Vysočina velja za četrto največjo regijo na Češkem, a hkrati drugo najredkeje naseljeno. Višja nadmorska višina in hladnejša klima sta razloga, da je narava tu v veliki meri ohranila svojo prvinskost.

So vasi na Češkem, kjer je že na daleč vidna pripadnost lokalnemu klubu (gre za detajle, vidne bežnemu gledalcu, kot so skrb za organizacijo tekem, infrastrukturo, informiranost itd.). Hodov te sreče nima. Več kot očitno je, da je klub prepuščen  na milost in nemilost okoliščinam. Rezultati tekem so tako edina potrditev, da je nogomet na tem delu Vysočine res prisoten. Kakršen koli drug podatek o klubu bi na netu iskali zaman.

Na eni od spletnih strani z rezultati lige se ob imenu kluba pojavi letnica ustanovitve 1981. A niti tega podatka nihče od prisotnih na tekmi ni znal potrditi. V vseh 42 letih naj za klub nikdar ne bi nastopale mlajše selekcije, največji rezultatski uspeh pa sega v 90. leta, ko je klubu uspelo okusiti tekmovanje ligo višje.

Da se v vasi ne najde nekdo, ki bi vsaj za silo poskrbel za nekaj osnovnih malenkosti, priča tudi dejstvo, da klub ne premore niti svojega grba. Ob klubskem imenu tako uporablja znak kraja.

Klub kakšnih rezultatskih ciljev nima. Pred vsakim začetkom nove sezone je edini cilj zagotoviti dovoljšne število igralcev za prijavo v novo tekmovalno sezono. In tako je že vsaj deset let, ko klub na okrožno zvezo pošlje prijavo za tekmovanje vsakič pet pred dvanajsto. Posledično zaradi tega kraj ne želi investirati sredstev v ureditev igrišča z okolico.

Svoje prostore imajo nogometaši kar v kleti bližnjega vrtca. Poleg slabe travnate površine ob igrišču pozornost preusmeri še pogled na skale, le dober meter ob out liniji. Po eni strani pokazatelj terena, ki vlada v tem delu pokrajine, hkrati pa se človek nehote zamisli nad posledicami bolj ostrega vaškega duela na tem delu igrišča.

Sokol iz Hodova je lansko sezono zaključil na predzadnjem mