njihov zaključek nenatančen. Že minuto zatem so domači ponovili akcijo v režiji hitronogega Ondřeja Fadlerja, ki pa tokrat iz oči v oči iz desetih metrov ni uspel ukaniti nasprotnega čuvaja mreže. Kljub temu je višji od bratov Fadler prišel do odbitka, žoga je nato s strani podal v sredino kazenskega prostora, kjer je do nje prišel Jakub Rittich, ki je oviran streljal preslabo, da bi ogrozil gostujoča vrata.
Tomaš Novotny je velik del srečanja odigral na mestu osrednjega branilca.
V 16. minuti so nevarno zapretili gostje. Daljšo akcijo globoko na domači polovici so zaključili z močnim strelom z 20-ih metrov, po katerem se je izkazal domači vratar Adam Pizak. Redki gledalci so v prvi polovici prvega dela srečanja že dodobra spoznali obrise igre Třeboutic, ki so jo nato bolj ali manj prezentirale do konca srečanja. Ton njihovi igri je dajala dobro organizirana obramba sestavljena iz izkušenj (Jiři Bursa, Petr Cuc) in mladosti (Denis Dvořak, Tomaš Novotny) ter trdna in igriva sredina (na čelu z izkušenima Jakubom Koňařikom in Martinom Faustom), ki je v ogenj pošiljala hitre napadalce. Slednji so bili težko rešljiva uganka za počasnejše obrambne igralce gostujočega moštva.
Glavni adut v napadu Třeboutic je hitronogi Ondřej Fadler.
Jakub Koňařik se je pogosto vključeval v napadalne akcije.
V igri Třeboutic velja izpostaviti njihovo potrpežljivo igro z veliko kratkimi podajami in brez nepotrebnega zadrževanja žoge. Takoj, ko se je ponudila luknja v gostujoči defenzivi, je sledila bodisi podaja na katerega od vtekajočih napadalcev bodisi se je za prodor odločil kateri izmed veznih igralcev na sredini igrišča. Nemalokrat so se v zaključku napadalnih akcij znašli tudi branilci. Da se je pobuda po prvem zadetku prevesila krepko na domačo stran, gre zahvala tudi zelo dobri tehniki in obvladanju žoge večine igralcev v rumeno modri opremi. V seštevku je njihova igra imela rep in glavo v kateri so se uspešno prepletale izkušnje z mladostjo. Kar je za ta nivo tekmovanja prej izjema kot pravilo.
Domači vratar Adam Plzak se je v uvodnem delu srečanja izkazal z nekaj posredovanji.
Tudi Novotny je s svojo hitrostjo žogo večkrat uspešno popeljal iz obrambe na sredino igrišča.
Hitro napadalno akcijo so Třeboutice izvedle znova v 29. minuti, ko je izkušena naveza Cuc – Martin Faust pripravila lepo priložnost mlademu Ondřeju Fadlerju, ki je tokrat s 17-ih metrov in delno s strani meril preko nasprotnih vrat. Kar nekajkrat se je v napadalni akciji znašel tudi osrednji vezist Mortera. Prvič se je za strel odločil v 31.minuti, ko je s približno 25-ih metrov meril visoko preko vrat. Minuto kasneje so domači s tremi hitrimi podajami izigrali gostujočo obrambo. Pred vrati se je sam znašel Vladimir Dykast, ki je namesto povišanja vodstva žogo poslal mimo vratnice. Pet minut kasneje je bil Dykast udeležen v novi napadalni akciji – tokrat kot podajalec Štěpanu Fadlerju, ki je s strelom po tleh z desne strani ciljal daljši vratarjev kot, a je tudi tokrat žoga končala v gol avtu.
V 42. minuti je z mojstrsko solo akcijo povišal rezultat Ladislav Krch.
Da v domačem taboru le niso preveč žalovali za zapravljenimi priložnostmi, je v 42. minuti z mojstrsko solo akcijo poskrbel kapetan Ladislav Krch. Domači veteran je pokazal vso svojo veličino s prodorom, ki ga je pričel že na svoji polovici. Mimo številnih gostujočih igralcev se je uspel prebiti v nasprotni kazenski prostor, kjer je žogo rutinirano poslal za hrbet gostujočega vratarja. Poteza, s katero je 48-letnik pokazala ne le odlično obvladovanje žoge temveč za svoja leta neverjetno hitrost, ki se je ne bi sramovali za generacijo mlajši nogometaši.
Gostujoči vratar je bil za korak hitrejši od Štěpanaa Fadlerja.
Domači nogometaši so na odmor odšli z lepo prednostjo.
Ker si moštvi do konca prvega polčasa nista več pripravili priložnosti, so nogometaši Třeboutic na odmor odšli z lepo prednostjo dveh zadetkov. Ki bi z nekaj več koncentracije v zaključku akcij lahko bila še višja. Brez dvoma so redki gledalci (njihovo število se je v času tekme gibalo med pet in osem) lahko uživali v zanimivi in na trenutke tudi atraktivni predstavi. Kljub skromnemu obisku je v času tekme svoja vrata odprl klubski bife, kar so nekateri igralci izkoristili za okrepčilo.
Tribuna ter klopi ob igrišču so v času tekme bolj ali manj samevale.
Po napotkih in izmenjavi mnenj v garderobi ter ob igrišču sta se obe enajsterici kaj kmalu znašli znova na zelenici. Tudi zato je glavni sodnik po zgolj osmih minutah premora oznanil nadaljevanje dvoboja s spodnjega dela razpredelnice.
Martin Faust ter Petr Cuc sta odmor izkoristila tudi za pogovor s sodnikom srečanja.
Plzak v vratih Třeboutic ni imel pretiranega dela.
Drugi polčas
Za razliko od uvoda v srečanje je začetek drugega polčasa pripadel Třebouticam. Nagrada za njihovo aktivno igro je bil tretji zadetek v 49. minuti. Začetnik napadalne akcije je bil Štěpan Fadler, ki je z leve strani podal na sredino igrišča vtekajočemu Koňařiku. Podobno, kot kapetan, je bil tudi on prehiter za gostujočo obrambo in svoj prodor rutinirano zaključil z uspešnim strelom po tleh. Minuto kasneje je z roba kazenskega prostora nevarno poskusil Mortera, a je gostujoči vratar žogo uspel odbiti v kot. Kot z desne strani je izvedel Cuc. Po nizkem predložku na prvo vratnico je bil prvi pri žogi Ondřej Fadler, ki jo je v slogu hladnokrvnih napadalcev z nogo iz bližine poslal v gostujočo mrežo. Zgolj šest minut igre v drugem polčasu so potrebovali igralci Třeboutic, da so svojo prednost iz prvega polčasa podvojili.
Novotnyja pri izgradnji napadalne akcije v ozadju spremlja Koňařik.
18-letni Štěpan Fadler v napadalni akciji.
Gostje so delovali precej nemočno. Praktično jim ni uspelo preiti na domačo polovico. Na drugi strani so domači še naprej delovali razigrano. Visok nivo igre so uspeli ohranjati tudi na račun pogostih menjav (česar nasprotnik zaradi prazne rezervne klopi ni imel možnosti). Svoj prvi poskus strela prosti domačim vratom v drugem polčasu so gostje izvedli v 56. minuti, a je žoga zletela mimo desne vratnice. Pogumnejša in aktivnejša igra se je gostom obrestovala v 59. minuti. Individualno akcijo na levi strani domače obrambe je s strelom precej s strani zaključil gostujoči napadalec. Žoga je v visokem letu preletela visoko postavljenega vratarja Plzaka in na presenečenje vseh prisotnih na koncu končala za njegovim hrbtom.
Ležernejša igra Třeboutic je v 65. minuti botrovala drugemu gostujočemu zadetku.
Kljub dvema prejetima zadetkoma sta Novotny in Plzak opravila svoje delo s pozitivno oceno.
Bile so to minute, ko je igra domačih nekoliko padla. Tu in tam so si privoščili tudi pred tem ne videne napake. Kot denimo Dvořak, ki je v 62. minuti s slabo povratno podajo svojemu vratarju uspel povzročiti nekaj sivih las svojim soigralcem. Če takrat gostje darila še niso realizirali, jim je tri minute zatem uspelo rezultat znižati na 4:2. Po prekršku in prostem strelu je sledil predložek v domači kazenski prostor, kjer je bil prvi na žogi gostujoči napadalec, ki je žogo z bližine z glavo poslal za hrbet nemočnega Plzaka.
Pogled na domačo klop. Širši kader so domači izkoristili za pogoste menjave.
Obdobje ležernejše igre Třeboutic so gostje izkoristili v popolnosti. Igra se je konkretneje prevesila na domačo polovico igrišča. V teh trenutkih je končno tudi nekaj sončnih žarkov uspelo prodreti skozi oblačno nebo. Kar je očitno pripomoglo domačim, da so po daljšem času zopet zapretili. Skozi celotno srečanje aktivni Mortera je na sredini igrišča lepo našel vtekajočega Krcha na levi strani. Domači kapetan je še enkrat večkrat prezentiral svojo hitrost. Ki pa je tokrat ni vnovčil na podoben način, kot ob koncu prvega polčasa. Žoga je po njegovem strelu končala ob gostujoči vratnici v gol avtu.
Izkušeni sodnik Anton Andrle je tekmo odsodil brez napak. Zahvaljujoč korektni igri obeh moštev je na tekmi zgolj enkrat posegel po rumene kartonu.
Koňařik je svojo aktivno igro skozi celo srečanje kronal z zadetkom v 49. minuti.
Kakršne koli upe gostov po preobratu je v 74. minuti s svojim tretjim (in sedmim v sezoni) zadetkom zapečatil Ondřej Fadler. Celotna akcija gre na rovaš trojice mladeničev, ki jo je globoko na svoji polovici na levem boku pričel Dvořak. Po podaji je napad na levi strani nadaljeval hitri Rittich. Njegova podaja po tleh je v gostujočem kazenskem prostoru našla Ondřeja Fadlerja. Kljub temu, da je bil najnevarnejši domači napadalec pokrit in po prejemu žoge s hrbtom obrnjem proti vratom, mu je po obratu in strelu uspelo še enkrat več zatresti gostujočo mrežo.
V zaključku tekme je s strelom poskusil Štěpan Fadler.
Jakub Rittich je nase opozoril z nekaj hitrimi prodori po desnem krilu.
48-letni kapetan Ladislav Krch se s svojo hitrostjo še vedno brez težav kosa z veliko mlajšimi igralci. Kar je z nekaj hitrimi prodori demonstriral tudi na sobotnem srečanju.
Le minuto kasneje bi lahko Třeboutice povišale prednost. Po prekršku je s prostega strela sledil nizek in oster predložek Cuca v vratarjev kazenski prostor. Žogo se je pred vratarjem uspel dotakniti Koňařik, a premalo, da bi spremenil njeno smer. Že v naslednji akciji je domačim uspelo rezultat povišati. Za močan strel po tleh s 25-ih metrov se je nenadoma odločil Kryštof Tyl. Natančno merjena žoga se je naposled od vratnice odkotalila za golovo črto. Omenjeni igralec je v 84. minuti (tokrat bolj po naključju) še enkrat stopil v ospredje. Po dobljeni žogi na sredini igrišča je na levi strani videl aktivnega Ondřeja Fadlerja. A je bila njegova podaja preostra. Medtem ko se je Tyl opravičeval soigralcu za nenatančno podajo, je žoga nadaljevala pot proti gostujočemu vratarju. A je njegova nespretnost pri ustavljanju žoge (ki mu je ušla preko kopačke) pomenila še sedmi zadetek v gostujoči mreži.
Igralci Třeboutic so z visoko zmago napovedali naskok na zgornjo polovico lestvice.
Starejši del ekipe je po tekmi takole proslavil visoko zmago.
Ondřej Fadler je bil prvo ime sobotne tekme. Hitronogi mladi napadalec je kazal aktivno igro skozi celotno srečanje. Izstopal je predvsem s svojo hitrostjo, s katero je večkrat v obup spravljal gostujoče obrambne igralce, ter občutkom za zadetke. Gre za modernega napadalca, ki se odlično znajde tako na sredini igrišča kot na krilu. S prvim zadetkom je načel gostujočo mrežo, svojo odlično predstavo pa kasneje kronal s hattrickom.
Po zadnjem zadetku je sodnik predčasno zaključil srečanje s čimer je goste odrešil nadaljnjih muk. Visoka zmaga Třeboutic s 7:2 je povsem zaslužena in odraža realno sliko prikazanega na igrišču. Ob podobnem nadaljevanju prvenstva je zgolj vprašanje časa kdaj se bo moštvo znašlo v zgornji polovici lestvice. Kombinacija izkušenj in mladosti se v primeru Třeboutic kaže za zadetek v polno. Po videnem sodeč so tudi igralna mesta zelo dobro pokrita. V kolikor bi odgovornim v klub uspelo privabiti še kakšnega mladeniča podobnih kvalitet, bi se morda lahko nadejali celo najvišjih mest. Škoda edino, ker njihovih domačih tekem ne spremlja večje število gledalcev. Glede na napadalno in na trenutke tudi atraktivno igro bi si igralci Třeboutic nedvomno zaslužili številčnejšo podporo ob igrišču.
14. oktobra, 2025
Třeboutice
Eden od naravnih simbolov ne le Usteške regije temveč cele Češke je nedvomno reka Laba. Njen pomen je še toliko večji saj omogoča neposredno (plovno) povezavo tako s Severnim kot Baltskim morjem. Třeboutice so eno izmed številnih (manjših) krajev, ki so zrasli ob bregu Labe. Čeravno vas nima večjega turističnega pomena, jo po zaslugi zelo priljubljene kolesarske steze letno obišče na tisoče turistov (kolesarjev). Hkrati se vaščani lahko pohvalijo tudi z enim izmed najmlajših nogometnih klubov. Ker Třeboutice ne premorejo nogometnega igrišča, je klub vsako sezono primoran poiskati svoje domače zatočišče na katerem izmed igrišč v okoliških vaseh.
Třeboutice so razpotegnjena vas ob sicer zelo prometni cesti.
Konec 18. stoletja je bilo v vasi 54 hiš. Leta 1830 je njihovo število naraslo na 62. V kraju je takrat živelo 333 prebivalcev. Třeboutice so se lahko v tistem obdobju pohvalile z dvorcem, ovčarno, pivovarno z zmogljivostjo 28 sodov, 2 gostilni, kovačnico, mlin in opekarno. Leta 1900 je imela vas 59 hiš z 284 prebivalci, kmečko dvorišče, pivovarno in opekarno. Velika večina vaščanov je bila
Třeboutice spadajo med najstarejše vasi v okrožju Litomeřice. Prva pisna omemba kraja sega v polovico 11. stoletja. Po ustanovni listini kolegijske cerkve sv. Štefana sta vanjo spadala dva podložnika iz te vasi. Leta 1437 je cesar Sigismund vas s sosednjimi Křešicami zastavil mestu Litoměřice za 100 kopejk. Leta 1619 je mesto kupilo celotno vas, a jo je kmalu izgubilo. Posestvo je bilo vrnjeno škofiji. Del le-tega je pripadel Zahořanskemu gospostvu. Po starem mestnem urbarju je bilo leta 1855 v Třebouticah sedem kmetov in šest gospodinj. Vas je plačevala županu 8 kopekov, 26 grošev ter 2 denarija. V vasi je bila gostilna, ki je letno pridelala 20 sodov in 4 vedra piva ter mlin, ki je letno pridelal 40 meric rži in 12 kopekov za pitanje prašičev.
Spomenik žrtvam obeh svetovnih vojn.
Vaščanom lajša prehod čez cesto semafor.
nemške narodnosti (Čehov je bilo 22). Prebivalstvo se je večinoma preživljalo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinarstvom.
Edino avtobusno postajališče v vasi se nahaja ob glavni cesti.
Spomin na nekdanje čase se utrne ob pogledu na manjši dvorec na zahodnem koncu vasi. Nahaja se ob glavni cesti skozi vas. Danes že bolj propadajoči objekt je bil zgrajen v baročnem slogu kot poletna rezidenca litoměřiških škofov v drugi polovici 18. stoletja. Glavno stanovanjsko poslopje je bilo porušeno leta 1985, od kompleksa pa
Edina vaška pivnica ima svoja vrata odprta ob popoldnevih in večerih.
sta se ohranila le gospodarsko poslopje in del obzidja, ki sta zaščitena kot kulturni spomenik.
Če je še v prvih desetletjih 20. stoletja v Třebouticah živelo blizu 400 prebivalcev, je – podobno, kot večino čeških krajev s takrat večinskim nemškim prebivalstvom – vas doletela usoda povojnega dogajanja. Izgon Nemcev je pomenil znaten upad prebivalstva. Število vaščanov se je zmanjševalo tudi v naslednjih desetletjih. Ob zadnjem štetju prebivalstva pred štirimi leti je imelo svoje bivališče v Třebouticah prijavljeno 127 oseb. Vas spada v občino Křešice (kraj leži jugovzhodno od Třeboutic).
Približno 25 km od Třeboutic je oddaljena regijska prestolnica Usti nad Labem. Precej bližje leži center okrožja Litomeřice. Če bi hodili po kolesarski stezi v smeri toka Labe, bi za pot do njih potrebovali približno 30 minut (in še znatno manj na kolesu). Skozi vas je speljana pomembna regionalna cesta. Posledično gostejši promet vsaj delno kazi idiličnejšo podobo kraja. Cesta vodi s severa, iz kraja Děčin, ter vodi tako skozi regionalno kot okrožno središče. Zanimivo,
Otroško igrišče na vzhodnem koncu vasi.
Na eni izmed vaških hiš domačini ne skrivajo svoje klubske pripadnosti.
Domačine je ob koncu poletja razveseljeval pogled na bogato letino sadja na drevju.
Čeprav je skozi vas speljana dvotirna proga, so Třeboutice prikrajšane za železniško postajališče.
da med njo in kolesarsko stezo ob reki Labi poteka pomembna (dvotirna elektrificirana) železniška proga, ki povezuje Lyso nad Labem z Usti nad Labem. Glavni železniški koridor Praga – Usti nad Labem – Dresden – Berlin sicer poteka na nasprotnem bregu Labe.
Prav vsi vlaki Třeboutice zgolj prevozijo. Razlog tiči v dejstvu, da vas nima svojega postajališča (najbližje je v bližnjem kraju
Křešice). Z javnim prevozom tako najhitreje dosežemo Třeboutice z avtobusom. Avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti in je deležno kar pogostih postankov avtobusov. Povezav z bližnjimi Litomeřicami namreč dobesedno mrgoli. Ob delavnikih prvi jutranji avtobus ustavi ob 5:09, zadnji ob 22:54. Třeboutice so posledično z okrožnim središčem povezane z 28-imi pari avtobusov dnevno (ob koncih tedna in praznikih ju povezuje osem parov). V nasprotni smeri nato avtobusi nadaljujejo pot po treh različnih linijah do večjih mest v regiji.
Skozi Třeboutice (točneje, med železniško progo in Labo) poteka zelo priljubljena Labska kolesarska pot.
Ob vzhodnem robu vasi se v Labo izliva Lučni potok.
Třeboutice ležijo na severnem bregu reke Labe. Na sliki cerkev svetega Vojteha v kraju Počaply na nasprotnem bregu.
Zanimivo, da v Třebouticah ne bomo našli nobenega sakralnega objekta. Nemara edini verski simbol v vasi predstavlja kip Device Marije. Zaman bomo iskali tudi trgovino z osnovnimi živili. Se pa lahko vaščani ob poznih popoldnevih in večerih družijo v vaški
pivnici. Predvsem kolesarjem in ostalim dnevnim obiskovalcem je namenjen bar neposredno ob bregu Labe v katerem je možno najti tudi kaj za pod zob. Bar je sicer del manjšega športnega kompleksa, kjer na svoj račun pridejo predvsem navdušenci nad vodnimi aktivnostmi. Obiskovalci se lahko preizkusijo v wakesurfingu, wakeboardingu, smučanju na vodi, jetsurfingu, veslanju na deski itd. V sklopu kompleksa je možno tudi prenočiti v manjšem kampu.
Labska kolesarska steza poteka vse do izliva Labe v Severno morje in meri 1300 km.
Brez dvoma bi večina turistov za najprivlačnejši objekt v Třebouticah izbrala kolesarsko stezo. Labska kolesarska pot poteka po ozemlju Češke in Nemčije in vodi večinoma ob toku reke Labe. Dolžina kolesarske poti od izvira reke v hribovju Krkonoši do nemškega obalnega mesta Cuxhaven, kjer se Laba izliva v Severno morje, je skoraj 1300 km. Na Češkem je pot dolga približno 370 km in poteka skozi štiri regije. Kolesarska steza je večji del speljana po trasi brez avtomobilskega prometa. Le tu in tam zavije na stranske ceste z manjšo frekvenco prometa.
Labska pot velja za eno najpriljubljenejših kolesarskih poti v celotni Evropi. Njena obiskanost se iz leta v leto povečuje. Za razliko od severne sosede Nemčije, kjer pot v letošnjem letu praznuje 30. obletnico obstoja, so Čehi pričeli z njeno izgradnjo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Načrti za izgradnjo so obstajali
že v prvi polovici 80-ih letih, a je pomanjkanje finančnih sredstev prvi dokončani odsek zamaknilo za skoraj desetletje. Na češkem delu poti največji delež odpade ravno na Usteško regijo. Na delu poti skozi Třeboutice steza tesno sledi toku reke Labe, kjer se med vožnjo ob reki kolesarjem odpirajo čudoviti pogledi na Češko sredogorje.
Ob kolesarski stezi se nahaja športno rekreativni prostor, ki vključuje kamp…
…možnost okrepčila ob hrani in pijači,…
…preizkusiti se v aktivnostih na vodi…
…ali na prostem.
Na katastrskem ozemlju Třeboutic je celo manjše športno letališče s travnato vzletno – pristajalno stezo. Pogled nanj pokaže, da je danes v bolj klavrnem stanju (kdo bi znal celo pripomniti, da si v takšnem stanju niti ne zasluži naziva letališče). Do konca 90-ih let je šlo za kmetijsko zemljišče na katerem so gojili zelenjavo. Zaradi lege ob reki Labi in skoraj da vsakoletnih poplav območje ni bilo ravno donosno s pridelkom. Nekaj lokalnih entuziastov se je na prelomu stoletja odločilo odkupiti zemljišče in ga preoblikovati v manjše letališče.
Leta 2002 so poplave povsem uničile letališče, hangar pa je odnesla velika količina vode. A vodni živelj ni preprečil domačim prostovoljcem območje ponovno prenoviti ter postaviti nov hangar za shranjevanje letalske opreme. Letališče ima 450 m dolgo ter 25 m široko stezo. Če je bilo pred leti letališče označeno na letalskih kartah in je bilo pristajanje ter vzletanje na njem dovoljeno, je danes slika precej bolj žalostna. Letalski promet na letališču je prepovedan.
Pogled na manjši pristan s terase gostinskega objekta, ki vabi k postanku kolesarje in pešce.
Manjše letališče s travnato stezo trenutno nima dovoljenja za obratovanje.
Polabska idila ob koncu poletja.
Z usodo letališča se ni sprijaznil eden izmed lokalnih radioamaterjev. Z ozkim krogom prijateljev skrbi za vzdrževanje območja. S čimer želijo ohraniti možnost vsaj zasilnih pristankov ultralahkih letal. Zato vzdržujejo obsežne travnate površine ter garaže za letala in potrebno opremo letališkega območja. Njihov cilj je pridobiti dovoljenje
za pristajanja ultralahkih letal in aktivno uporabo območja za zračne športe in razgledne lete.
Kljub svoji majhnosti se lahko Třeboutice pohvalijo tudi z lastnim nogometnim klubom. Njegov nastanek sega v obdobje pandemije covida, ko se je skupina lokalnih nogometnih navdušencev odločila ustanoviti nov klub in ga prijaviti v tekmovanje. Ker v vasi ni nogometnega igrišča, so nogometaši svoja domača srečanja primorani igrati na igriščih v okoliških vaseh. V tej sezoni je njihovo domače igrišče v kraju Česke Kopisty na nasprotnem bregu Labe.
Třeboutice so razpotegnjena vas ob sicer zelo prometni cesti.
Třeboutice spadajo med najstarejše vasi v okrožju Litomeřice. Prva pisna omemba kraja sega v polovico 11. stoletja. Po ustanovni listini kolegijske cerkve sv. Štefana sta vanjo spadala dva podložnika iz te vasi. Leta 1437 je cesar Sigismund vas s sosednjimi Křešicami zastavil mestu Litoměřice za 100 kopejk. Leta 1619 je mesto kupilo celotno vas, a jo je kmalu izgubilo. Posestvo je bilo vrnjeno škofiji. Del le-tega je pripadel Zahořanskemu gospostvu. Po starem mestnem urbarju je bilo leta 1855 v Třebouticah sedem kmetov in šest gospodinj. Vas je plačevala županu 8 kopekov, 26 grošev ter 2 denarija. V vasi je bila gostilna, ki je letno pridelala 20 sodov in 4 vedra piva ter mlin, ki je letno pridelal 40 meric rži in 12 kopekov za pitanje prašičev.
Spomenik žrtvam obeh svetovnih vojn.
Vaščanom lajša prehod čez cesto semafor.
Konec 18. stoletja je bilo v vasi 54 hiš. Leta 1830 je njihovo število naraslo na 62. V kraju je takrat živelo 333 prebivalcev. Třeboutice so se lahko v tistem obdobju pohvalile z dvorcem, ovčarno, pivovarno z zmogljivostjo 28 sodov, 2 gostilni, kovačnico, mlin in opekarno. Leta 1900 je imela vas 59 hiš z 284 prebivalci, kmečko dvorišče, pivovarno in opekarno. Velika večina vaščanov je bila nemške narodnosti (Čehov je bilo 22). Prebivalstvo se je večinoma preživljalo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinarstvom.
Edino avtobusno postajališče v vasi se nahaja ob glavni cesti.
Spomin na nekdanje čase se utrne ob pogledu na manjši dvorec na zahodnem koncu vasi. Nahaja se ob glavni cesti skozi vas. Danes že bolj propadajoči objekt je bil zgrajen v baročnem slogu kot poletna rezidenca litoměřiških škofov v drugi polovici 18. stoletja. Glavno stanovanjsko poslopje je bilo porušeno leta 1985, od kompleksa pa ta se ohranila le gospodarsko poslopje in del obzidja, ki sta zaščitena kot kulturni spomenik.
Edina vaška pivnica ima svoja vrata odprta ob popoldnevih in večerih.
Otroško igrišče na vzhodnem koncu vasi.
Če je še v prvih desetletjih 20. stoletja v Třebouticah živelo blizu 400 prebivalcev, je – podobno, kot večino čeških krajev s takrat večinskim nemškim prebivalstvom – vas doletela usoda povojnega dogajanja. Izgon Nemcev je pomenil znaten upad prebivalstva. Število vaščanov se je zmanjševalo tudi v naslednjih desetletjih. Ob zadnjem štetju prebivalstva pred štirimi leti je imelo svoje bivališče v Třebouticah prijavljeno 127 oseb. Vas spada v občino Křešice (kraj leži jugovzhodno od Třeboutic).
Na eni izmed vaških hiš domačini ne skrivaj svoje klubske pripadnosti.
Čeprav je skozi vas speljana dvotirna proga, so Třeboutice prikrajšane za železniško postajališče.
Približno 25 km od Třeboutic je oddaljena regijska prestolnica Usti nad Labem. Precej bližje leži center okrožja Litomeřice. Če bi hodili po kolesarski stezi v smeri toka Labe, bi za pot do njih potrebovali približno 30 minut (in še znatno manj na kolesu). Skozi vas je speljana pomembna regionalna cesta. Posledično gostejši promet vsaj delno kazi idiličnejšo podobo kraja. Cesta vodi s severa, iz kraja Děčin, ter vodi tako skozi regionalno kot okrožno središče. Zanimivo, da med njo in kolesarsko stezo ob reki Labi poteka pomembna (dvotirna elektrificirana) železniška proga, ki povezuje Lyso nad Labem z Usti nad Labem. Glavni železniški koridor Praga – Usti nad Labem – Dresden – Berlin sicer poteka na nasprotnem bregu Labe.
Domačine je ob koncu poletja razveseljeval pogled na bogato letino sadja na drevju.
Prav vsi vlaki Třeboutice zgolj prevozijo. Razlog tiči v dejstvu, da vas nima svojega postajališča (najbližje je v bližnjem kraju Křešice). Z javnim prevozom tako najhitreje dosežemo Třeboutice z avtobusom. Avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti in je deležno kar pogostih postankov avtobusov. Povezav z bližnjimi Litomeřicami namreč dobesedno mrgoli. Ob delavnikih prvi jutranji avtobus ustavi ob 5:09, zadnji ob 22:54. Třeboutice so posledično z okrožnim središčem povezane z 28-imi pari avtobusov dnevno (ob koncih tedna in praznikih ju povezuje osem parov). V nasprotni smeri nato avtobusi nadaljujejo pot po treh različnih linijah do večjih mest v regiji.
Třeboutice ležijo na severnem bregu reke Labe. Na sliki cerkev svetega Vojteha v kraju Počaply na nasprotnem bregu.
Skozi Třeboutice (točneje, med železniško progo in Labo) poteka zelo priljubljena Labska kolesarska pot.
Ob vzhodnem robu vasi se v Labo izliva Lučni potok.
Zanimivo, da v Třebouticah ne bomo našli nobenega sakralnega objekta. Nemara edini verski simbol v vasi predstavlja kip Device Marije. Zaman bomo iskali tudi trgovino z osnovnimi živili. Se pa lahko vaščani ob poznih popoldnevih in večerih družijo v vaški pivnici. Predvsem kolesarjem in ostalim dnevnim obiskovalcem je namenjen bar neposredno ob bregu Labe v katerem je možno najti tudi kaj za pod zob. Bar je sicer del manjšega športnega kompleksa, kjer na svoj račun pridejo predvsem navdušenci nad vodnimi aktivnostmi. Obiskovalci se lahko preizkusijo v wakesurfingu, wakeboardingu, smučanju na vodi, jetsurfingu, veslanju na deski itd. V sklopu kompleksa je možno tudi prenočiti v manjšem kampu.
Labska kolesarska steza poteka vse do izliva Labe v Severno morje in meri 1300 km.
Brez dvoma bi večina turistov za najprivlačnejši objekt v Třebouticah izbrala kolesarsko stezo. Labska kolesarska pot poteka po ozemlju Češke in Nemčije in vodi večinoma ob toku reke Labe. Dolžina kolesarske poti od izvira reke v hribovju Krkonoši do nemškega obalnega mesta Cuxhaven, kjer se Laba izliva v Severno morje, je skoraj 1300 km. Na Češkem je pot dolga približno 370 km in poteka skozi štiri regije. Kolesarska steza je večji del speljana po trasi brez avtomobilskega prometa. Le tu in tam zavije na stranske ceste z manjšo frekvenco prometa.
Ob kolesarski stezi se nahaja športno rekreativni prostor, ki vključuje kamp…
…možnost okrepčila ob hrani in pijači,…
…preizkusiti se v aktivnostih na vodi…
…ali na prostem.
Labska pot velja za eno najpriljubljenejših kolesarskih poti v celotni Evropi. Njena obiskanost se iz leta v leto povečuje. Za razliko od severne sosede Nemčije, kjer pot v letošnjem letu praznuje 30. obletnico obstoja, so Čehi pričeli z njeno izgradnjo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Načrti za izgradnjo so obstajali že v prvi polovici 80-ih letih, a je pomanjkanje finančnih sredstev prvi dokončani odsek zamaknilo za skoraj desetletje. Na češkem delu poti največji delež odpade ravno na Usteško regijo. Na delu poti skozi Třeboutice steza tesno sledi toku reke Labe, kjer se med vožnjo ob reki kolesarjem odpirajo čudoviti pogledi na Češko sredogorje.
Pogled na manjši pristan s terase gostinskega objekta, ki vabi k postanku kolesarje in pešce.
Na katastrskem ozemlju Třeboutic je celo manjše športno letališče s travnato vzletno – pristajalno stezo. Pogled nanj pokaže, da je danes v bolj klavrnem stanju (kdo bi znal celo pripomniti, da si v takšnem stanju niti ne zasluži naziva letališče). Do konca 90-ih let je šlo za kmetijsko zemljišče na katerem so gojili zelenjavo. Zaradi lege ob reki Labi in skoraj da vsakoletnih poplav območje ni bilo ravno donosno s pridelkom. Nekaj lokalnih entuziastov se je na prelomu stoletja odločilo odkupiti zemljišče in ga preoblikovati v manjše letališče.
Manjše letališče s travnato stezo trenutno nima dovoljenja za obratovanje.
Leta 2002 so poplave povsem uničile letališče, hangar pa je odnesla velika količina vode. A vodni živelj ni preprečil domačim prostovoljcem območje ponovno prenoviti ter postaviti nov hangar za shranjevanje letalske opreme. Letališče ima 450 m dolgo ter 25 m široko stezo. Če je bilo pred leti letališče označeno na letalskih kartah in je bilo pristajanje ter vzletanje na njem dovoljeno, je danes slika precej bolj žalostna. Letalski promet na letališču je prepovedan.
Polabska idila ob koncu poletja.
Z usodo letališča se ni sprijaznil eden izmed lokalnih radioamaterjev. Z ozkim krogom prijateljev skrbi za vzdrževanje območja. S čimer želijo ohraniti možnost vsaj zasilnih pristankov ultralahkih letal. Zato vzdržujejo obsežne travnate površine ter garaže za letala in potrebno opremo letališkega območja. Njihov cilj je pridobiti dovoljenje za pristajanja ultralahkih letal in aktivno uporabo območja za zračne športe in razgledne lete.
Kljub svoji majhnosti se lahko Třeboutice pohvalijo tudi z lastnim nogometnim klubom. Njegov nastanek sega v obdobje pandemije covida, ko se je skupina lokalnih nogometnih navdušencev odločila prijaviti v tekmovanje. Ker v vasi ni nogometnega igrišča, so nogometaši svoja domača srečanja primorani igrati na igriščih v okoliških vaseh. V tej sezoni je njihovo domače igrišče v kraju Česke Kopisty na nasprotnem bregu Labe. Upati gre, da bo pozitivni zgodbi sledila tudi občina in poskrbela za ureditev igrišča v domačem kraju. Kar bi močno pripomoglo tudi k družabnemu življenju v vasi.
14. oktobra, 2025
TJ Sokol Medvědice
Kljub temu, da šteje vsega 120 prebivalcev, se lahko vas Medvědice pohvali s svojim nogometnim klubom. Čeprav je v preteklosti grozilo, da bo nogomet v tem majhnem kraju sredi Češkega sredogorja živel le še v spominih. Da temu ni tako, gre velik del zaslug sedanji predsednici kluba. A ker so danes časi vaškemu (amaterskemu) nogometu vse prej kot naklonjeni, česar se zavedajo tudi v Medvědicah, je še kako pomembno imeti v klubu ljudi, ki s srcem, voljo in polnim angažmajem držijo klub »nad vodo«. In teh – vsaj trenutno – v Medvědicah ne manjka.
Čeprav ne mine sezona, ko se ne bi v okrožju Litoměřice zgodil zaton katerega izmed klubov na najnižjem nivoju, je omenjeno okrožje še vedno edino v Usteški regiji, ki premore dovolj klubov za organiziranje desetoligaškega tekmovanja. Za sedaj je njihovo število zadostno, da je okrožna nogometna zveza primorana klube razdeliti v dve skupini. Obe skupini v svojem nazivu nosita tudi ime pokrovitelja – po italijanskem izdelovalcu športne opreme Macron.
Kažipot v središču Medvědic opozarja na nogometno igrišče v vasi.
Medvědice nastopajo v skupini A, kjer po 12-ih odigranih krogih v družbi še enajstih klubov zasedajo osmo mesto. Na svojem kontu imajo 16 točk. Kar se – glede na 51 prejetih zadetkov in s tem tretjo najslabšo obrambo med klubi v isti skupini – zdi dober izplen.
Kot v večini prestopnih rokov, je bil tudi v zadnjem zimskem premoru medvědiški igralski kader deležen sprememb. Odhod nekaterih igralcev je nadomestil prihod trojice novih. Sodeč po
Prvi stik z nogometnim igriščem bi marsikoga vrnil desetletja v preteklost.
uvodu v spomladanski del sezone, je ekipa kadrovsko močnejša, kot jeseni. Medvědice so namreč uvodni dve srečanji zmagale. In to obe na gostovanju pri glavnih konkurentih s sredine lestvice. Ob podobno uspešnem pomladnem nadaljevanju ni izključen niti naskok na zgornjo polovico lestvice.
Nogometno igrišče se nahaja na severnem robu vasi od koder pogledi segajo na vrhove Češkega sredogorja.
Čeprav klubi iz najnižje lige običajno prihajajo iz manjših (podeželskih) naselij, ima velika večina teh krajev status samostojne občine. Kar klubom praviloma predstavlja boljše izhodišče pri zagotavljanju osnovnih finančnih sredstev za njihovo delovanje. Medvědice so v tem pogledu v slabšem položaju, saj vas administrativno spada pod 7 km oddaljeno mesto Třebenice. Za nameček tudi v Třebenicah deluje nogometni klub, čigar člansko moštvo nastopa nivo višje od Medvědic. A na srečo nogometa, ima župan oz. mesto posluh za športno aktivnost, kar klubu zagotavlja pokritje osnovnih stroškov delovanja. Manjši del se v klubsko blagajno steče tudi s strani sponzorjev in članskih prispevkov. Za finančno stabilnost kluba gre velika zasluga predsednici kluba in podžupanji Třebenic Miluški Duškovi.
Poleg nemotenega zagotavljanja delovanja kluba se odgovorni po svojih močeh trudijo tudi za zadovoljstvo igralcev. Ki seveda nosijo dres Medvědic zgolj iz veselja in ljubezni do nogometa. Tako igralce po vsaki odigrani tekmi v garderobi pričaka osvežilna pijača, pred spomladanskim nadaljevanjem je klub zanje priskrbel ogrevalne trenirke ipd. malenkosti, ki pripomorejo k boljšemu vzdušju v moštvu.
Podobno, kot večina klubov na tem nivoju, imajo tudi »sokoli« iz Medvědic na sporedu en trening tedensko (ob sredah). Do ostalih klubov ne čutijo posebnega rivalstva. Še največji naboj zaradi bližine krajev prinašajo tekme proti Podsedicam.
Če ima obstoj nogometnih klubov za majhne kraje veliko več, kot le športni pomen, to še toliko bolj velja za Medvědice. V vasi namreč ni nobenega objekta ali aktivnega društva, ki bi pripomoglo k družabnemu življenju. Nogometne tekme ob koncih tedna so tako edini dogodek, ki prispeva k druženju med vaščani.
Severno stran igrišča obdajajo breze.
Hribovit predel in skalnat teren pod površjem sta glavna krivca za neravno igrišče.
Brez domačinke Miluške Duškove bi danes verjetno ne bilo več nogometa v Medvědicah. V ključnem trenutku je s svojim angažiranjem zagotovila osnovne temelje za prihodnost kluba, na čelu katerega je od njegove ponovne obuditve leta 2016.
Zgodovina in uspehi kluba
Medvědice so – z izjemo ene sezone – ves čas svojega obstoja nastopale v najnižji ligi. Če je s tekmovalnega oz. rezultatskega vidika njihova krivulja vse prej kot pestra, velja nasprotno za dogodke, ki se dotikajo usode kluba.
Zgodovina nogometa v Medvědicah se prične pisati leta 1953. Istočasno je bil ob igrišču postavljen tudi objekt z garderobami. Klub je sprva nastopal pod imenom Sokol Dynamo Medvědice. Dobra štiri desetletja je brez prestanka igral v tretji okrožni ligi. Nakar je leta 1995 sledila prva velika prelomnica za medvědiški nogomet. In to usodna. Pomanjkanje igralcev je bil glavni razlog, da je klub prenehal obstajati. Sokol Medvědice je zadnjo tekmo na svojem igrišču odigral 18. junija tega leta. Večina igralcev je nato odšla v novoustanovljeno B ekipo iz bližnjega kraja Milešov (njihova A ekipa je takrat nastopala v najnižji regijski – danes sedmi državni – ligi). V Milešovu so se odločili, da bo njihova rezervna ekipa svoje domače tekme igrala v Medvědicah. Kar je bila vsaj delna uteha za ljubitelje nogometa v vasi. Hkrati je ta odločitev bistveno pripomogla k obstoju nogometnega igrišča v Medvědicah, ki bi v nasprotnem skoraj zagotovo utonilo v pozabo. In se s tem pridružilo številnim igriščem širom Češke, ki jih je kmalu po koncu njihove uporabe prerasla trava oz. plevel. Podobna slika v večini evropskih držav, kjer je amaterski nogomet na vasi prepogosto zaradi takšnih in drugačnih okoliščin primoran zaključiti svojo zgodbo.
Poleg predsednice kluba nosi del zaslug za obstoj kluba tudi njen brat, sicer še aktivni igralec, Jiři Dušek.
Po 21-ih letih igranja je enaka usoda, kot pred tem Medvědice, doletela tudi B ekipo Milešova. Posledično je ljubiteljem nogometa v vasi grozilo, da bodo za vekomaj prišli ob vse emocije, ki jih prinaša igra z okroglim usnjem. S tem se nikakor ni hotela sprijazniti trojica domačih entuziastov (med njimi aktualne predsednice Duškove in njenega brata, sicer še aktivnega igralca, Jiřija Duška). Njihov polletni trud je obrodil sadove in zagotovil nogometu še naprej svoj prostor pod soncem v tej vasi sredi Češkega sredogorja. In to v sezoni, ko je v okrožju prenehalo delovati kar devet članskih moštev. Zato je njihov trud še toliko bolj hvalevreden. Spisek na novo formirane ekipe je štel (za ta nivo zavidljivih) 23 igralcev. Večino finančnih sredstev za delovanje kluba je prispevalo mesto Třebenice (pod katerega upravo spadajo Medvědice).
S prvo prvenstveno tekmo 3. septembra 2016 se je pričela pisati nova zgodba nogometnega kluba Sokol Medvedice. Prva sezona po ponovni obuditvi kluba je na koncu prinesla peto mesto (med 10-imi klubi) v najnižji ligi. Sledili sta dve rezultatsko slabši sezoni, nakar v sezoni 2019/20 Medvědice v svoji skupini zaključijo prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Enako uvrstitev ponovijo tudi dve sezoni zatem. Ker sta takrat obe prvouvrščeni moštvi zavrnili uvrstitev v drugo okrožno ligo, se je možnost napredovanja ponudila Medvědicam. In v klubu so to priložnost sprejeli. A jim je v njej uspelo osvojiti zgolj pet točk, kar je pomenilo ekspresno vrnitev na najnižji
Moštvo Medvědic v svoji premierni sezoni leta 2016. Vir: arhiv Sokol Medvědice
nivo tekmovanja. Ne glede na kratko epizodo nastopanja med okrožnimi drugoligaši, se uvrstitev ligo višje v rezultatskem smislu šteje za največji klubski uspeh v vsej njegovi zgodovini. Preteklo sezono so igralci Medvědic v svoji skupini zaključili na 7. mestu v konkurenci 11-ih klubov.
Klubski objekt ob igrišču do danes “ohranja” svojo prvotno podobo. Z izjemo nedavno postavljenega nadstreška.
Kljub omejenim finančnim možnostim se v klubu po svojih najboljših močeh trudijo izboljšati tako komfort za gledalce kot glavne akterje. Leta 2020 je bil pod igralno površino vgrajen namakalni sistem. Pred dvema letoma so k obstoječemu objektu prizidali še nadstrešek in postavili zaščitno mrežo za obemi vrati. Zadnja investicija je stara zgolj nekaj dni. Pomladni del aktualne sezone so namreč igralce ob igrišču pričakale nove rezervne klopi.
Infrastruktura
Poleg dveh smernih tabel z imenoma krajev nas na prisotnost nogometnega igrišča v Medvědicah opozori tudi kažipot nameščen na manjšem križišču sredi vasi. Nekaj deset metrov dalje ob vaški cesti je postavljen še en kažipot, ki nas po nekaj korakih privede do manjšega parkirnega prostora na eni ter otroških igral na drugi strani. Za njima se nahaja nogometno igrišče ter ob njem manjši
(zastareli) objekt. Ob pogledu na infrastrukturo bi se zdelo, da se je (nogometni) čas v Medvědicah ustavil pred desetletji. Čeprav se odgovorni v klubu trudijo po najboljših močeh, ima svoje načrte tudi (trdoživa) narava. Glavna težava se skriva v skalni podlagi pod igralno površino, zaradi česar igrišče na določenih delih ob avt liniji kar konkretno »visi«.
Zgolj dve ne ravno udobni klopi sta postavljeni bližje igrišče.
Sama zelenica je na povprečnem nivoju za ta rang tekmovanja. Svoj davek terja tudi hribovit teren v tem delu regije – z izjemo dela ob klubskem objektu je namreč površina ob ostalih delih igrišča bodisi nižji bodisi višja. S čimer ima klub precej omejene možnost pri »nadgradnji« obstoječe infrastrukture.
Celotno severno stran dolžine igrišča »branijo« breze. Pred njimi padeta v oči
Večina gledalcev spremlja tekme s klopi, ki so nameščene ob klubskem objektu.
novi rezervni klopi, ki sta bili ob igrišče postavljeni pred tednom dni. V sklop celotnega objekta bi lahko šteli tudi nekaj otroških igral. Od njih je možno videti zgolj polovico igrišča. Drugo polovico namreč prekriva klubski objekt. Ki v celoti kaže svojo prvotno podobo iz začetnega klubskega obdobja. Če bi večina obiskovalcev ob pogledu na zunanjost objekta še zamahnila z roko, pa velja povsem nasprotno za notranje prostore. Zob časa je naredil svoje in zgolj upati gre, da bodo mestni veljaki našli nekaj dodatnega »drobiža« za vsaj osnovno obnovo tako prostorov s tuši kot (sicer prostornih) garderob s čimer bi nogometašem omogočili dostojne pogoje za trening in igranje tekem.
Prijaznejšo podobo kaže klubski oz. gostinski prostor, ki je za ljubitelje nogometa odprt v času tekem. Poleg točilnega pulta je v njem še nekaj miz s stoli, ki jih po koncu tekme večinoma zasedejo najzvestejši privrženci domačega kluba. K objektu je bil nedavno prizidan še nadstrešek pod katerim so nameščene tri mize s klopmi.
Bežen obiskovalec desetoligaških tekem bi ob medvědiškem igrišču verjetno pogrešal klopi. Z izjemo dveh ozkih in neudobnih klopi
V klubu se lahko pohvalijo z novima rezervnima klopema, ki so jih ob igrišče postavili zgolj nekaj dni pred spomladansko domačo premiero.
Sicer prostorna domača garderoba – tako kot ostala notranjost – kliče po obnovi.
je namreč tekmo možno spremljati sede zgolj še ob klubskem objektu (ki je nekaj metrov oddaljen od igrišča) ali izpod nadstreška.
Igralski kader, trenerski štab in vodstvo kluba
Le redko na čelu nogometnih (in tudi drugih športnih) klubov vidimo ženski obraz. Naj si gre za profesionalni ali amaterski klub. Če kje, potem se ravno v Medvědicah lahko pohvalijo, da vodenje kluba v športu, ki je bolj ali manj v moški domeni, uspešno vodi tudi ženska. Celo več. Miluška Duškova je s svojo pojavo ključna persona za obstoj kluba. Kot domačinka čuti pomen nogometa za sam kraj in hkrati odgovornost za lasten prispevek pri nadaljevanju nogometne tradicije v Medvědicah. Z nogometom je povezana že lep del svojega življenja. Lokalnemu klubu je pomagala še v času pred vrnitvijo medvědiškega sokola na nogometni zemljevid. Od leta 2016 in s pričetkom novega poglavja klubske zgodovine je prevzela vodenje kluba. V ključnih trenutkih za klub je svoj pomembni delež prispeval tudi njen brat, sicer še aktivni branilec pri domačih sokolih – Jiři Dušek.
Daniel Anderle z devetimi ter Patrik Šebela s petimi doseženimi zadetki sta glavna aduta Medvědic v napadu.
Kot to velja za večino predsednikov klubov na najnižjem nivoju, je njihova aktivnost precej drugačna, kot bi si večina predstavljala. Ne gre za osebe, ki bi se v kravatah pripeljale na štadion, si ogledale tekmo z VIP tribune in se kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu odpeljale v katerem izmed dragih avtomobilov. Ravno nasprotno. »Delovni urnik« na dan tekme se za Duškovo prične uro pred prvim sodniškim žvižgom, ko zasede svoje standardno »delovno mesto« v gostinskem delu klubskega prostora. Hkrati s pripravo prostora se ob točilnem pultu že pričnejo pojavljati obiskovalci (večinoma gre za nogometaše obeh ekip, ki se ob igrišču pojavijo prvi in ki si čas do ogrevanja skrajšajo s potešitvijo žeje). V času tekme nato ob pomoči svoje mame skrbi za postrežbo vseh ljubiteljev nogometa. Kar se običajno zavleče še lep čas po tekmi. Ko prostor končno zapustijo še zadnji privrženci in igralci, sledi pospravljanje in zatem odhod domov. Zaradi naštetega je predsednica Duškova vsako domačo tekmo prikrajšana za spremljanje dogajanja na zelenici. Svoje nogometaše ima možnost spremljati zgolj na gostovanjih.
Ob omembi delovanja kluba velja izpostaviti tudi aktualnega kapetana moštva Zdenka Kotulana, ki je zadolžen za številne detajle, s katerimi skrbi za ekipni duh, nabavo hrane in pijače itd.
Zaradi nesoglasja se je klub pred dvema letoma razšel s takratnim trenerjem. Nadomestil ga je sedanji trener Ivan Smrž. Sam prihaja iz približno uro vožnje oddaljene češke prestolnice. Zato ne čudi, da je kmalu po prihodu v Medvědice uspel v ekipo zvabiti štiri svoje someščane. Četverica Pražanov je s svojim prihodom konkretno dvignila povprečno starost moštva. Prav kmalu bodo namreč eden za drugim proslavili abrahama. Kot prvega bo ta čast doletela Petra Majerja, z 49-imi leti najstarejšega v kadru medvědiških sokolov. Še nekaj dlje, kot do Prage, traja vožnja do četrtega največjega češkega mesta Plzna. Dovolj bi bilo pogled usmeriti na spodnji del meč nogometašev in kmalu bi ugotovili, da od tam prihaja Milan Pytlik. Ki s tatoojem v obliki klubskega simbola ne skriva pripadnosti v zadnjih letih zelo uspešnemu klubu Viktorii Plzen.
Aktualno je v kadru trojica nogometašev, ki ima svoje prebivališče prav v Medvědicah. Med njimi ni najmlajšega in z 9-imi zadetki (Medvědice so skupno dosegle 29 zadetkov) najboljšega strelca moštva Daniela Anderleta.
Mlajše kategorije
Glede na majhnost kraja in s tem povezanih okoliščin so v Medvědicah več kot veseli, da jim uspeva ohranjati (članski) nogomet v vasi. Seveda ne čudi, da dres sokolov aktualno ne nosi nobena od mlajših kategorij. In tako je bilo tudi v preteklosti. Z izjemo obdobja prve polovice 80-ih let, ko je nekaj sezon barve Medvědic branila ekipa (šolskih) dečkov. Večina njih je nato svojo nogometno pot nadaljevala v bližnjem Milešovu. Glede na to, da v vasi (po vsej verjetnosti) niti ne prebiva dovolj otrok za eno ekipo, realno ne gre pričakovati, da bi se v prihodnosti kaj spremenilo v tej smeri.
Medijska pokritost in cilji kluba
Gostinski del klubskega objekta.
Če bi kje lahko iskali rezerve, ki bi klubu pomagale prebijati se skozi zahtevne čase, je to brez dvoma medijska pokritost. Klub je med letoma 2020 in 2023 imel svojo Facebook stran preko katere je svoje privržence obveščal o prihajajočih in odigranih tekmah. Kasneje je ta dejavnost povsem zamrla. Na spletu bi tako danes kakršno koli informacijo o klubu iskali zaman. Prav tako bi na kateri od redkih oglasnih desk v vasi brez uspeha iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo tekmo. Po besedah predsednice Duškove tovrstna oblika privabljanja gledalcev v današnjem času ni več aktualna. Za nameček tisk plakatov predstavlja za klub nepotreben strošek.
Če se z zadnjo tezo da strinjati, pa bi lahko aktivnost kluba preko katerega od socialnih omrežjih vsaj za kanček olajšala pot k uresničitvi glavnega cilja – ohranitvi nogometa v Medvědicah. Klub trenutno premore dovolj širok kader, ki zagotavlja mirno nogometno plovbo v bližnji prihodnosti. S čimer so postavljeni glavni temelji, ki so si jih zastavili odgovorni v klubu. Po besedah tako predsednice kluba kot kapetana Kotulana je najpomembneje ustvariti dobro vzdušje v ekipi. Rezultati so – vsaj trenutno – drugotnega pomena. Tudi zaradi nedavne (slabše) izkušnje z igranjem v drugi okrožni ligi. Po videnem se za prihodnost nogometa v Medvědicah ni za bati. Vsaj dokler bo klub vodila ekipa, ki se ji ni težko odrekati svojega prostega časa v dobro lokalnega nogometnega kluba.
TJ Sokol Medvědice v spomladanskem delu sezone 2024/25.
Čeprav ne mine sezona, ko se ne bi v okrožju Litoměřice zgodil zaton katerega izmed klubov na najnižjem nivoju, je omenjeno okrožje še vedno edino v Usteški regiji, ki premore dovolj klubov za organiziranje desetoligaškega tekmovanja. Za sedaj je njihovo število zadostno, da je okrožna nogometna zveza primorana klube razdeliti v dve skupini. Obe skupini v svojem nazivu nosita tudi ime pokrovitelja – po italijanskem izdelovalcu športne opreme Macron.
Medvědice nastopajo v skupini A, kjer po 12-ih odigranih krogih v družbi še enajstih klubov zasedajo osmo mesto. Na svojem kontu imajo 16 točk. Kar se – glede na 51 prejetih zadetkov in s tem tretjo najslabšo obrambo med klubi v isti skupini – zdi dober izplen.
Kažipot v središču Medvědic opozarja na nogometno igrišče v vasi.
Prvi stik z nogometnim igriščem bi marsikoga vrnil desetletja v preteklost.
Kot v večini prestopnih rokov, je bil tudi v zadnjem zimskem premoru medvědiški igralski kader deležen sprememb. Odhod nekaterih igralcev je nadomestil prihod trojice novih. Sodeč po uvodu v spomladanski del sezone, je ekipa kadrovsko močnejša, kot jeseni. Medvědice so namreč uvodni dve srečanji zmagale. In to obe na gostovanju pri glavnih konkurentih s sredine lestvice. Ob podobno uspešnem pomladnem nadaljevanju ni izključen niti naskok na zgornjo polovico lestvice.
Nogometno igrišče se nahaja na severnem robu vasi od koder pogledi segajo na vrhove Češkega sredogorja.
Čeprav klubi iz najnižje lige običajno prihajajo iz manjših (podeželskih) naselij, ima velika večina teh krajev status samostojne občine. Kar klubom praviloma predstavlja boljše izhodišče pri zagotavljanju osnovnih finančnih sredstev za njihovo delovanje. Medvědice so v tem pogledu v slabšem položaju, saj vas administrativno spada pod 7 km oddaljeno mesto Třebenice. Za nameček tudi v Třebenicah deluje nogometni klub, čigar člansko moštvo nastopa nivo višje od Medvědic. A na srečo nogometa, ima župan oz. mesto posluh za športno aktivnost, kar klubu zagotavlja pokritje osnovnih stroškov delovanja. Manjši del se v klubsko blagajno steče tudi s strani sponzorjev in članskih prispevkov. Za finančno stabilnost kluba gre velika zasluga predsednici kluba in podžupanji Třebenic Miluški Duškovi.
Poleg nemotenega zagotavljanja delovanja kluba se odgovorni po svojih močeh trudijo tudi za zadovoljstvo igralcev. Ki seveda nosijo dres Medvědic zgolj iz veselja in ljubezni do nogometa. Tako igralce po vsaki odigrani tekmi v garderobi pričaka osvežilna pijača, pred spomladanskim nadaljevanjem je klub zanje priskrbel ogrevalne trenirke ipd. malenkosti, ki pripomorejo k boljšemu vzdušju v moštvu.
Brez domačinke Miluške Duškove bi danes verjetno ne bilo več nogometa v Medvědicah. V ključnem trenutku je s svojim angažiranjem zagotovila osnovne temelje za prihodnost kluba, na čelu katerega je od njegove ponovne obuditve leta 2016.
Podobno, kot večina klubov na tem nivoju, imajo tudi »sokoli« iz Medvědic na sporedu en trening tedensko (ob sredah). Do ostalih klubov ne čutijo posebnega rivalstva. Še največji naboj zaradi bližine krajev prinašajo tekme proti Podsedicam.
Če ima obstoj nogometnih klubov za majhne kraje veliko več, kot le športni pomen, to še toliko bolj velja za Medvědice. V vasi namreč ni nobenega objekta ali aktivnega društva, ki bi pripomoglo k družabnemu življenju. Nogometne tekme ob koncih tedna so tako edini dogodek, ki prispeva k druženju med vaščani.
Severno stran igrišča obdajajo breze.
Hribovit predel in skalnat teren pod površjem sta glavna krivca za neravno igrišče.
Zgodovina in uspehi kluba
Medvědice so – z izjemo ene sezone – ves čas svojega obstoja nastopale v najnižji ligi. Če je s tekmovalnega oz. rezultatskega vidika njihova krivulja vse prej kot pestra, velja nasprotno za dogodke, ki se dotikajo usode kluba.
Zgodovina nogometa v Medvědicah se prične pisati leta 1953. Istočasno je bil ob igrišču postavljen tudi objekt z garderobami. Klub je sprva nastopal pod imenom Sokol Dynamo Medvědice. Dobra štiri desetletja je brez prestanka igral v tretji okrožni ligi. Nakar je leta 1995 sledila prva velika prelomnica za medvědiški nogomet. In to usodna. Pomanjkanje igralcev je bil glavni razlog, da je klub prenehal obstajati. Sokol Medvědice je zadnjo tekmo na svojem igrišču odigral 18. junija tega leta. Večina igralcev je nato odšla v novoustanovljeno B ekipo iz bližnjega kraja Milešov (njihova A ekipa je takrat nastopala v najnižji regijski – danes sedmi državni – ligi). V Milešovu so se odločili, da bo njihova rezervna ekipa svoje domače tekme igrala v Medvědicah. Kar je bila vsaj delna uteha za ljubitelje nogometa v vasi. Hkrati je ta odločitev bistveno pripomogla k obstoju nogometnega igrišča v Medvědicah, ki bi v nasprotnem skoraj zagotovo utonilo v pozabo. In se s tem pridružilo številnim igriščem širom Češke, ki jih je kmalu po koncu njihove uporabe prerasla trava oz. plevel. Podobna slika v večini evropskih držav, kjer je amaterski nogomet na vasi prepogosto zaradi takšnih in drugačnih okoliščin primoran zaključiti svojo zgodbo.
Po 21-ih letih igranja je enaka usoda, kot pred tem Medvědice, doletela tudi B ekipo Milešova. Posledično je ljubiteljem nogometa v vasi grozilo, da bodo za vekomaj prišli ob vse emocije, ki jih prinaša igra z okroglim usnjem. S tem se nikakor ni hotela sprijazniti trojica domačih entuziastov (med njimi aktualne predsednice Duškove in njenega brata, sicer še aktivnega igralca, Jiřija Duška). Njihov polletni trud je obrodil sadove in zagotovil nogometu še naprej svoj prostor pod soncem v tej vasi sredi Češkega sredogorja. In to v sezoni, ko je v okrožju prenehalo delovati kar devet članskih moštev. Zato je njihov trud še toliko bolj hvalevreden. Spisek na novo formirane ekipe je štel (za ta nivo zavidljivih) 23 igralcev. Večino finančnih sredstev za delovanje kluba je prispevalo mesto Třebenice (pod katerega upravo spadajo Medvědice).
Moštvo Medvědic v svoji premierni sezoni leta 2016. Vir: arhiv Sokol Medvědice
S prvo prvenstveno tekmo 3. septembra 2016 se je pričela pisati nova zgodba nogometnega kluba Sokol Medvedice. Prva sezona po ponovni obuditvi kluba je na koncu prinesla peto mesto (med 10-imi klubi) v najnižji ligi. Sledili sta dve rezultatsko slabši sezoni, nakar v sezoni 2019/20 Medvědice v svoji skupini zaključijo prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Enako uvrstitev ponovijo tudi dve sezoni zatem. Ker sta takrat obe prvouvrščeni moštvi zavrnili uvrstitev v drugo okrožno ligo, se je možnost napredovanja ponudila Medvědicam. In v klubu so to priložnost sprejeli. A jim je v njej uspelo osvojiti zgolj pet točk, kar je pomenilo ekspresno vrnitev na najnižji nivo tekmovanja. Ne glede na kratko epizodo nastopanja med okrožnimi drugoligaši, se uvrstitev ligo višje v rezultatskem smislu šteje za največji klubski uspeh v vsej njegovi zgodovini. Preteklo sezono so igralci Medvědic v svoji skupini zaključili na 7. mestu v konkurenci 11-ih klubov.
Kljub omejenim finančnim možnostim se v klubu po svojih najboljših močeh trudijo izboljšati tako komfort za gledalce kot glavne akterje. Leta 2020 je bil pod igralno površino vgrajen namakalni sistem. Pred dvema letoma so k obstoječemu objektu prizidali še nadstrešek in postavili zaščitno mrežo za obemi vrati. Zadnja investicija je stara zgolj nekaj dni. Pomladni del aktualne sezone so namreč igralce ob igrišču pričakale nove rezervne klopi.
Infrastruktura
Poleg dveh smernih tabel z imenoma krajev nas na prisotnost nogometnega igrišča v Medvědicah opozori tudi kažipot nameščen na manjšem križišču sredi vasi. Nekaj deset metrov dalje ob vaški cesti je postavljen še en kažipot, ki nas po nekaj korakih privede do manjšega parkirnega prostora na eni ter otroških igral na drugi strani. Za njima se nahaja nogometno igrišče ter ob njem manjši(zastareli) objekt. Ob pogledu na infrastrukturo bi se zdelo, da se je (nogometni) čas v Medvědicah ustavil pred desetletji. Čeprav se odgovorni v klubu trudijo po najboljših močeh, ima svoje načrte tudi (trdoživa) narava. Glavna težava se skriva v skalni podlagi pod igralno površino, zaradi česar igrišče na določenih delih ob avt liniji kar konkretno »visi«.
Klubski objekt ob igrišču do danes “ohranja” svojo prvotno podobo. Z izjemo nedavno postavljenega nadstreška.
Sama zelenica je na povprečnem nivoju za ta rang tekmovanja. Svoj davek terja tudi hribovit teren v tem delu regije – z izjemo dela ob klubskem objektu je namreč površina ob ostalih delih igrišča bodisi nižji bodisi višja. S čimer ima klub precej omejene možnost pri »nadgradnji« obstoječe infrastrukture.
Zgolj dve ne ravno udobni klopi sta postavljeni bližje igrišče.
Večina gledalcev spremlja tekme s klopi, ki so nameščene ob klubskem objektu.
Celotno severno stran dolžine igrišča »branijo« breze. Pred njimi padeta v oči novi rezervni klopi, ki sta bili ob igrišče postavljeni pred tednom dni. V sklop celotnega objekta bi lahko šteli tudi nekaj otroških igral. Od njih je možno videti zgolj polovico igrišča. Drugo polovico namreč prekriva klubski objekt. Ki v celoti kaže svojo prvotno podobo iz začetnega klubskega obdobja. Če bi večina obiskovalcev ob pogledu na zunanjost objekta še zamahnila z roko, pa velja povsem nasprotno za notranje prostore. Zob časa je naredil svoje in zgolj upati gre, da bodo mestni veljaki našli nekaj dodatnega »drobiža« za vsaj osnovno obnovo tako prostorov s tuši kot (sicer prostornih) garderob s čimer bi nogometašem omogočili dostojne pogoje za trening in igranje tekem.
V klubu se lahko pohvalijo z novima rezervnima klopema, ki so jih ob igrišče postavili zgolj nekaj dni pred spomladansko domačo premiero.
Sicer prostorna domača garderoba – tako kot ostala notranjost – kliče po obnovi.
Prijaznejšo podobo kaže klubski oz. gostinski prostor, ki je za ljubitelje nogometa odprt v času tekem. Poleg točilnega pulta je v njem še nekaj miz s stoli, ki jih po koncu tekme večinoma zasedejo najzvestejši privrženci domačega kluba. K objektu je bil nedavno prizidan še nadstrešek pod katerim so nameščene tri mize s klopmi.
Bežen obiskovalec desetoligaških tekem bi ob medvědiškem igrišču verjetno pogrešal klopi. Z izjemo dveh ozkih in neudobnih klopi je namreč tekmo možno spremljati sede zgolj še ob klubskem objektu (ki je nekaj metrov oddaljen od igrišča) ali izpod nadstreška.
Gostinski del klubskega objekta.
Igralski kader, trenerski štab in vodstvo kluba
Le redko na čelu nogometnih (in tudi drugih športnih) klubov vidimo ženski obraz. Naj si gre za profesionalni ali amaterski klub. Če kje, potem se ravno v Medvědicah lahko pohvalijo, da vodenje kluba v športu, ki je bolj ali manj v moški domeni, uspešno vodi tudi ženska. Celo več. Miluška Duškova je s svojo pojavo ključna persona za obstoj kluba. Kot domačinka čuti pomen nogometa za sam kraj in hkrati odgovornost za lasten prispevek pri nadaljevanju nogometne tradicije v Medvědicah. Z nogometom je povezana že lep del svojega življenja. Lokalnemu klubu je pomagala še v času pred vrnitvijo medvědiškega sokola na nogometni zemljevid. Od leta 2016 in s pričetkom novega poglavja klubske zgodovine je prevzela vodenje kluba. V ključnih trenutkih za klub je svoj pomembni delež prispeval tudi njen brat, sicer še aktivni branilec pri domačih sokolih – Jiři Dušek.
Kot to velja za večino predsednikov klubov na najnižjem nivoju, je njihova aktivnost precej drugačna, kot bi si večina predstavljala. Ne gre za osebe, ki bi se v kravatah pripeljale na štadion, si ogledale tekmo z VIP tribune in se kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu odpeljale v katerem izmed dragih avtomobilov. Ravno nasprotno. »Delovni urnik« na dan tekme se za Duškovo prične uro pred prvim sodniškim žvižgom, ko zasede svoje standardno »delovno mesto« v gostinskem delu klubskega prostora. Hkrati s pripravo prostora se ob točilnem pultu že pričnejo pojavljati obiskovalci (večinoma gre za nogometaše obeh ekip, ki se ob igrišču pojavijo prvi in ki si čas do ogrevanja skrajšajo s potešitvijo žeje). V času tekme nato ob pomoči svoje mame skrbi za postrežbo vseh ljubiteljev nogometa. Kar se običajno zavleče še lep čas po tekmi. Ko prostor končno zapustijo še zadnji privrženci in igralci, sledi pospravljanje in zatem odhod domov. Zaradi naštetega je predsednica Duškova vsako domačo tekmo prikrajšana za spremljanje dogajanja na zelenici. Svoje nogometaše ima možnost spremljati zgolj na gostovanjih.
Poleg predsednice kluba nosi del zaslug za obstoj kluba tudi njen brat, sicer še aktivni igralec, Jiři Dušek.
Daniel Anderle z devetimi ter Patrik Šebela s petimi doseženimi zadetki sta glavna aduta Medvědic v napadu.
Ob omembi delovanja kluba velja izpostaviti tudi aktualnega kapetana moštva Zdenka Kotulana, ki je zadolžen za številne detajle, s katerimi skrbi za ekipni duh, nabavo hrane in pijače itd.
Zaradi nesoglasja se je klub pred dvema letoma razšel s takratnim trenerjem. Nadomestil ga je sedanji trener Ivan Smrž. Sam prihaja iz približno uro vožnje oddaljene češke prestolnice. Zato ne čudi, da je kmalu po prihodu v Medvědice uspel v ekipo zvabiti štiri svoje someščane. Četverica Pražanov je s svojim prihodom konkretno dvignila povprečno starost moštva. Prav kmalu bodo namreč eden za drugim proslavili abrahama. Kot prvega bo ta čast doletela Petra Majerja, z 49-imi leti najstarejšega v kadru medvědiških sokolov. Še nekaj dlje, kot do Prage, traja vožnja do četrtega največjega češkega mesta Plzna. Dovolj bi bilo pogled usmeriti na spodnji del meč nogometašev in kmalu bi ugotovili, da od tam prihaja Milan Pytlik. Ki s tatoojem v obliki klubskega simbola ne skriva pripadnosti v zadnjih letih zelo uspešnemu klubu Viktorii Plzen.
Aktualno je v kadru trojica nogometašev, ki ima svoje prebivališče prav v Medvědicah. Med njimi ni najmlajšega in z 9-imi zadetki (Medvědice so skupno dosegle 29 zadetkov) najboljšega strelca moštva Daniela Anderleta.
Mlajše kategorije
Glede na majhnost kraja in s tem povezanih okoliščin so v Medvědicah več kot veseli, da jim uspeva ohranjati (članski) nogomet v vasi. Seveda ne čudi, da dres sokolov aktualno ne nosi nobena od mlajših kategorij. In tako je bilo tudi v preteklosti. Z izjemo obdobja prve polovice 80-ih let, ko je nekaj sezon barve Medvědic branila ekipa (šolskih) dečkov. Večina njih je nato svojo nogometno pot nadaljevala v bližnjem Milešovu. Glede na to, da v vasi (po vsej verjetnosti) niti ne prebiva dovolj otrok za eno ekipo, realno ne gre pričakovati, da bi se v prihodnosti kaj spremenilo v tej smeri.
Medijska pokritost in cilji kluba
Gostinski del klubskega objekta.
Če bi kje lahko iskali rezerve, ki bi klubu pomagale prebijati se skozi zahtevne čase, je to brez dvoma medijska pokritost. Klub je med letoma 2020 in 2023 imel svojo Facebook stran preko katere je svoje privržence obveščal o prihajajočih in odigranih tekmah. Kasneje je ta dejavnost povsem zamrla. Na spletu bi tako danes kakršno koli informacijo o klubu iskali zaman. Prav tako bi na kateri od redkih oglasnih desk v vasi brez uspeha iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo tekmo. Po besedah predsednice Duškove tovrstna oblika privabljanja gledalcev v današnjem času ni več aktualna. Za nameček tisk plakatov predstavlja za klub nepotreben strošek.
Če se z zadnjo tezo da strinjati, pa bi lahko aktivnost kluba preko katerega od socialnih omrežjih vsaj za kanček olajšala pot k uresničitvi glavnega cilja – ohranitvi nogometa v Medvědicah. Klub trenutno premore dovolj širok kader, ki zagotavlja mirno nogometno plovbo v bližnji prihodnosti. S čimer so postavljeni glavni temelji, ki so si jih zastavili odgovorni v klubu. Po besedah tako predsednice kluba kot kapetana Kotulana je najpomembneje ustvariti dobro vzdušje v ekipi. Rezultati so – vsaj trenutno – drugotnega pomena. Tudi zaradi nedavne (slabše) izkušnje z igranjem v drugi okrožni ligi. Po videnem se za prihodnost nogometa v Medvědicah ni za bati. Vsaj dokler bo klub vodila ekipa, ki se ji ni težko odrekati svojega prostega časa v dobro lokalnega nogometnega kluba.
TJ Sokol Medvědice v spomladanskem delu sezone 2024/25.
18. aprila, 2025
Medvědice
V usteški regiji na severu Češke se razprostira krajinski park s številnimi silhuetami stožčastih vrhov, ki pripominjajo na vulkanski izvor hribovja. V osrčju zahodnega dela Srednječeškega hribovja (České středohoří) ležijo Medvědice. Ena izmed mnogih manjših vasi v tem delu Češke, ki si vse po vrsti delijo podobno usodo upadanja prebivalstva.
Medvědice ležijo šest kilometrov severozahodno od mesta Třebenice pod katerega upravno spadajo. Po zadnjem popisu pred štirimi leti je vas štela 120 prebivalcev in 56 hiš. Glede na število duš je pravi mali čudež, da Medvědice premorejo celo svoj nogometni klub. Ki je hkrati tudi edini aktivni subjekt v vasi. Lokalni nogometni junaki tako ne skrbijo zgolj za emocije, izbruhe veselja in vzdihe nezadovoljstva med svojimi privrženci. Temveč imajo njihove tekme za samo vas oz. vaščane precej širši (družbeni) pomen. Vsaka prvenstvena tekma v vasi, kot so Medvědice, pomeni za tamkajšnje prebivalce tudi priložnost za druženje. Vasi, kjer je žogobrc še edini dejavnik druženja, je v tem delu regije (okrožje Litoměřice) kar nekaj.
Medvědice s severa in zahoda obdajajo vrhovi Češkega sredogorja. Ležijo na obronku 689 m visoke vzpetine Lipská hora. Samo ime kraja izvira iz osebnega imena Medvědik. Tako v češčini
Medvědice (na zgornji sliki desno) ležijo pod obronkom 689 m visoke Lipske gore (Lipská hora) v Češkem sredogorju.
kot v slovenščini beseda asociira na medveda. Ime se nato skozi zgodovino pojavlja v različnih oblikah (De Medwediz, Nedwedicž, Nedwedič itd.).
Cerkev svete Katarine v središču Medvědic.
Urejena okolica ob zbiralniku vode.
Le redko je v vasi slišati hrup avtomobilskega motorja. V lepih dneh je večja verjetnost, da srečamo kolesarje.
Komu oz. čemu je posvečen spomenik ob cerkvi ni znano. Napis na njem je povsem zbledel in kot takšen bi bil potreben obnove.
Medvědice so verjetno obstajale že v 12. stoletju. Prva pisna omemba kraja sicer sega v leto 1209 v kateri je naveden Martin iz Medvědic. Sredi 14. stoletja listine prvič navajajo medvediško cerkev.
Leta 2007 so v kleti vile v južnem delu vasi našli ostanke trdnjave. Po mnenju zgodovinarjev je bila trdnjava postavljena ob koncu 14. stoletja. Svojemu namenu do polovice 17. stoletja, ko je bila opuščena.
Urejen kotiček z informativno tablo je namenjen primarno postanku kolesarjev. Ob mizi s klopmi je postavljena knjižna omarica (na češkem jim pravijo knihobudka), kamor imajo ljudje možnost vlagati oz. si iz nje izposojati knjige. Tovrstne omarice so na Češkem zelo razširjene. Videvamo jih predvsem na podeželju, najpogosteje na avtobusnih in železniških postaja(lišči)h, v parkih itd.
Zanimivo, da so Medvědice največje število prebivalcev beležile v desetletjih na prelomu 18. in 19. stoletja, ko se je število vaščanov gibalo tudi preko 400. Zato ne čudi, da so bile od sredine 19. stoletja Medvědice samostojna občina. In to vse do leta 1985, ko so bile administrativno priključene bližnjim Třebenicam.
Da je vas nekoliko “od rok”, pričajo tudi avtobusne povezave. Vozni red na postajališču v središču vasi obvešča o petih avtobusih, ki povezujejo Medvědice s Třebenicami in nekoliko oddaljenejšim mestom Lovosice. Kar velja zgolj za delovnike. Ob koncih tedna in praznikih bi namreč na avtobus ob cerkvi svete Katarine čakali zaman.
Najvišja točka Medvědic je na njenem skrajnem zahodnem delu. Predel se imenuje V domcích, večkrat pa se z njega odprejo razgledi na okolico.
Avtobusno postajališče nudi (čakajočim) potnikom streho nad glavo.
Ob nogometnem igrišču je postavljenih nekaj otroških igral ter mizi s klopmi.
Tudi zato, ker v vasi ni trgovine, pošte, niti okrepčevalnice ali denimo gasilskega doma, ne gre pričakovati, da bi si izletniki izbrali Medvědice za svoj samostojni cilj. Lahko pa jih pridajo na seznam ene od vmesnih točk v primeru kolesarjenja po čudovitem in mirnem podeželju. Ali pa si jo izberemo kot izhodišče za vzpon na katerega od bližnjih vrhov, ki so vsi po vrsti dostopni prav vsakomur z vsaj malo kondicije. Vsekakor si za pot navkreber velja izbrati vzpetino z neporaščenim vrhom. Če jo ne bo ravno zagodlo vreme, bomo z njih deležni čudovitih razgledov daleč naokoli. In to kljub – za naše razmere – skromni nadmorski višini.
Medvědice ležijo šest kilometrov severozahodno od mesta Třebenice pod katerega upravno spadajo. Po zadnjem popisu pred štirimi leti je vas štela 120 prebivalcev in 56 hiš. Glede na število duš je pravi mali čudež, da Medvědice premorejo celo svoj nogometni klub. Ki je hkrati tudi edini aktivni subjekt v vasi. Lokalni nogometni junaki tako ne skrbijo zgolj za emocije, izbruhe veselja in vzdihe nezadovoljstva med svojimi privrženci. Temveč imajo njihove tekme za samo vas oz. vaščane precej širši (družbeni) pomen. Vsaka prvenstvena tekma v vasi, kot so Medvědice, pomeni za tamkajšnje prebivalce tudi priložnost za druženje. Vasi, kjer je žogobrc še edini dejavnik druženja, je v tem delu regije (okrožje Litoměřice) kar nekaj.
Medvědice (na zgornji sliki desno) ležijo pod obronkom 689 m visoke Lipske gore (Lipská hora) v Češkem sredogorju.
Medvědice s severa in zahoda obdajajo vrhovi Češkega sredogorja. Ležijo na obronku 689 m visoke vzpetine Lipská hora. Samo ime kraja izvira iz osebnega imena Medvědik. Tako v češčini kot v slovenščini beseda asociira na medveda. Ime se nato skozi zgodovino pojavlja v različnih oblikah (De Medwediz, Nedwedicž, Nedwedič itd.).
Cerkev svete Katarine v središču Medvědic.
Urejena okolica ob zbiralniku vode.
Le redko je v vasi slišati hrup avtomobilskega motorja. V lepih dneh je večja verjetnost, da srečamo kolesarje.
Medvědice so verjetno obstajale že v 12. stoletju. Prva pisna omemba kraja sicer sega v leto 1209 v kateri je naveden Martin iz Medvědic. Sredi 14. stoletja listine prvič navajajo medvediško cerkev.
Leta 2007 so v kleti vile v južnem delu vasi našli ostanke trdnjave. Po mnenju zgodovinarjev je bila trdnjava postavljena ob koncu 14. stoletja. Svojemu namenu do polovice 17. stoletja, ko je bila opuščena.
Urejen kotiček z informativno tablo je namenjen primarno postanku kolesarjev. Ob mizi s klopmi je postavljena knjižna omarica (na češkem jim pravijo knihobudka), kamor imajo ljudje možnost vlagati oz. si iz nje izposojati knjige. Tovrstne omarice so na Češkem zelo razširjene. Videvamo jih predvsem na podeželju, najpogosteje na avtobusnih in železniških postaja(lišči)h, v parkih itd.
Zanimivo, da so Medvědice največje število prebivalcev beležile v desetletjih na prelomu 18. in 19. stoletja, ko se je število vaščanov gibalo tudi preko 400. Zato ne čudi, da so bile od sredine 19. stoletja Medvědice samostojna občina. In to vse do leta 1985, ko so bile administrativno priključene bližnjim Třebenicam.
Komu oz. čemu je posvečen spomenik ob cerkvi ni znano. Napis na njem je povsem zbledel in kot takšen bi bil potreben obnove.
Najvišja točka Medvědic je na njenem skrajnem zahodnem delu. Predel se imenuje V domcích, večkrat pa se z njega odprejo razgledi na okolico.
Da je vas nekoliko “od rok”, pričajo tudi avtobusne povezave. Vozni red na postajališču v središču vasi obvešča o petih avtobusih, ki povezujejo Medvědice s Třebenicami in nekoliko oddaljenejšim mestom Lovosice. Kar velja zgolj za delovnike. Ob koncih tedna in praznikih bi namreč na avtobus ob cerkvi svete Katarine čakali zaman.
Avtobusno postajališče nudi (čakajočim) potnikom streho nad glavo.
Ob nogometnem igrišču je postavljenih nekaj otroških igral ter mizi s klopmi.
Tudi zato, ker v vasi ni trgovine, pošte, niti okrepčevalnice ali denimo gasilskega doma, ne gre pričakovati, da bi si izletniki izbrali Medvědice za svoj samostojni cilj. Lahko pa jih pridajo na seznam ene od vmesnih točk v primeru kolesarjenja po čudovitem in mirnem podeželju. Ali pa si jo izberemo kot izhodišče za vzpon na katerega od bližnjih vrhov, ki so vsi po vrsti dostopni prav vsakomur z vsaj malo kondicije. Vsekakor si za pot navkreber velja izbrati vzpetino z neporaščenim vrhom. Če jo ne bo ravno zagodlo vreme, bomo z njih deležni čudovitih razgledov daleč naokoli. In to kljub – za naše razmere – skromni nadmorski višini.
18. aprila, 2025
Sokol Medvědice – Česky granat Podsedice
Na krilih uspešnega štarta v spomladanski del sezone in dveh gostujočih zmagah so Medvědice na drugo aprilsko nedeljo na svojem igrišču pričakale enega izmed glavnih konkurentov v boju za čim boljšo pozicijo na sredini lestvice. Nasprotnik je bil ravno pravšnji za nadaljevanje zmagovite serije, s katero bi domači sokoli morda nakazali celo naskok na zgornjo polovico lestvice. Dodaten naboj tekmi je predstavljala tudi bližina obeh krajev, kjer domujeta kluba.
Da bo mera adrenalina izpolnjena, je poskrbel že nedavni dvoboj teh istih nasprotnikov v 7 km oddaljenem kraju Podsedice. Šlo je za zaostalo tekmo drugega prvenstvenega kroga, ki je bila zaradi septembrskih poplav na Češkem prestavljena. Ker kluboma ni uspelo odigrati srečanja še v lanskem koledarskem letu, sta bila prisiljena prekrižati kopja pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva. Njun dvoboj ob koncu marca je ponudil razburljivo tekmo s srečnim razpletom za medvědiške sokole. Ti so v 19. minuti zaostajali že s 3:0, a jim je še pred koncem srečanja uspelo rezultat izenačiti ter nato po izvajanju enajstmetrovk osvojiti dodatno točko. Uspeh so nato dopolnili pri še enem neposrednem konkurentu (Upohlavy) ter s skupno petimi osvojenimi točkami zajadrali v pomlad.
Igralci Medvědic so prispeli na tekmo v dobrem razpoloženju. Pred tekmo so si našli čas za pogovor.
Domači sokoli so pričeli z ogrevanjem dobre pol ure pred začetkom tekme.
Čeprav so odgovorni v klubu večkrat poudarili, da rezultati moštva niso v ospredju, je bilo pred tekmo vendarle čutiti nekaj nervoze in pozitivne napetosti v domačem taboru. Kar se je po uvodnem ogrevanju potrdilo z odhodom moštva v garderobo, kjer se je zadržalo več kot 15 minut. Medtem je vse bolj oblačno nebo poskrbelo celo za nekaj dežnih kapelj, ki so pospremile prihod domačih junakov nazaj na zelenico. Ob zgolj deseterici igralcev
nasprotnega moštva. Ker se je enajstemu obetala zamuda v prihodu, so zaprosili sodnika ter domačo ekipo za prestavitev začetka tekma za deset minut.
Po prihodu zamudnika so imeli tudi gostje pokrite vse igralne pozicije. Pogled na njihovo prazno rezervno klop jih je vsaj delno postavljal v podrejeni položaj napram Medvědicam, ki so nastopile z vsemi ključnimi možmi.
1. polčas
Nekoliko podjetneje so v tekmo vstopili gostje, ki so si v uvodnih minutah pripravili tri polpriložnosti. Po strelih v drugi in peti minuti je žoga končala daleč mimo okvirja domačih vrat oz. v naročju vratarja Medvědic Davida Hildebrandta. Po naslednji nevarni gostujoči podaji se je zadnji hip z obrambno potezo izkazal Jiři Dušek.
Zamaknjen pričetek srečanja je domači trener Ivan Smrž izkoristil za zadnje napotke svojim varovancem.
David Svoboda je bil v uvodu srečanja med vidnejšimi igralci v domači vrsti. Dobro je pokrival desno stran obrambe, večkrat pa je tudi pričel ofenzivne akcije na krilu.
Po desetih minutah so do »besede« v napadu vendarle prišli tudi domači. Če je v 11. minuti predložek v gostujoči kazenski prostor še preletel vse igralce, je dve minuti zatem sledil prvi strel na gostujoča vrata. A je po poskusu s 25-ih žoga končala visoko preko gostujočih vrat.
Trener Smrž se je zgodaj odločil za menjave. V 17. minuti je napadalca Patrika Šebelo (#9) zamenjal prvi strelec Medvědic Daniel Anderle.
Nase je večkrat opozoril tudi Petr Majer, ki je izvajal večino kotov z desne strani.
Prva tretjina polčasa je minila v živahnem srečanju. Na obeh straneh je bilo čutiti pozitivni naboj in željo po zmagi. Sčasoma, a vseeno ne izrazito, se je tehtnica prevešala na domačo stran. Posledica aktivnejše igre v napadu je bila tudi lepa akcija v 15. minuti, ko so domači kreatorji na sredini igrišča s podajama izigrali gostujočo visok postavljeno obrambno linijo. Po podaja osamljenemu Mareku Hřebiku na približno 35 metrov od gostujočih vrat, je omenjeni sam stekel proti gostujočemu vratarju. Še preden ga je najbližji branilec uspel ujeti, je uspel s strelom z roba kazenskega prostora matirati nasprotnega vratarja. A je na njegovo žalost ter presenečenje in jezo domačih privržencev stranska sodnica akcijo ocenila kot prepovedani položaj. V domačem taboru so bili (verjetno upravičeno) nezadovoljni nad sodniško odločitvijo.
Pri visokih žogah so bili v dvobojih z gostujočimi branilci domači napadalci večinoma nemočni.
V ofenzivnih akcijah se je na desni strani večkrat znašel Marek Hřebik.
Sčasoma se je nekaj več ofenzivnih akcij Medvědic prevesilo na desno stran, kjer je s svojo aktivnostjo izstopal domači kapetan Zdeněk Kotulan. Da se je tehtnica nagibala malenkost na domačo stran, je zagotovo pripomogla tudi možnost menjav. Domači trener Ivan Smrž je po eni od teh posegel že v 17. minuti, ko je drugega najboljšega strelca
Medvědic zamenjal prvi domači kanonir Daniel Anderle. Slednji je prvič zapretil že minuto po prihodu, a je po strelu s strani meril nenatančno.
Za razliko od ofenzivnejšega dela ekipe je domača obramba iz minute v minuto imela manj dela. Za nekaj razburjenja v obrambni vrsti je ob dokaj anemičnih branilcih poskrbela 19. minuta, ko so gostje po strelu z dobrih 20-ih metrov merili za las mimo gola. Zgolj dve minuti zatem je sledila lepa domača akcija, ko je igralec s številko štiri s hitro podajo zaposlil vtekajočega Anderleta, ki je brez premisleka sprožil z 20-ih metrov, a je žoga (znova) poletela mimo leve gostujoče vratnice.
Vstop Anderleta v igro je še dodatno poživil igro domačih v napadu. Najmlajši v domači vrsti je po prihodu na zelenico z nekaj potezami takoj preusmeril pozornost nase. In tudi gostujoče obrambe, ki se je v nadaljevanju močno osredotočila na najnevarnejšega domačega napadalca.
Daniel Anderle je po prihodu na igrišče močno poživil igro v konici domačega napada.
Potek srečanja se je odvijal po domačih notah. Njihov pritisk sicer ni bil izrazit. A jim je na vsakih nekaj minut prinesel novo priložnost. In vsaka naslednja je bila nevarnejša. V 24. minuti je Anderle izsilil kot, po katerem so gostje žogo izbili iz svojega kazenskega prostora. A le na noge v prvem delu polčasa zelo aktivnega igralca s številko štiri na hrbtu, ki je s 23-ih metrov nevarno sprožil. A je tudi tokrat žoga (za manj kot meter od desne vratnice) zgrešila svoj cilj.
Že v naslednji minuti je sledila nova lepa akcija domačih sokolov, tokrat v režiji Tomaša Novaka. Eden izmed štirih Pražanov v domači ekipi je uprizoril šolski prodor z desne strani proti sredini igrišča od koder je s približno 19-ih metrov sprožil dober meter preko gostujočih vrat.
49-letni Majer je nekajkrat poskusil ogroziti gostujoča vrata s strelom z razdalje.
Vratar David Hildebrandt je bil večino časa v prvem polčasu brez dela.
Medvědice so v prvem polčasu izvedle kar nekaj kotov. Po katerih so bile visoke žoge kot po pravilu plen gostujočih branilcev.
V 34. in 35. minuti je pozornost nase preusmeril najstarejši mož v domači zasedbi. Petr Majer je najprej poskusil po prostem strelu z desne strani in nato še s 25-ih metrov, a je bil obakrat tudi on nenatančen.
V 40. minuti je sledil težek udarec za gostujoče moštvo, ko je eden izmed njihovih igralcev zaradi poškodbe moral zapustiti igro. Zaradi prazne rezervne klopi so bili primorani preostanek tekme odigrati z desetimi igralci. Vsaj v očeh očeh domačih privržencev (če ne tudi igralcev), so se zdela vrata na poti k novim trem točkam na stežaj odprta…
Tik pred premorom so Medvědičani še enkrat zapretili, ko je po prekršku nad Milanom Pytlikom s prostega strela s skoraj 25-ih metrov ponovno poskusil Majer. Tudi tokrat je bil njegov strel precej nenatančen.
Domači nogometaši so odmor pričakali z mešanimi občutki. Po prikazanem na igrišču so bili lahko vsaj delno zadovoljni. Za popolno sliko je manjkal zadetek v gostujoči mreži. Priložnosti s strelov z razdalje je bilo nekaj. Navkljub terenski premoči si jim kakšne 100%-ne priložnosti ni uspelo priigrati. Z izjemo akcije ob razveljavljenem zadetku.
Da zna biti nogomet nepredvidljiv in ne vedno nagraditi boljšo ekipo, dan danes vedo prav vsi. Igralec več proti slabšemu nasprotniku v večini primerov prinese popoln izplen favoritu. Ki pa se mora predtem znati spopasti s posledično večjim pritiskom zmage. In ravno na to je svoje varovance med premorom opozarjal izkušeni domači strateg Smrž, ko je poudarjal mirnost, zbranost in predvsem potrpežljivost v nadaljevanju tekme.
Igralci so med premorom prisluhnili svojemu strategu kar ob rezervni klopi.
Eden izmed najzvestejših domačih privržencev je tekmo spremljal skozi okno klubske sobe.
Po trenerjevih napotkih si je nekaj igralcev našlo čas še za pogovor s svojimi najzvestejšimi privrženci. Med njimi je bil tudi Šebela.
Utrinek iz klubskega prostora, kjer za zadovoljstvo gledalcev skrbi predsednica kluba Miluška Duškova.
Nedeljsko tekmo si je ob igrišču v Medvědicah ogledalo približno 50 gledalcev. Večina njih je tekmo spremljala na klopeh ob klubskem objektu.
Pred nadaljevanjem tekme je bil nasvetov deležen tudi Patrik Fischer.
Medtem ko so igralci, zbrani ob rezervni klopi, poslušali napotke svojega trenerja, je večina gledalcev izkoristila premor za obisk klubskega
prostora, kjer jim je želje po potešitvi žeje ob asistenci svoje mame kot vsako tekmo izpolnjevala predsednica Miluška Duškova. Ob hmeljevem napitku in znani kofoli se je v klubski ponudbi našlo tudi nekaj sladkih in slanih prigrizkov, manjkala pa ni niti klobasa z gorčico.
Z nespametno potezo je bil vratar Hildebrandt glavni krivec za prejeti zadetek.
2. polčas
V nasprotju s pričakovanji se je drugi polčas pričel vse prej kot po željah domačih privržencev. Za kar je najprej poskrbel kar domači vratar. Hildebrandt, ki je bil do tedaj bolj ali manj brez dela, se je po vrnjeni žogi obrambnega soigralca namesto takojšnje podaje dalje odločil za držanje žoge v svojih nogah. To je počel toliko časa, da sta se mu približala dva nasprotna napadalca. Po poskusu preigravanja enega izmed njih se je naposled vendarle odločil za izbijanje žoge. A je pri tem zadel nasprotnega napadalca od katerega se je žoga odbila v prazen domači gol. Napaka, ki zagotovo ne bi pustila ravnodušnega niti trenerja cicibanov.
Prejeti zadetek je v domačo vrsto vnesel nervozo, ki se je odražala predvsem v nezbranosti in netočnih podajah. Svoje je dodala še taktično dobro postavljena gostujoča obramba, ki Medvědicam nikakor ni dovoljevala zaključka akcij. Za popoln šok so gostje poskrbeli v 54. minuti. Iz igre je najprej izpadla desna stran (premalo odločne) domače obrambe. Sledila je podaja v kazenski prostor, kjer sta se nerazumljivo znašla dva gostujoča napadalca in zgolj en branilec. Rezultat nove velike napake defenzive je bil še drugi zadetek za hrbtom nemočnega Hildebrandta.
Kljub igralcu več so v 54. minuti Medvědičani še drugič klonili.
Kaj je bolj botrovalo k popolnemu domačemu »black outu« v uvodu drugega polčasa vedo najbolje igralci sami. Brez dvoma je bil pristop v uvodu nadaljevanja daleč od željenega. Morda je svoje dodalo tudi dejstvo, da ima nasprotnik igralca manj v polju in da bo zmaga na koncu prišla sama od sebe.
Za prvi zadetek domačih je z evrogolom poskrbel kapetan Zdeněk Kotulan (na sliki desni).
Kar nekaj časa je trajalo, ko je domačim le uspelo zaključiti napadalno akcijo. V 60. minuti je s strelom že znotraj kazenskega prostora poskusil Anderle, a meril le za las ob desni vratnici gostujočih vrat. Dve minuti zatem je sokolom vendarle uspelo prebiti led. Po eni izmed redkih napak gostujoče obrambe se je do žoge dokopal Kotulan, ki se je takoj zatem odločil za močan in natančen strel. Na veselje medvědiških privržencev je žoga po pravem evrogolu končala pod stičiščem vratnice in prečke.
Ni veliko manjkalo, pa bi gostje v 68. minuti še tretjič zatresli domačo mrežo (na sliki).
Fischer v ofenzivni akciji na levem boku.
Po zadetku so domači zaigrali precej bolje. Nekajkrat jim je uspelo izpeljati lepo kombinacijo. Kot denimo v 64. minuti, ko je žoga hitro tekla od noge do noge, a je nato sledil slabši zaključek Pytlika. Hkrati so zeleno črni v svoji želji po čim prejšnjem izenačujočem zadetku tu in tam povsem pozabili na obrambo. To bi lahko gostje izkoristili v 68. minuti, ko se je eden izmed njihovih napadalcev znašel povsem sam v kazenskem prostoru, a je na srečo domačih streljal mimo vrat.
V 70. minuti so imeli domači na razpolago prosti strel. Navdahnjen po doseženem zadetku se ga je odločil izvesti Kotulan. Ki je bil tokrat iz sicer dobre pozicije manj natančen kot deset minut pred tem.
Le dve minuti kasneje je domačim – tudi z nekaj sreče – le uspelo izenačiti. Visoki predložen na levo stran vratarjevega prostora je z glavo pred gol preusmeril Marek Hřebik. Visoka žoga se je po diagonalnem letu pričela spuščati ob levem stičišču vratnice in prečke. Prvi je bil pri njej gostujoči branilec, ki pa jo je v skoku iz bližine z glavo potisnil v lasten gol. Pri tem je bil delno oviran s strani enega izmed domačih igralcev kar je verjetno ključno
Po Hřebikovi neugodni podaji so si gostje v 72. minuti zabili avtogol.
Po izenačujočem zadetku so se znašli v objemu Anderle (#15), Hřebik (#10) ter Kotulan.
pripomoglo k njegovi nespretni reakciji. Po zadetku je bilo čutiti veliko olajšanje v domači vrsti. In hkrati odločnost preobrniti rezultat sebi v prid.
Po precizno merjenem Majerjevem strelu se je izkazal gostujoči vratar.
Kljub terenski premoči Medvědic so tudi gostje nekajkrat zapretili.
Pytlikov strel je gostujoči branilec takole blokiral.
Zadnjih 15 minut srečanja je igralce spremljal močan naliv. Na sliki Majer, ki je v končnici kar nekajkrat poskušal s strelom premagati gostujočega vratarja.
Mladi sodnik Jakub Durak je svojo nalogo opravil brez napak. Edina sporna situacija (razveljavljen zadetek domačih po domnevnem ofsajdu) gre na rovaš njegove pomočnice.
Časa za zmagoviti zadetek je bilo več kot dovolj. Prva priložnost se je Medvědicam ponudila že v 74. minuti, ko je Anderle na 20-ih metrih od vrat izsilil prekršek. Tokrat se je za izvedbo odločil veteran Majer. Njegov precizno merjeni strel v levi zgornji kot je gostujoči čuvaj mreže obranil z lepo parado.
Domači naskok na tri točke je v finišu tekme pospremilo obilnejše deževje. In tudi nekaj nervoze v vrstah Medvědic, ki so v (pre)veliki želji pogosto preveč na silo iskali rešitve v napadalnih akcijah. Kljub temu si jim je v zadnjih minutah uspelo priigrati še nekaj priložnosti, od katerih velja meniti 84. minuto, ko je daljšo akcijo s strelom s 22-ih metrov zaključil Majer, gostujoči vratar pa je žogo uspel odbiti v kot. Dve minuti pred koncem rednega dela so domači po kotu kar dvakrat poskusili s strelom proti vratom, a so požrtvovalni gostujoči branilci obakrat strel blokirali. Zadnja priložnost je prišla prav v 90. minuti, a so še enkrat več iz prostega strela za las merili mimo vrat.
Obupni poskusi domačih ob koncu tekma niso obrodili sadov.
Ker ima nogomet svoje nepisane zakonitosti, je v drugi minuti sodnikovega podaljška prišla kazen za vse zapravljene priložnosti domačih. Po prekršku so gostje – že a napadalni polovici – izvajali prosti strel. Sledil je dolg predložek pred Hildebrandta, ki je žogo ne najbolj spretno odbil pred sebe. Situacija, ki je sledila je znova
(negativno) šokirala domače privržence. V domačem kazenskem prostoru je bilo več gostujočih igralcev. Enemu od njih tako ni bilo težko še tretjič poslati žogo v domačo mrežo.
Nogomet je že ničkolikokrat postregel z neverjetnimi zgodbami. Mednje brez dvoma sodi tudi nedeljska v Medvědicah. Neizmerno veselje na eni in razočaranje na drugi strani. A za sklonjene glave ob odhodu z igrišča so si domači v največji meri krivi sami. Gostje so maksimalno izkoristili podarjena darila in se po zadnjem sodniškem žvižgu ne nezasluženo veselili polnega izkupička. Čeprav so bili večji del tekme v podrejenem položaju, jim je z dobro taktično postavitvijo, borbenostjo in angažiranostjo uspel pravi mali čudež. Odlikovalo jih je to, kar je za boljši rezultat manjkalo v domačem taboru.
Veselje na eni in žalost na drugi strani. Tako kot njegovi soigralci, je tudi Tomaž Novak (s številko 16) igrišče zapuščal s sklonjeno glavo.
V moštvu Medvědic si zagotovo ne morejo šteti v čast dejstvo, da so odigrali 50 minut tekme z igralcem več ter pri tem prejeli tri zadetke. Ki so vsi plod nerazumljivih lastnih napak. Brez dvoma je mnoge domače igralce po tekmi spremljal grenak priokus. Razplet tekme seveda ne bo vplival na usodo kluba. Enako bi veljalo v primeru zmage. Kar je trenutno velika prednost Medvědic. Tudi zaradi tega dejstva gre verjeti, da bodo igralci poraz kmalu prespali in že v naslednjih srečanjih prikazali drugačen obraz. Nedeljska tekma je pokazala, da ekipa premore dovolj kvalitete za nabiraje točk tudi proti moštvom, ki so višje na lestvici. A le ob polni angažiranosti.
Najvišjo oceno v domači vrsti si zasluži Zdeněk Kotulan. Kapetan Medvědic je celotno srečanje odigral na visokem nivoju. Z borbenostjo in željo je konstantno kazal pravi odnos do klubskega dresa. Bilo ga je polno igrišče, tako v obrabi kot v napadu. Kljub temu niti njegov doprinos ni zadostoval za vsaj točko v domačem taboru.
Da bo mera adrenalina izpolnjena, je poskrbel že nedavni dvoboj teh istih nasprotnikov v 7 km oddaljenem kraju Podsedice. Šlo je za zaostalo tekmo drugega prvenstvenega kroga, ki je bila zaradi septembrskih poplav na Češkem prestavljena. Ker kluboma ni uspelo odigrati srečanja še v lanskem koledarskem letu, sta bila prisiljena prekrižati kopja pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva. Njun dvoboj ob koncu marca je ponudil razburljivo tekmo s srečnim razpletom za medvědiške sokole. Ti so v 19. minuti zaostajali že s 3:0, a jim je še pred koncem srečanja uspelo rezultat izenačiti ter nato po izvajanju enajstmetrovk osvojiti dodatno točko. Uspeh so nato dopolnili pri še enem neposrednem konkurentu (Upohlavy) ter s skupno petimi osvojenimi točkami zajadrali v pomlad.
Čeprav so odgovorni v klubu večkrat poudarili, da rezultati moštva niso v ospredju, je bilo pred tekmo vendarle čutiti nekaj nervoze in pozitivne napetosti v domačem taboru. Kar se je po uvodnem ogrevanju potrdilo z odhodom moštva v garderobo, kjer se je zadržalo več kot 15 minut. Medtem je vse bolj oblačno nebo poskrbelo celo za nekaj dežnih kapelj, ki so pospremile prihod domačih junakov nazaj na zelenico. Ob zgolj deseterici igralcev nasprotnega moštva. Ker se je enajstemu obetala zamuda v prihodu, so zaprosili sodnika ter domačo ekipo za prestavitev začetka tekma za deset minut.
Igralci Medvědic so prispeli na tekmo v dobrem razpoloženju. Pred tekmo so si našli čas za pogovor.
Domači sokoli so pričeli z ogrevanjem dobre pol ure pred začetkom tekme.
Zamaknjen pričetek srečanja je domači trener Ivan Smrž izkoristil za zadnje napotke svojim varovancem.
Po prihodu zamudnika so imeli tudi gostje pokrite vse igralne pozicije. Pogled na njihovo prazno rezervno klop jih je vsaj delno postavljal v podrejeni položaj napram Medvědicam, ki so nastopile z vsemi ključnimi možmi.
1. polčas
Nekoliko podjetneje so v tekmo vstopili gostje, ki so si v uvodnih minutah pripravili tri polpriložnosti. Po strelih v drugi in peti minuti je žoga končala daleč mimo okvirja domačih vrat oz. v naročju vratarja Medvědic Davida Hildebrandta. Po naslednji nevarni gostujoči podaji se je zadnji hip z obrambno potezo izkazal Jiři Dušek.
Po desetih minutah so do »besede« v napadu vendarle prišli tudi domači. Če je v 11. minuti predložek v gostujoči kazenski prostor še preletel vse igralce, je dve minuti zatem sledil prvi strel na gostujoča vrata. A je po poskusu s 25-ih žoga končala visoko preko gostujočih vrat. žoga končala visoko preko gostujočih vrat.
Prva tretjina polčasa je minila v živahnem srečanju. Na obeh straneh je bilo čutiti pozitivni naboj in željo po zmagi. Sčasoma, a vseeno ne izrazito, se je tehtnica prevešala na domačo stran. Posledica aktivnejše igre v napadu je bila tudi lepa akcija v 15. minuti, ko so domači kreatorji na sredini igrišča s podajama izigrali gostujočo visok postavljeno obrambno linijo. Po podaja osamljenemu Mareku Hřebiku na približno 35 metrov od gostujočih vrat, je omenjeni sam stekel proti gostujočemu vratarju. Še preden ga je najbližji branilec uspel ujeti, je uspel s strelom z roba kazenskega prostora matirati nasprotnega vratarja. A je na njegovo žalost ter presenečenje in jezo domačih privržencev stranska sodnica akcijo ocenila kot prepovedani položaj. V domačem taboru so bili (verjetno upravičeno) nezadovoljni nad sodniško odločitvijo.
Trener Smrž se je zgodaj odločil za menjave. V 17. minuti je napadalca Patrika Šebelo (#9) zamenjal prvi strelec Medvědic Daniel Anderle.
Nase je večkrat opozoril tudi Petr Majer, ki je izvajal večino kotov z desne strani.
Pri visokih žogah so bili v dvobojih z gostujočimi branilci domači napadalci večinoma nemočni.
V ofenzivnih akcijah se je na desni strani večkrat znašel Marek Hřebik.
Sčasoma se je nekaj več ofenzivnih akcij Medvědic prevesilo na desno stran, kjer je s svojo aktivnostjo izstopal domači kapetan Zdeněk Kotulan. Da se je tehtnica nagibala malenkost na domačo stran, je zagotovo pripomogla tudi možnost menjav. Domači trener Ivan Smrž je po eni od teh posegel že v 17. minuti, ko je drugega najboljšega strelca Medvědic zamenjal prvi domači kanonir Daniel Anderle. Slednji je prvič zapretil že minuto po prihodu, a je po strelu s strani meril nenatančno.
David Svoboda je bil v uvodu srečanja med vidnejšimi igralci v domači vrsti. Dobro je pokrival desno stran obrambe, večkrat pa je tudi pričel ofenzivne akcije na krilu.
Daniel Anderle je po prihodu na igrišče močno poživil igro v konici domačega napada.
Za razliko od ofenzivnejšega dela ekipe je domača obramba iz minute v minuto imela manj dela. Za nekaj razburjenja v obrambni vrsti je ob dokaj anemičnih branilcih poskrbela 19. minuta, ko so gostje po strelu z dobrih 20-ih metrov merili za las mimo gola. Zgolj dve minuti zatem je sledila lepa domača akcija, ko je igralec s številko štiri s hitro podajo zaposlil vtekajočega Anderleta, ki je brez premisleka sprožil z 20-ih metrov, a je žoga (znova) poletela mimo leve gostujoče vratnice.
Vstop Anderleta v igro je še dodatno poživil igro domačih v napadu. Najmlajši v domači vrsti je po prihodu na zelenico z nekaj potezami takoj preusmeril pozornost nase. In tudi gostujoče obrambe, ki se je v nadaljevanju močno osredotočila na najnevarnejšega domačega napadalca.
Potek srečanja se je odvijal po domačih notah. Njihov pritisk sicer ni bil izrazit. A jim je na vsakih nekaj minut prinesel novo priložnost. In vsaka naslednja je bila nevarnejša. V 24. minuti je Anderle izsilil kot, po katerem so gostje žogo izbili iz svojega kazenskega prostora. A le na noge v prvem delu polčasa zelo aktivnega igralca s številko štiri na hrbtu, ki je s 23-ih metrov nevarno sprožil. A je tudi tokrat žoga (za manj kot meter od desne vratnice) zgrešila svoj cilj.
49-letni Majer je nekajkrat poskusil ogroziti gostujoča vrata s strelom z razdalje.
Vratar David Hildebrandt je bil večino časa v prvem polčasu brez dela.
Pri visokih žogah so bili v dvobojih z gostujočimi branilci domači napadalci večinoma nemočni.
Že v naslednji minuti je sledila nova lepa akcija domačih sokolov, tokrat v režiji Tomaša Novaka. Eden izmed štirih Pražanov v domači ekipi je uprizoril šolski prodor z desne strani proti sredini igrišča od koder je s približno 19-ih metrov sprožil dober meter preko gostujočih vrat.
V 34. in 35. minuti je pozornost nase preusmeril najstarejši mož v domači zasedbi. Petr Majer je najprej poskusil po prostem strelu z desne strani in nato še s 25-ih metrov, a je bil obakrat tudi on nenatančen.
V 40. minuti je sledil težek udarec za gostujoče moštvo, ko je eden izmed njihovih igralcev zaradi poškodbe moral zapustiti igro. Zaradi prazne rezervne klopi so bili primorani preostanek tekme odigrati z desetimi igralci. Vsaj v očeh očeh domačih privržencev (če ne tudi igralcev), so se zdela vrata na poti k novim trem točkam na stežaj odprta…
Tik pred premorom so Medvědičani še enkrat zapretili, ko je po prekršku nad Milanom Pytlikom s prostega strela s skoraj 25-ih metrov ponovno poskusil Majer. Tudi tokrat je bil njegov strel precej nenatančen.
Domači nogometaši so odmor pričakali z mešanimi občutki. Po prikazanem na igrišču so bili lahko vsaj delno zadovoljni. Za popolno sliko je manjkal zadetek v gostujoči mreži. Priložnosti s strelov z razdalje je bilo nekaj. Navkljub terenski premoči si jim kakšne 100%-ne priložnosti ni uspelo priigrati. Z izjemo akcije ob razveljavljenem zadetku.
Da zna biti nogomet nepredvidljiv in ne vedno nagraditi boljšo ekipo, dan danes vedo prav vsi. Igralec več proti slabšemu nasprotniku v večini primerov prinese popoln izplen favoritu. Ki pa se mora predtem znati spopasti s posledično večjim pritiskom zmage. In ravno na to je svoje varovance med premorom opozarjal izkušeni domači strateg Smrž, ko je poudarjal mirnost, zbranost in predvsem potrpežljivost v nadaljevanju tekme.
Igralci so med premorom prisluhnili svojemu strategu kar ob rezervni klopi.
Eden izmed najzvestejših domačih privržencev je tekmo spremljal skozi okno klubske sobe.
Po trenerjevih napotkih si je nekaj igralcev našlo čas za pogovor s svojimi najzvestejšimi privrženci. Med njimi je bil tudi Šebela.
Pred nadaljevanjem tekme je bil nasvetov deležen tudi Patrik Fischer.
Medtem ko so igralci, zbrani ob rezervni klopi, poslušali napotke svojega trenerja, je večina gledalcev izkoristila premor za obisk klubskega prostora, kjer jim je želje po potešitvi žeje ob asistenci svoje mame kot vsako tekmo izpolnjevala predsednica Miluška Duškova. Ob hmeljevem napitku in znani kofoli se je v klubski ponudbi našlo tudi nekaj sladkih in slanih prigrizkov, manjkala pa ni niti klobasa z gorčico.
utrinek iz klubskega prostora, kjer za zadovoljstvo gledalcev skrbi predsednica kluba Miluška Duškova.
Nedeljsko tekmo si je ob igrišču v Medvědicah ogledal približno 50 gledalcev. Večina njih je tekmo spremljala na klopeh ob klubskem objektu.
2. polčas
V nasprotju s pričakovanji se je drugi polčas pričel vse prej kot po željah domačih privržencev. Za kar je najprej poskrbel kar domači vratar. Hildebrandt, ki je bil do tedaj bolj ali manj brez dela, se je po vrnjeni žogi obrambnega soigralca namesto takojšnje podaje dalje odločil za držanje žoge v svojih nogah. To je počel toliko časa, da sta se mu približala dva nasprotna napadalca. Po poskusu preigravanja enega izmed njih se je naposled vendarle odločil za izbijanje žoge. A je pri tem zadel nasprotnega napadalca od katerega se je žoga odbila v prazen domači gol. Napaka, ki zagotovo ne bi pustila ravnodušnega niti trenerja cicibanov.
Z nespametno potezo je bil vratar Hildebrandt glavni krivec za prejeti zadetek.
Fischer v ofenzivni akciji na levem boku.
Prejeti zadetek je v domačo vrsto vnesel nervozo, ki se je odražala predvsem v nezbranosti in netočnih podajah. Svoje je dodala še taktično dobro postavljena gostujoča obramba, ki Medvědicam nikakor ni dovoljevala zaključka akcij. Za popoln šok so gostje poskrbeli v 54. minuti. Iz igre je najprej izpadla desna stran (premalo odločne) domače obrambe. Sledila je podaja v kazenski prostor, kjer sta se nerazumljivo znašla dva gostujoča napadalca in zgolj en branilec. Rezultat nove velike napake defenzive je bil še drugi zadetek za hrbtom nemočnega Hildebrandta.
Kljub igralcu več so v 54. minuti Medvědičani še drugič klonili.
Kaj je bolj botrovalo k popolnemu domačemu »black outu« v uvodu drugega polčasa vedo najbolje igralci sami. Brez dvoma je bil pristop v uvodu nadaljevanja daleč od željenega. Morda je svoje dodalo tudi dejstvo, da ima nasprotnik igralca manj v polju in da bo zmaga na koncu prišla sama od sebe.
Kar nekaj časa je trajalo, ko je domačim le uspelo zaključiti napadalno akcijo. V 60. minuti je s strelom že znotraj kazenskega prostora poskusil Anderle, a meril le za las ob desni vratnici gostujočih vrat. Dve minuti zatem je sokolom vendarle uspelo prebiti led. Po eni izmed redkih napak gostujoče obrambe se je do žoge dokopal Kotulan, ki se je takoj zatem odločil za močan in natančen strel. Na veselje medvědiških privržencev je žoga po pravem evrogolu končala pod stičiščem vratnice in prečke.
Za prvi zadetek domačih je z evrogolom poskrbel kapetan Zdeněk Kotulan (na sliki desni).
Po zadetku so domači zaigrali precej bolje. Nekajkrat jim je uspelo izpeljati lepo kombinacijo. Kot denimo v 64. minuti, ko je žoga hitro tekla od noge do noge, a je nato sledil slabši zaključek Pytlika. Hkrati so zeleno črni v svoji želji po čim prejšnjem izenačujočem zadetku tu in tam povsem pozabili na obrambo. To bi lahko gostje izkoristili v 68. minuti, ko se je eden izmed njihovih napadalcev znašel povsem sam v kazenskem prostoru, a je na srečo domačih streljal mimo vrat.
V 70. minuti so imeli domači na razpolago prosti strel. Navdahnjen po doseženem zadetku se ga je odločil izvesti Kotulan. Ki je bil tokrat iz sicer dobre pozicije manj natančen kot deset minut pred tem.
Ni veliko manjkalo, pa bi gostje v 68. minuti še tretjič zatresli domačo mrežo (na sliki).
Po Hřebikovi neugodni podaji so si gostje v 72. minuti zabili avtogol.
Po izenačujočem zadetku so se znašli v objemu Anderle (#15), Hřebik (#10) ter Kotulan.
Le dve minuti kasneje je domačim – tudi z nekaj sreče – le uspelo izenačiti. Visoki predložen na levo stran vratarjevega prostora je z glavo pred gol preusmeril Marek Hřebik. Visoka žoga se je po diagonalnem letu pričela spuščati ob levem stičišču vratnice in prečke. Prvi je bil pri njej gostujoči branilec, ki pa jo je v skoku iz bližine z glavo potisnil v lasten gol. Pri tem je bil delno oviran s strani enega izmed domačih igralcev kar je verjetno ključno pripomoglo k njegovi nespretni reakciji. Po zadetku je bilo čutiti veliko olajšanje v domači vrsti. In hkrati odločnost preobrniti rezultat sebi v prid.
Po precizno merjenem Majerjevem strelu se je izkazal gostujoči vratar.
Kljub terenski premoči Medvědic so tudi gostje nekajkrat zapretili.
Pytlikov strel je gostujoči branilec takole blokiral.
Časa za zmagoviti zadetek je bilo več kot dovolj. Prva priložnost se je Medvědicam ponudila že v 74. minuti, ko je Anderle na 20-ih metrih od vrat izsilil prekršek. Tokrat se je za izvedbo odločil veteran Majer. Njegov precizno merjeni strel v levi zgornji kot je gostujoči čuvaj mreže obranil z lepo parado.
Zadnjih 15 minut srečanja je igralce spremljal močan naliv. Na sliki Majer, ki je v končnici kar nekajkrat poskušal s strelom premagati gostujočega vratarja.
Mladi sodnik Jakub Durak je svojo nalogo opravil brez napak. Edina sporna situacija (razveljavljen zadetek domačih po domnevnem ofsajdu) gre na rovaš njegove pomočnice.
Domači naskok na tri točke je v finišu tekme pospremilo obilnejše deževje. In tudi nekaj nervoze v vrstah Medvědic, ki so v (pre)veliki želji pogosto preveč na silo iskali rešitve v napadalnih akcijah. Kljub temu si jim je v zadnjih minutah uspelo priigrati še nekaj priložnosti, od katerih velja meniti 84. minuto, ko je daljšo akcijo s strelom s 22-ih metrov zaključil Majer, gostujoči vratar pa je žogo uspel odbiti v kot. Dve minuti pred koncem rednega dela so domači po kotu kar dvakrat poskusili s strelom proti vratom, a so požrtvovalni gostujoči branilci obakrat strel blokirali. Zadnja priložnost je prišla prav v 90. minuti, a so še enkrat več iz prostega strela za las merili mimo vrat.
Obupni poskusi domačih ob koncu tekma niso obrodili sadov.
Ker ima nogomet svoje nepisane zakonitosti, je v drugi minuti sodnikovega podaljška prišla kazen za vse zapravljene priložnosti domačih. Po prekršku so gostje – že a napadalni polovici – izvajali prosti strel. Sledil je dolg predložek pred Hildebrandta, ki je žogo ne najbolj spretno odbil pred sebe. Situacija, ki je sledila je znova (negativno) šokirala domače privržence. V domačem kazenskem prostoru je bilo več gostujočih igralcev. Enemu od njih tako ni bilo težko še tretjič poslati žogo v domačo mrežo.
Veselje na eni in žalost na drugi strani. Tako kot njegovi soigralci, je tudi Tomaž Novak (s številko 16) igrišče zapuščal s sklonjeno glavo.
Nogomet je že ničkolikokrat postregel z neverjetnimi zgodbami. Mednje brez dvoma sodi tudi nedeljska v Medvědicah. Neizmerno veselje na eni in razočaranje na drugi strani. A za sklonjene glave ob odhodu z igrišča so si domači v največji meri krivi sami. Gostje so maksimalno izkoristili podarjena darila in se po zadnjem sodniškem žvižgu ne nezasluženo veselili polnega izkupička. Čeprav so bili večji del tekme v podrejenem položaju, jim je z dobro taktično postavitvijo, borbenostjo in angažiranostjo uspel pravi mali čudež. Odlikovalo jih je to, kar je za boljši rezultat manjkalo v domačem taboru.
Najvišjo oceno v domači vrsti si zasluži Zdeněk Kotulan. Kapetan Medvědic je celotno srečanje odigral na visokem nivoju. Z borbenostjo in željo je konstantno kazal pravi odnos do klubskega dresa. Bilo ga je polno igrišče, tako v obrabi kot v napadu. Svojo odlično predstavo je kronal z zadetkom na 1:2. Kljub temu niti njegov doprinos ni zadostoval za vsaj točko v domačem taboru.
V moštvu Medvědic si zagotovo ne morejo šteti v čast dejstvo, da so odigrali 50 minut tekme z igralcem več ter pri tem prejeli tri zadetke. Ki so vsi plod nerazumljivih lastnih napak. Brez dvoma je mnoge domače igralce po tekmi spremljal grenak priokus. Razplet tekme seveda ne bo vplival na usodo kluba. Enako bi veljalo v primeru zmage. Kar je trenutno velika prednost Medvědic. Tudi zaradi tega dejstva gre verjeti, da bodo igralci poraz kmalu prespali in že v naslednjih srečanjih prikazali drugačen obraz. Nedeljska tekma je pokazala, da ekipa premore dovolj kvalitete za nabiraje točk tudi proti moštvom, ki so višje na lestvici. A le ob polni angažiranosti.
18. aprila, 2025
Upohlavy
Na severu Češke v Usteški regiji (Ústecký kraj) se razteza hribovje imenovano Češko sredogorje (České středohoří). Pod njegovimi južnimi obronki so zrasli številni kraji, po večini vasi. Mnogi od njih imajo svoje nogometne klube zaradi česar ta del regije velja za nogometno najbolj razvit. Med njimi so tudi Upohlavy. Vas, ki ima status občine, svoje železniško postajališče, ne premore pa svojega gasilskega društva.
Glede na to, da ima malodane vsaka vas svoje prostovoljno gasilsko društvo, ki poleg primarnega poslanstva opravlja tudi številne druge dejavnosti, ima obstoječi nogometni klub v Upohlavyh še toliko večjo težo za sam kraj. Ne le iz športnega vidika, temveč tudi zaradi širšega poslanstva, ki se pokaže predvsem v času tekem. Ob nogometaših je v vasi prisotno edino še lovsko društvo, ki z organiziranim plesom poskrbi za nekaj družabnega pridiha.
Na robu Upohlavov je zraslo nekaj novejših hiš.
Spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Vas Upohlavy leži v okrožju Litomeřice. Od istoimenskega središča je oddaljena 15 km, od regijske metropole (Usti nad Labem) pa dvakrat toliko. Najbližje večje mesto so Lovosice. Z njim imajo Upohlavy neposredno železniško povezavo. Lokalna proga, ki povezuje mesto Most z Lovosicami (kjer se navezuje na glavni koridor Berlin – Dresden – Praga) vodi ob vzhodnem delu vasi. Njen začetni del je bil odprt ob koncu 19. stoletja.
Prvotno je služila prevozu repe z okoliških polj. Proga je bila (vključno s postajališči) obnovljena pred petimi leti. Postajališče v Upohlavyh se nahaja nekaj korakov za tablo, ki označuje konec vasi. Gre za t.i. postajališče na zahtevo, kar pomeni, da je potrebno svoj izstop v vlaku predhodno oznaniti.
Vas Upohlavy leži v okrožju Litomeřice. Od istoimenskega središča je oddaljena 15 km, od regijske metropole (Usti nad Labem) pa dvakrat toliko. Najbližje večje mesto so Lovosice. Z njim imajo Upohlavy neposredno železniško povezavo. Lokalna proga, ki povezuje mesto Most z Lovosicami (kjer se navezuje na glavni koridor Berlin – Dresden – Praga) vodi ob vzhodnem delu vasi. Njen začetni del je bil odprt ob koncu 19. stoletja. Prvotno je služila prevozu repe z okoliških polj. Proga je bila (vključno s postajališči) obnovljena pred petimi leti. Postajališče v Upohlavyh se nahaja nekaj korakov za tablo, ki označuje konec vasi. Gre za t.i. postajališče na zahtevo, kar pomeni, da je potrebno svoj izstop v vlaku predhodno oznaniti.
Upohlavy so z Lovosicami povezani s 15-imi pari vlakov ob delovnikih (ti v jutranjem in popoldanskem času vozijo v enournem taktu), medtem ko ob koncih tedna in praznikih progo prevozi 9 parov vlakov. Poleg tega v vasi ustavlja še pet parov avtobusov. A zgolj ob delovnih dneh.
Ob manjšem vaškem parku je postavljenih nekaj informativnih tabel.
Vaški park z zajetjem vode za potrebe gasilcev.
Eno od dveh avtobusnih postajališč v vasi.
Ob manjšem vaškem parku je postavljenih nekaj informativnih tabel.
Vaški park z zajetjem vode za potrebe gasilcev.
Eno od dveh avtobusnih postajališč v vasi.
Kapelica svete Trojice.
Kraj leži na nadmorski višini 175 m n.m. in šteje manj kot 300 prebivalcev. Prva pisna omemba vasi po predvidevanjih sega v prvo polovico 13. stoletja. Največje število prebivalcev so Upohlavy beležili pred prvo svetovno vojno.
Pred letom dni je vas pritegnila pozornost največjih svetovnih medijev po zaslugi nevsakdanje (a zabavne) poteze lokalnih nogometašev, ki sicer domujejo na zahodnem robu kraja. Ob nogometnem igrišču najdejo svoje veselje ne le ljubitelji športa, temveč tudi otroci oz. njihovi starši. V sklopu nogometnega parka se namreč nahaja večje število igral za najmlajše. Ob igrišču oz. robu vasi teče komaj zaznavni potok Modla.
Nedavno obnovljeno železniško postajališče.
Notranjost (novejših) potniških vlakov.
Obisk občinske spletne strani bi dal misliti, da se je vaški župan nemara odrekel objavljanju novic na njej. Zadnja objava namreč datira več kot leto dni nazaj. Morda bo res kaj na tem in so se v vaškem uradu odločili obveščati vaščane le še preko Facebook-a. Komur socialna omrežja niso blizu, ima največ možnost, da za dogajanje v vasi izve v Gostišču pod kostanjem, kot se uradno imenuje edini tovrstni objekt v Upohlavyh. V njem se je možno okrepčati vse dni v tednu (z izjemo ponedeljkov) od poznega popoldneva dalje. V primeru lakote je edina možnost obiskati manjšo trgovino z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta šest dni v tednu.
Za trgovino se razteza manjši vaški park z nekaj klopmi in manjšim bazenom z vodo. Kljub temu, da vas nima gasilskega društva, vodna površina služi za gašenje v primeru požara. V sklopu omenjenega parka sta še spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni ter kapelica Svete Trojice. Njena notranjost je trenutno deležna prenove.
Vzhodno od Upohlavov se na večji površini razteza t.i. Upohlavski lom. Gre za površinski kop apnenca in laporja. Območje je v obdobju krede prekrivalo plitvo subtropsko morje zaradi česar območje privablja tudi iskalce oz. zbiratelje fosilov.
Kapelica svete Trojice.
Severno od Upohlav se dvigujejo vrhovi Češkega sredogorja.
Od daleč vidni dnevni kop vzhodno ob Upohlavyh.
23. novembra, 2024
Sokol Upohlavy – Velke Žernoseky B
Zadnji jesenski krog okrožja Litomeřice v Usteški regiji je na sobotno dopoldne ponudil dvoboj dveh ekip z zgornjega dela lestvice skupine A. Sokol Upohlavy so na domačem igrišču pričakali tretjeuvrščeno B moštvo iz 17 km oddaljenega kraja Velke Žernoseky. Morebitna zmaga bi domače sokole ohranila v igri za vrh lestvice. Zaradi številnih odsotnosti v moštvu Upohlavov je v vlogo favorita postavljala gostujočo ekipo.
Ob koncu novembra nogomet le redko zaide v misli igralcev klubov v najnižjih ligah. Na prelomu desetega in enajstega meseca namreč najnižjerangirani klubi bolj ali manj končujejo z jesenskim delom sezone. Tako igralcem ob koncih tedna ostaja več časa za svoje najbližje, za vodilne v klubu je to čas analize jesenskega dela sezone in kovanja načrtov za spomladanski del, obojim pa misli zagotovo uhajajo tudi k bližajočemu se adventnemu času.
Zanimivo, da so – z izjemo najvišje češke lige – s svojim tekmovanjem v letošnjem koledarskem letu zaključili že prav vsi klubi v državi – tako na državnem, regionalnem kot nivoju okrožij. Na sporedu je bilo sicer nekaj malega zaostalih (prestavljenih) srečanj. Edino okrožje, kjer so se na predzadnji novembrski konec tedna vsi klubi v najnižjih treh ligah borili za prvenstvene točke, so Litomeřice. Da so med njimi tudi nogometaši v deseti ligi, tiči v dveh razlogih. Prvi je pozen pričetek sezone (s tekmovanjem so pričeli drugi septembrski konec tedna, ko je velika večina okrožij imela za seboj že nekaj odigranih krogov) ter odpoved tekem drugega kroga zaradi obilnega deževja, ki je na sredini septembra zajelo Češko. Ker je bilo s strani okrožne nogometne zveze zahtevano, da se
Zaradi nizke temperature in mrzlega vetra je večina nogometašev med ogrevanjem na sebi imela zimske bunde.
vse tekme jesenskega dela sezone odigrajo pred zimskim premorom, klubom ni preostalo drugega, kot odigrati tekme prestavljenega drugega kroga prvi konec tedna po (prvotno) zadnjem jesenskem krogu.
V Upohlavyh sicer svoje domače tekme igrajo v nedeljo popoldne. Ker so se v klubu odločili, da po zadnji tekmi organizirajo druženje ob zaključku jesenskega dela, so tokratno srečanje delegirali na soboto. Pri določitvi ure pričetka tekme so klubi primorani upoštevati že potrjene termine tekem znotraj okrožja. Razlog za to tiči v (pre)majhnem številu sodnikov, ki so ob koncih tedna primorani odsoditi tudi po več tekem na dan. Tako je bil sobotni popoldanski termin že zapolnjen s tekmami okoliških devetoligašev. V takšnih primerih pravilnik veleva, da se na novo delegirana tekma lahko odigra vsaj tri ure pred ali po že delegiranih tekmah. S čimer je sodnikom omogočen pravočasen prihod na naslednji dvoboj. Za nameček kratki dnevi v tem obdobju klubom dajejo precej manj manevrskega (časovnega) prostora. Tako Upohlavom ni preostalo drugega, kot tekmo odigrati v dopoldanskem času, s pričetkom ob 10. uri.
Z izjemo snežnih padavin, ki so prizanesle temu delu Češke (večer pred tekmo je sicer naletaval sneg), so nogometaše na dan tekme pričakale zimske razmere – trdo (zamrznjeno) igrišče , temperature okrog ničle ter mrzel veter, ki je sončnim žarkom preprečeval, da bi le-ti vsaj malo ogreli prisotne na in ob igrišču. Posledično se je nekaj igralcev odločilo dodatno zaščititi dele telesa in tekmo odigrati s kapo na glavi rokavicami na rokah. Kljub vse prej kot prijaznim razmeram velja omeniti igrišče, ki je – upoštevajoč nivo tekmovanja in časovno obdobje igranja tekme – omogočalo zelo dobre pogoje za igranje.
Nameščanje digitalnega semaforja pred pričetkom srečanja.
Zadnji napotki trenerja Otakarja Filousa deseterici svojih varovancev.
Dogajanje pred tekmo je kmalu potrdilo, da so si s sobotnim dopoldanskim terminom v domačem taboru naredili medvedjo uslugo. Vsaj kar se tiče številčnosti igralske zasedbe. Poleg poškodovanih igralcev je svojo odsotnost zaradi službenih obveznosti najavilo še nekaj igralcev. Domači tabor se je tako znašel v precej nezavidljivem položaju. Prihod vsakega od igralcev v prijetno ogrevano garderobo je takoj pomenil novo preštevanje vseh, ki bi se morali pojaviti na
tekmi. Naposled se je strah pokazal za upravičenega, saj so bili Upohlavy primorani nastopiti z deseterico igralcev.
Glede na okoliščine so v domačem taboru ostali trdno na realnih tleh. Upali so na čim bolj dostojen odpor proti v povprečju mnogo mlajšemu (in tudi številčnejšemu) nasprotniku. Vseeno so verjeli, da jih ne bo doletela podobna usoda, kot v pretekli sezoni, ko so proti istem nasprotniku dvakrat visoko izgubili (11:1 in 2:6).
1. polčas
Začetna podoba na igrišču je odražala predvidevanja pred pričetkom tekme. Gostje so namreč zagospodarili od prve minute , medtem ko je domača deseterica z obrambno postavitvijo poskušala nasprotniku čim bolj oteževati zaključevanje napadalnih akcij. Nekoliko višje je bil postavljen zgolj domači kapetan František Filous, ki je na sredini igrišča čakal priložnost za pobeg proti nasprotnim vratom.
Gostje so prvič zapretili že v uvodni minuti. Prodor po desni strani obrambe so naposled domači sokoli razčistili. Dve minuti kasneje so gostje zaključili novo ofenzivno akcijo s strelom z roba kazenskega prostora, a je domači vratar Jiři Mareš žogo uspel odbiti v kot.
Kot je običajno v tej sezoni, si je kapetanski trak pri domačih (v modro rumeni opremi) nadel František Filous.
Premoč gostov je obrodila sadove v 8. minuti. Daljšo kombinacijo pred kazenskim prostorom so naposled zaključili z natančnim močnim strelom po tleh po katerem je žoga končala v desnem kotu domačih vrat.
Zgolj štiri minute kasneje je gostom uspelo svojo prednost podvojiti. Po odboju žoge iz svojega kazenskega prostora je le-ta končala na nogi gostujočega igralca. Slednji je uvidel, da je Mareš obstal na robu kazenskega prostora, zato je nemudoma po prejemu žoge na desni strani igrišča sprožil natančen lob s 40-ih metrov. Žoga je preletela nepazljivega domačega čuvaja mreže in še drugič končala v domačih vratih. Lep zadetek, ki pa gre izključno na rovaš Mareša.
Gostje so prvič zatresli mrežo domačih v osmi minuti.
Jan Lamoš je imel obilo dela na levi strani domače obrambe.
Jan Mejta starejši je poskušal čim dlje zadržati žogo v domači posesti.
Vratar Jiři Mareš je takole dajal navodila soigralcema Františku Filousu (levo) ter Mejtu st. v živem zidu.
Tudi sicer v uvodnih minutah domači vratar ni ravno blestel. Kar nekajkrat se je namesto lovljenja žoge odločil za izbijanje z nogo. Po enem izmed takšnih izbijanj se je žoga znašla v nogah gostujočega napadalca. Ki pa darila ni uspel realizirati in je iz bližine poslal žogo preko domačih vrat. V 19. minuti so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, a je Upohlave tokrat rešila dvignjena zastavica stranskega sodnika za dosojen prepovedan položaj.
Prvih 20 minut srečanja je minilo v popolni prevladi gostov, ki so bili nevarni po obeh krilnih položajih. S svojo hitro kombinatorno igro so povzročali ogromno težav domači obrambi. Na drugi strani Upohlavom ni uspelo sestaviti nobene napadalne akcije iz katere bi lahko ogrozili gostujoča vrata. Za borbenost in uspešne obrambne akcije v tem delu srečanja velja pri domačih izpostaviti Jana Mejto st.
Soncu, ki v tem času ostaja nizko na obzorju, je le počasi uspevalo odtajati igralno površino. Enosmerni promet na sicer dobro vzdrževani zelenici je v 22. minuti uspela prekiniti uspešna domača akcija. Dolgo podajo vratarja Mareša je Jiři Lasch na sredini igrišča lepo podaljšal do vtekajočega Františka Filousa, ki mu je uspelo pobegniti gostujoči obrambi in rutinirano zaključiti prodor za svoj 13. zadetek v tekoči sezoni. Čeprav je bil gostujoči vratar do tedaj brez dela, je moral po prvi domači priložnosti pobrati žogo iz svoje mreže.
Domači golgeter František Filous je v 22. minuti uspel znižati rezultat.
Dve minuti kasneje je strelec domačega zadetka poskusil znova, a je bil tokrat precej manj natančen. Trenutek zatem je sledil gostujoči odgovor. Luknjo na desni strani obrambe Upohlav so gostje kaznovali z natančnim strelom v daljši vratarjev kot.
Gostje so v prvi polovici polčasa pogosto izvajali pritisk že na zadnjo obrambno linijo Upohlavov. Posledično domačim nikakor ni uspelo sestaviti omembe vredno napadalno akcijo. Rezultat agresivne igre so bile pogoste napake domačih pri oddaji žoge.
Po doseženem tretjem zadetku je vnema pri gostih nekoliko popustila, kar je »pripomoglo« k bolj izenačenemu srečanju v zaključku polčasa. Domačim je uspelo nekajkrat prevesiti igro na gostujočo polovico. Pri kreaciji poskusih napadalnih akcij so še
največ interesa kazali veteran Vladimir Lucev, Lach in František Filous. Da velja slednji za glavnega domačega aduta je večkrat pokazal pri vodenju žoge in predvsem s svojo hitrostjo, s katero je pogosto nase navlekel pozornost večjega števila nasprotnih branilcev. V »primežu« številčnejših nasprotnih igralcev bi pogosteje potreboval pomoč soigralcev, ki pa so bili tokrat – zaradi manjka igralcev – usmerjeni predvsem v obrambo.
Svojo hitrost je domači kapetan prezentiral v 31.
Jiři Lasch je na sredini igrišča poskušal z uporabno žogo zaposliti hitronogega Filousa.
Pogled na domačo klop s trenerjem in predsednikom kluba Otakarjem Filousom (desno).
minuti, ko mu je uspel bliskovit pobeg s sredine igrišča, od koder je po levi strani prodrl vse do gol avt črte na robu vratarjevega prostora nakar je gostom uspelo razčistiti situacijo z izbijanjem žoge v kot.
V 31. minuti je František Filous s prodorom še enkrat več pokazal, da je v odlični formi.
Po enem izmed dvobojev se je na tleh znašel Jaroslav Salač.
Vlastimil Filous je takole pokazal kdo je gospodar pred vrati nasprotnika.
Redko je Upohlavom uspelo ogroziti gostujoči gol.
V 36. minuti velja omeniti hitro akcijo gostov po desnem krilu, ki so jo zaključili z nevarnim strelom po tleh, po katerem je žoga končala ob približno meter od domačih vrat.
Do odmora si nato ekipi nista priigrali nobene omembe vredne priložnosti. Premraženi igralci so z olajšanjem pozdravili zaključni sodniški žvižg po katerem so odhiteli v ogrevani garderobi. Za razliko od redkih premraženih gledalcev, ki so v tem za Upohlave neobičajnem terminu igranja tekme našli pot k vaškemu igrišču. Za nameček so tudi vrata klubskega gostinskega prostora v času tekme ostala zaprta. Roko na srce, glede na skromen obisk bi bilo vse prej kot rentabilno odpirati klubsko »kuhinjo«.
Rezultat po prvem polčasu je domačim dopuščal upanje na mali čudež v nadaljevanju.
Klubski prodajni prostor je tokrat sameval.
Vsega deset gledalcev si je v mrzlem sobotnem dopoldnevu ogledalo tekmo v Upohlavyh.
2. polčas
Uvod v nadaljevanje tekme se je za domače odvijal vse prej kot so si želeli. Že v tretji minuti drugega polčasa so gostje po ne ravno močnem, a natančnem strelu z 20-ih metrov zadeli prečko po kateri se je žoga odbila do gostujočega napadalca, ki je iz bližine še četrtič matiral Mareša.
Gostje so v uvodu drugega polčasa svojo prednost povišali.
Domači so imeli precej težav ob agresivni igri gostov. Na sliki levo z žogo Jiři Lasch.
V 53. minuti se je domačim ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata, a je Luciv s sedmih metrov streljal preko vrat. Šest minut zatem je po prekršku nad domačim kapetanom Filousom sledil prosti strel s približno 25-ih metrov, delno z desne strani igrišča. Odgovornost je nase prevzel sam Filous. Njegov natančen in močen strel je gostujoči vratar odbil v kot.
Gostje so v poteku tekme uvideli, da visoke žoge povzročajo kar nekaj težav domačemu vratarju Marešu. Tudi zato so verjetno v 64. minuti znova s prefinjenim visokim strelom po katerem je domači čuvaj mreže s pomočjo prečke le s težavo ukrotil žogo.
Kljub temu, da so bili gostje v drugem polčasu nekaj manj aktivni, kot v prvem delu srečanja, se je tekma še vedno po večini odvijala na polovici Upohlavov. A je tudi domačim tu in tam uspelo katero (od sicer redkih) napadalnih akcij pripeljati do zaključka. Kot denimo v 72. minuti, ko so domači sokoli po prekršku iz 40-ih metrov predložek v gostujoči kazenski prostor. Do žoge se je dokopal najnevarnejši domači igralec Filous, a je njegov strel s šestih metrov gostujoči vratar s pravočasnim iztekanjem uspel obraniti.
Izkušeni Vlastimil Filous je poskusil s prodorom po levi strani.
Tekma je bila popestrena z nekaj besednimi dvoboji. Tokrat je bil v glavni vlogi pri domačih kapetan Filous (#7).
Upohlavy so bili večji del tekme osredotočeni na obrambo.
67-letni Vladimir Luciv tekme pričenja kot rezervist. Zaradi premajhnega števila igralcev je bil tokrat primoran odigrati celotno srečanje.
Utrinek izpred domače klopi.
Gostje so s hitrimi akcijami nenehno ogrožali domačo obrambo.
Na žalost domačih se gostje niso zadovoljili z že tako visoko prednostjo. V 77. minuti so z natančnim strelom po tleh z 20-ih metrov svoje vodstvo še povišali. Za zaključni žebelj v domačo krsto pa poskrbeli v 85. minuti, ko jim je uspelo izigrati obrambo Upohlav in z bližine postaviti končni rezultat 1:6.
Dogajanje v drugem polčasu je popestrilo še nekaj verbalnih dvobojev ob (ne)dosojenih prekrških, a so se vsi naposled končali s stiskom rok. Nasploh velja obe ekipi pohvaliti za korektno odigrano srečanje, ki je minilo brez grobih prekrškov. Posledično je (neizkušenemu) sodniku Jakubu Štelciku bilo potrebno zgolj dvakrat seči po rumenem kartonu.
Domači so se sicer trudili ublažiti poraz, a se jim v drugem polčasu ni uspelo pripraviti resne priložnosti.
Na zadnji tekmi jesenskega dela so Upohlavy doživeli najvišji poraz v sezoni.
Kljub porazu pri igralcih ni bilo čutiti pretiranega razočaranja.
Proti koncu tekme je zdesetkanim domačinom že konkretno primanjkovalo moči. Za prikazano jim nikakor ne gre očitati pomanjkanje želje. Ob kakšni napaki manj bi bil tudi rezultat za domače lahko bolj prizanesljiv. Realno bi se tudi ob boljšem dnevu le stežka izognili porazu. Razlika med ekipama je bila vendarle preveč očitna. Česar so se v domačem taboru zavedali že pred dvobojem, tako da niti četrti (in hkrati najvišji) poraz v sezoni ni pretirano skalil pozitivnega vtisa, ki so ga Upohlavy pustili v jesenskem delu. Bolj kot sam poraz je za klub pomembno, da jim je po zelo slabi pretekli sezoni uspelo obrniti rezultatsko krivuljo v pozitivno smer, s tem izboljšati vzdušje v ekipi in posledično s pozitivnim pogledom kovati načrte za prihodnost.
23. novembra, 2024
TJ Sokol Upohlavy
Nogometni klub TJ Sokol Upohlavy večino svojega obstoja nastopa v najnižji ligi. Domuje v manjši vasi (Upohlavy) v Usteški regiji na severu Češke. Ob lovskem društvu je edini, ki s svojimi tekmami skrbi za družabno življenje v kraju. Tudi sicer se v mnogočem ne razlikuje od ostalih klubov na tem nivoju tekmovanja. Z eno izjemo – pred letom dni jim je nevsakdanja poteza na enem izmed gostovanj prinesla (nepričakovan) trenutek svetovne slave.
Z rezultatskega vidika velja pretekla sezona za eno najslabših (če že ne najslabšo) v zgodovini kluba. Številni visoki porazi in zgolj štiri osvojene točke ob razliki v zadetkih 21:112 so Upohlave prikovale na dno enajsterice klubov v eni izmed dveh skupin, ki sestavljata najnižje rangirano tekmovanje v okrožju Litomeřice.
Po koncu sezone so se v klubu odločili za nekaj sprememb. Tako je dolgoletnega predsednika in trenerja kluba Jiřija Lascha nadomestil Ota Filous. S prihodom še nekaterih igralcev je v ekipi zavel nov veter, kar se je že v uvodnih krogih aktualne sezone pokazalo na rezultatih. Upohlavy so v prvih šestih krogih dosegli pet zmag in s tem nakazali, da bi se znali boriti celo za sam vrh lestvice. Navkljub rezultatsko uspešnem jesenskem delu sezone v klubu ostajajo realni in ne
Zgledno vzdrževano nogometno igrišče se nahaja na zahodnem robu Upohlavov.
želijo vnaprej prehitevati dogodkov. Pred zadnjim dejanjem prve polovice prvenstva klub zaseda peto mesto v skupini A med 12-imi sodelujočimi klubi. Upohlavy imajo na svojem kontu sedem zmag (od tega dve po izvajanju enajstmetrovk) in tri poraze. Do prvega mesta jih loči šest točk.
V sklopu nogometnega igrišča so tudi številna otroška igrala.
Klub ima ob igrišču lastno vodno zajetje, preko katerega ročno zalivajo zelenico.
Kot zanimivost velja omeniti, da tudi to sezono vse lige na nivoju okrožja Litomeřice nosijo ime po sponzorju. V rangu države gre za tri najnižje lige, ki v svojem nazivu nosijo ime izdelovalca športnih oblačil in opreme – podjetja MACRON. Uradni naziv skupine v kateri nastopa Sokol Upohlavy, se tako glasi MACRON IV. třída dospělých sk. “A”. Podjetje za svoje ime prispeva nekaj denarnih sredstev v blagajno okrožne nogometne zveze, hkrati pa tudi nagradi s svojo opremo nagradi klube, ki sezono zaključijo na prvem mestu v svoji skupini / ligi.
Podobno, kot v primerih mnogih manjših klubov iz vaških okoljih, je tudi v Upohlavyh glavni »sponzor« kraj, ki nogometnemu klubu pomaga pokrivati vse osnovne stroške. Da se odgovorni vaški uradniki zavedajo širšega pomena nogometa za sam kraj, se vidi tudi po nedavno obnovljenem klubskem objektu in zgledno vzdrževanem igrišču. Glede na to, da v Upohlavyh nimajo niti svojega gasilskega društva, je toliko bolj razumljiva. Poleg lovskega društva so namreč lokalni žogobrcarji edini, ki v vasi skrbijo za dogajanje in druženje vaščanov.
Trenutek (svetovne) slave
Po izpadu Upohlavov iz devete v najnižjo ligo po sezoni 2022/23, je za klub sledilo zahtevno obdobje. Podobno, kot v večini primerov, izpad kluba nivo nižje za seboj prinese odhode boljših (ambicioznejših) igralcev. Podobno je bilo tudi v Upohlavyh. Kar je imelo za posledico ne le slabe rezultate v pretekli sezoni, temveč tudi podhranjen igralski kader. Da tudi težki trenutki lahko prinesejo nemalo humorja in celo svetovne slave, so se pred letom dni prepričali ravno glavni junaki kluba. In to z idejo, ki jim je povsem nepričakovano prinesla pozornost največjih svetovnih medijev. Po tem, ko jim na nekaj zaporednih tekmah ni uspelo doseči zadetka, so se igralci na enem izmed gostovanj med odmorom (pri rezultatu 5:0 za nasprotnika) v garderobi dogovorili, da tudi v najtežjih trenutkih pokažejo enotnost in skupaj proslavijo prvi doseženi zadetek na nevsakdanji način – s slačenjem dresov. Kar jim je nato uspelo tik pred koncem te iste tekme. Za izpolnitev dogovora je bilo potrebno popaziti, da nihče od igralcev ne bi pred tem prejel rumeni karton (ta pogoj je bil izpolnjen), hkrati pa so morali tudi rezervni igralci oddelati svoj del »moštvene« naloge. Ker se slačenje na rezervni klopi ne kaznuje, je morala peterica rezervistov po razgaljenju zgornjega dela telesa stopiti še na igrišče. Dejanje je konkretno zbegalo glavnega sodnika. Na pomoč mu je zato priskočil kar tedanji predsednik Upohlavov s katerim sta se dogovorila, da po zaključku srečanja v zapisnik vsakemu od igralcem pripiše rumeni karton. S čimer ga je odrešil tekanja od igralca do igralca ter zapisovanja vseh številk dresov v sodniško beležnico.
Naslednji dan so se nogometaši dobili v vaškem gostišču, kjer so znova premlevali dogodek s prejšnjega dne, ki se je medtem pričel širiti po socialnih omrežjih oz. internetnih straneh. Takrat še nevedoč, da ga bodo v bližnji prihodnosti povzeli največji svetovni mediji. In tako so se v nekaj dneh slike in imena žogobrcarjev iz vasice z niti ne 300 prebivalci znašla na športnih straneh najbolj obiskanih medijev širom sveta. Verjetno prvi takšen primer v zgodovini
Nekaj klopi za spremljanje tekem se nahaja ob zahodni strani igrišča.
Nenavadna poteza je desetoligašu iz Upohlavov pred letom dni prinesla pozornost svetovnih medijev.
nogometa je ne le naletel na številne humorne in zabavne komentarje, temveč je še enkrat več pokazal na veličino najbolj priljubljene igre na tem planetu.
Pa je možno takšen medijski dogodek tudi na drugačen način izkoristiti v prid kluba na tem nivoju? Zaradi omenjenega dogodka so bili v Upohlavyh deležni obiska lokalnih novinarjev oz. dopisnikov, ki so se na lastne oči želeli prepričati kako deluje klub, o katerem je nedavno imel možnost brati cel svet. Verjetno bi večina klubov izkoristila trenutek slave na način, da bi svoje prostore obogatila vsaj s članki, ki bi na steni ali v vitrini pripominjali »slavni« dogodek. Kar bi v Upohlavyh iskali zaman. Klub je sicer v pretekli sezoni s poobjavami iz tujih medijev na svoji Facebook strani poskušal v svoje vrste privabiti kakšnega igralca več. Tu in tam se jim je celo kdo pridružil. A nihče od njih ni ostal v klubu dlje časa. Leto dni po medijskem »boomu« se zdi, da je tudi pri večini glavnih akterjev dogodek že potisnjen globoko v spomin. Kar ob dnevni poplavi novic v številnih medijih niti ne čudi. Ne glede na nadaljnjo usodo kluba, bo poteza nogometašev za vedno zapisana v klubske (in tudi vaške) anale. Trenutek, ki je na svetovni zemljevid (vsaj za hip) postavil tako nogometni klub kot vas pod obronki Češkega sredogorja. Nekaj, kar je uspelo le redkim klubom v najnižjih ligah širom sveta.
Zgodovina in uspehi kluba
Začetki nogometa v Upohlavyh segajo v obdobje še preden je bil ustanovljen današnji klub. A se iz obdobja po koncu druge svetovne vojne ter iz 50-ih let prejšnjega stoletja niso ohranili nobeni podatki. Po daljšem obdobju brez nogometnih radosti se naposled skupina vaških mladeničev leta 1970 odloči znova ustanoviti klub. Prvotni travnik so preuredili v nogometno igrišče, klub pa poimenovali TJ Sokol Úpohlavy. Od takrat dalje igra klub nepretrgoma na isti lokaciji ter pod istim imenom.
Rezervni klopi imata vsaka svojo barvo.
Drevesa za vrati služijo tudi za namestitev zaščitne mreže.
Prvi rezultatski uspeh so si nogometaši priigrali pet let po ustanovitvi kluba, ko se jim uspe uvrstiti ligo višje. V njej so nastopali dve sezoni, nakar je sledil izpad in daljše obdobje igranja na najnižjem nivoju češkega nogometa. S postavitvijo objekta z garderobami leta 1978 se je za nogometaše zaključilo obdobje preoblačenja na prostem. Obnova (in delno povečanje) klubskih prostorov so sledili leta 2017.
Nova generacija nogometašev je ponovila uspeh svojih predhodnikov znova v sezoni 2018/19. V prvi sezoni nastopanja v družbi okrožnih drugoligašev so končali na drugem mestu (zaradi COVIDa se je takrat odigral zgolj jesenski del sezone), kar hkrati velja za največji rezultatski uspeh v zgodovini kluba. V sezoni 2021/22 so zasedli predzadnje mesto. Pred izpadom sta jih na koncu ločili dve točki. Takrat se v klubu odločijo tudi za modernejšo (barvno) podobo svojega grba, ki v sredini upodablja bližnjo vzpetino Hazmburk na kateri stojijo od daleč vidni ostanki istoimenskega gradu.
Naslednja sezona je bila za Upohlave manj uspešna. Po njej je sledil (znova) izpad v najnižjo ligo, kar je na klubu pustilo globje posledice. Odhodi in posledično pomanjkanje igralcev se je odrazilo na (večinoma) visokih porazih. Nič kaj optimistični obeti za prihodnost kluba so bili presekani pred novo sezono. Z že omenjenimi spremembami v poletnem obdobju se je klubska krivulja obrnila navzgor in nakazala na (znova) lepše čase upohlavskega nogometa.
Infrastruktura
Nogometni hram v Upohlavyh se nahaja na zahodnem robu vasi. S treh strani ga obdaja pas dreves, medtem ko na vzhodni strani »meji« na vaška poslopja. A je od njih oddaljen dovolj, da se je na tej strani našel prostor tudi za manjše parkirišče. Zahodno ob igrišču teče potok Modla, medtem ko najmlajše (pa tudi njihove starše) razveseli pogled na številna otroška igrala za enim izmed kotov igrišča. Prisotnost dreves za golom na severni strani igrišča so v klubu izkoristili za namestitev zaščitne mreže.
Na strani, kjer se nahajata rezervni klopi je v kotu igrišča postavljena kovinska konstrukcija, ki v času tekem služi za namestitev (za ta nivo tekmovanja nadpovprečno velikega) digitalnega semaforja. Eden od razlogov za zelo dobro vzdrževano travnato podlago najdemo v vodnem zajetju ob robu igrišča. Z njim odgovorni v klubu skrbijo za ročno zalivanje zelenice. Nekaj neravnih delov je moč zaslediti le pred obemi vrati, v seštevku pa igralna površina tudi v teh poznojesenskih
Objekt ob igrišču je bil pred sedmimi leti deležen obnove.
Ljubitelji nogometa imajo možnost spremljanja tekem tudi s “terase”, ki je bila objektu pristavljena med zadnjo obnovo.
dneh za ta nivo tekmovanja nudi zelo dobre pogoje za igranje nogometa.
Pogled v (domačo) garderobo.
Ne tako dolgo nazaj je bil obnove deležen tudi edini klubski objekt ob igrišču. Prostor za sodnike, obe garderobi s tuši ter manjši prostor namenjen prodaji hrane in pijače delujejo zelo smiselno in preprosto. Zlasti lepo urejeni garderobi sta ravno prav veliki, da celotni ekipi nudita dovolj komforta. Med obnovo je bil k objektu na strani prodajnega okenca pristavljen še zastrešen prostor pod katerim je postavljenih nekaj klopi z mizami. Čeprav je nekaj klopi nameščenih tudi na nasprotni strani igrišča (ob obeh rezervnih klopeh), ljubitelji nogometa večinoma spremljajo tekme ob klubskem objektu, kjer imajo na »dosegu rok« tako jedačo kot pijačo.
Igralski kader, trener in predsednik kluba
Sprememba na mestu vodenja kluba in članske ekipe po koncu pretekle sezone je hkrati pomenila tudi okrepitve v igralskem kadru. Jiři Lasch, ki je Upohlave vodil daljše obdobje, je ostal v klubu kot aktivni igralec.
Po njem je vajeti vodenja kluba in moštva prevzel domačin Otakar Filous. V klub mu je uspelo privabiti nekaj izkušenih igralcev, ki so konkretno dvignili konkurenco v moštvu in pripomogli k rezultatskemu preporodu. Za največjo okrepitev se je pokazal Otakarjev brat. Napadalec František Filous je z naskokom prvi strelec moštva. Od skupno 29 zadetkov Upohlav jih je sam prispeval 12. Zanimivo, da si občasno modri dressokolskega kluba nadene tudi Otakarjev in Františkov stric, Vlastimil Filous. Ki pa vseeno ni najstarejši igralec. Ta primat pripada Vladimirju Lucivu. Ukrajinec, ki sicer živi na Češkem že daljše obdobje, šteje
Predsednik kluba Otakar Filous (desno) skupaj z enim izmed ustanoviteljem kluba Vydro.
Kapetan moštva František Filous je v aktualni sezoni dosegel 12 zadetkov.
Podobno, kot v mnogih nogometnih vaseh, so tudi prebivalci Upohlavov dan pred tekmo preko vaškega ozvočenja informirani o prihajajoči tekmi.
častitljivih 67 let. Član ekipe je tudi njegov rojak Bohdan Kravets. Za razliko od Luciva je prišel na Češko pred leti, v klub pa so ga povabili soigralci, ki so nanj naleteli v istem podjetju, kjer si služijo svoj vsakdanji kruh.
Z naskokom najdaljši staž v klubu ima Miroslav Stano, ki že cela tri desetletja nosi upohlavski dres. Med drugim je v svoji dolgi karieri še v pretekli sezoni stal med vratnicama (poleti ga je na mestu čuvaja mreže nadomestil Jiři Mareš). Stano je sicer eden od peterice v igralski zasedbi, ki imajo svoje stalno prebivališče v Upohlavyh. Med katerimi ni najmlajšega upohlavskega sokola – 19-letnega Jana Mejte. V povprečju nekaj starejši igralski kader trenutno šteje dovoljšne število igralcev za mirno »plovbo« (klubsko prihodnost).
Mlajše kategorije
Številni nogometni klubi v okoliških vaseh so razlog, da v Upohlavyh spremljajo »zgolj« članski nogomet. In to vse od ustanovitve. Po besedah predsednika Filousa manj kot 300 prebivalcev, kolikor jih šteje naselje, realno ne omogoča podlage o razmišljanju v smeri organizirane vadbe za otroke oz. mladino. V klubu sicer upajo, da bo kateri izmed otrok iz Upohlavov, ki so si za svoj nogometni razvoj izbrali bližnje klube, kasneje nadaljeval svojo nogometno pot v svojem domačem klubu.
Medijska pokritost in cilji kluba
Po desetih letih je po zaslugi kapetana Františka Filousa v aktualni sezoni znova oživel klubski Facebook, ki je hkrati glavno »orodje« kluba pri informiranju svojih najzvestejših pristašev oz. sledilcev. Na vaških oglasnih deskah bi pred tekmami zaman iskali plakate, ki bi vabili na prihajajoči nogometni dogodek. So pa vaščani na predvečer pred tekmo deležni vabila oz. obvestila o tekmi, ki ga preko zvočnikov, nameščenih po vasi, prenese vaški urad.
Za Upohlavy je prvi korak stabilizacije kluba po lanski neuspešni sezoni. Igralci, ki so poleti prestopili v klub, so pripomogli k boljšim rezultatom in s tem postavili temelje na katerih lahko predsednik Filous gradi prihodnost. Trenutno je v kadru dvajseterica igralcev. Tako imajo odgovorni v klubu skrb manj tudi v primeru odsotnosti katerega od njih zaradi poškodb oz. obveznosti. Kar v preteklosti ni veljalo vedno. Ob trenutni točkovni beri in uvrstitvi v zgornji polovici lestvice marsikateri klub ne bi skrival ambicij po uvrstitvi ligo višje. In te se ne bi branili niti v Upohlavyh. Hkrati po besedah predsednika Filousa v klubu ne želijo prehitevati dogodkov. Primaren cilj je obdržati nogomet v vasi. Zavedajo se, da bi igranje med devetoligaši zahtevalo vsaj dva do tri okrepitve, kar bi za seboj potegnilo tudi določene finančne zahteve. Glede na uspešno postavljene temelje v jesenskem delu sezone in nadpovprečni infrastrukturi za ta nivo tekmovanja, ni izključeno, da bi sokoli iz Upohlavov že v bližnji prihodnosti znova lahko zaigrali nivo višje.
TJ Sokol Upohlavy v jesenskem delu sezone 2024/25.
23. novembra, 2024
FC Libinky 1948 – SK Předonin
Libinky, ki se že od lanske sezone potikajo s številnimi poškodbami, so v sklopu 17. kroga na domačem terenu (v kraju Polepy) gostili drugouvrščeno ekipo iz slabih 20 km oddaljenega Předonina. Za nameček tokrat ekipa ni mogla računati niti na kapetana Dominika Sacheta (dopust). Težave z igralskim kadrom so tako že pred tekmo povzročile nemalo sivih las pri domačem trenerju. Tudi zato so gostje pripotovali v Polepe v vlogi izrazitega favorita. Njun prvi dvoboj v jesenskem delu se je končal z visoko zmago Předonina s 7:0.
Kot je to običaj ob podobnih situacijah, se je pred tekmo pričelo preštevanje igralcev v domačem taboru v upanju, da se jih bo do prvega sodniškega žvižga vendarle nabralo dovolj za zapolnitev vseh igralnih pozicij.
Domači veteran Jan Horecky si je pripravo na tekmo popestril v družbi najmlajših.
Pričetek uradnega ogrevanja domače vrste 15 minut pred prvim sodniškim žvižgom.
Tudi priprava igrišča je terjala kar nekaj napora – na sliki domača igralca Horecky in Petr Fulin pri določanju sredinske črte igrišča.
Gostujoča ekipa se je že dodobra spoznala z igralno površino, ko so se 15 minut pred začetkom tekme na travniku prikazali tudi prvi igralci v črno zelenih dresih. Nekaj razburjenja v domačem taboru je tik pred pričetkom srečanja povzročila zahteva gostujoče ekipe po kontroli vseh prijavljenih igralcev. V tem primeru je vsek od prijavljenih igralcev z osebnim dokumentom potrditi svojo identiteto z registracijskega kartona. Več kot očitno je nekatere domače igralce zahteva presenetila. Nekaj jih namreč pri sebi ni imelo osebni dokument. Naposled so gostje od svoje zahteve odstopili. Kot bi ne bilo nevšečnosti v domačem taboru dovolj, se je tik pred pričetkom dvoboja izkazalo, da bodo primorani tekmo pričeti z igralcem manj.
Po menjavi igralnih polovic pred prvim sodniškim žvižgom so uvodne minute ponudile pričakovano podobo na igrišču. Libinky so svojo mrežo ohranili nedotaknjeno vsega sedem minut.
Menjava igralnih polovic pred pričetkom tekme.
Prva žoga v domači mreži je končala že v 7. minuti.
Tomaš Šmajsl pri domačih je edini v začetku tekme kazal nekaj ofenzivnih ambicij.
Takoj po prejetem zadetku je za popestritev dogajanja poskrbel še mali štirinožec, ki je pritekel na igrišče iz bližnjega parka. Ali ga je na zelenico zvabila želja po igri z žogo ali pa je nemara želel priskočiti na pomoč domači ekipi kot manjkajoči igralec, ostaja skrivnost. Kakor koli že, po dveh minutah se je končno našla njegova lastnica. A niti klici lastnice psa niso prepričali, da bi zapustil družbo žogobrcarjev. Šele »moški« prijem enega izmed domačih igralcev je na koncu vendarle uspel ukrotiti živahno zverinico. Nogometaši so se lahko ponovno posvetili svojemu poslanstvu.
Za več kot dvominutno prekinitev je takoj po zadetku poskrbel mali štirinožec, ki ga je okroglo usnje tako zelo premamilo, da se ni zmenil niti za klice svoje lastnice.
Zgolj štiri minute po prvem zadetku so gostje po slabi reakciji domačega vratarja svojo prednost podvojili. Za popoln »black out« v uvodu srečanja je poskrbela 14. minuta, ko se je še tretjič v zgolj nekaj minutah zatresla domača mreža.
Domači vratar Josef Fridrich je nekajkrat dobro posredoval. Dober vtis je pokvaril ob drugem prejetem zadetku v 11. minuti.
Ofenzivni vezni Lukaš Robousky se ob robustnih gostujočih branilcih ni kaj prida naigral.
Ne le manjko igralca, tudi kvaliteta je bila konkretno na strani gostov. Defenziva Libink je le stežka parirala hitrim napadalnim akcijam gostov. V prvi polovici prvega polčasa je še največ aktivnosti pri Libinkah kazal Tomaš Šmajsl. Za organizacijo in zaključek kakšne akcije, ki bi vsaj malo ogrozila gostujoča vrata, mu je manjkala pomoč soigralcev. Domača obramba se je v začetku tekme pokazala za precej luknjasto. Še posebej njena desna stran, skozi katero
so gostujoči napadalci brez večjih težav prodirali proti domačemu kazenskemu prostoru.
Domača obramba je bila velik del prvega polčasa na težkih preizkušnjah. Na sliki pred vratarjem Fridrichom Roman Zezula.
Domača obramba je le stežka parirala hitrim gostujočim napadalcem.
Ob odsotnosti Sacheta mlajšega si je kapetanski trak nadel Pavel Haluška.
Vsaj nekaj olajšanja je domačemu trenerju Miroslavu Sachetu prinesla 19.minuta, ko se je ob igrišču pojavil enajsti igralec pri domačih – Michael Novotny. Ob manjši vnemi gostov je tudi njegov vstop na igrišče prispeval k precej bolj pozitivni podobi črno zelenih. Tudi obramba Libink se je (vsaj delno) stabilizirala. Vseeno pa niti izenačene moči na igrišču niso kaj prida pomagale domačim nadoknaditi razlike v kvaliteti. Z izjemo dveh, treh, nenevarnih poskusov Libinkam ni uspelo resno ogroziti gostujočega vratarja. Kljub temu, da so v nadaljevanju gostje kazali manj napadalnih ambicij, so bile njihove priložnosti konkretnejše.
Olajšanje za domačo ekipo je prišlo v 19. minuti, ko je v igro vstopil enajsti igralec – Michal Novotny.
Petr Fulin je poveljeval domači obrambi.
V nadaljevanju se je Petr Fulin kar nekajkrat izkazal v obrambnih akcijah.
Sodnik je sredi polčasa namenil minuto odmora za osvežitev. Tekma se je sicer pričela ob 17. uri, ko je temperatura dosegala ne previsokih 23°C.
Do odmora se nato rezultat ni spremenil. Za razliko od gostujoče ekipe (ki je ostala na terenu), so se domači za nekaj minut odpravili v garderobo. Maloštevilni gledalci so bili tokrat zaradi odsotnosti igralca Sacheta, ki je mdr. zadolžen tudi za jedačo in pijačo, prikrajšani za polnjenje svojih želodčkov in gašenje žeje. Za uteho jim je ostal obisk bližnje trgovine, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah.
Kljub še kar nekaj lepim priložnostim gostom do odmora ni uspelo povišati vodstva.
V 34. minuti so domači takole preprečili četrti zadetek gostov. V obrambni akciji se je znova izkazal Petr Fulin.
Po prihodu iz garderobe je del domače ekipe pričakal začetek drugega polčasa v družbi svojih privržencev.
Domači privrženci.
Tekmo si je ogledalo približno 30 gledalcev. Zagotovo bi bil obisk tekem višji, če bi Libinky domače tekme lahko igrali bližje “domu”.
Drugi del tekme ni ponudil bistveno drugačne slike od nadaljevanja prvega polčasa. Gostje so še naprej prevladovali, si pripravili nekaj priložnosti, a se je večkrat izkazal domači vratar Josef Fridrich. Precej zanesljivosti je domači obrambi dajal tudi borbeni in zanesljivi Petr Fulin. A na polovici drugega polčasa niti njemu ni uspelo preprečiti novega zadetka gostov, potem ko je bil po globinski podaji gostujočega napadalca prekratek.
Jan Horecky.
Fridrich se je v nadaljevanju z nekaj posredovanji odkupil za napako pri drugem zadetku. V 57. minuti je takole obranil zaključek solo prodora nasprotnika.
Utrinek iz drugega polčasa.
Michal Novotny.
Igralcem Libinek se je le redko uspelo približati ali podati v gostujoči kazenski prostor. A tudi v redkih primerih, ko jim je žogo vendarle uspelo prenesti bližje gostujočim vratom, jim praviloma ni uspelo zaključiti akcij oz. so bili njihovi streli nenatančni.
Skupinica gostujočih privržencev.
Domačemu vratarju je večji del drugega polčasa uspelo ohraniti mrežo nedotaknjeno.
Pogled na prazno domačo klop. Tovrstni prizori so v letošnji sezoni postali nekaj običajnega.
Sodnik František Huml je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Roko na srce, težjega dela ni imel. Nekajkrat je povzdignil glas nad igralci. Rumenih kartonov ni pokazal, čeprav bi jih v nekaterih situacijah lahko.
V domačem taboru kljub visokemu porazu ni bilo čutiti pretiranega razočaranja.
Glede na uvodne minute je poraz z 0:5 z vidika domače ekipe več kot znosen. Več kot očitno bodo Libinky za izboljšanje svoje točkovne bere primorani počakati na sebi primernejše tekmece. Za kaj več (morda vrh lestvice?) pa bo najprej potrebno počakati na vrnitev vseh poškodovanih igralcev.
12. maja, 2024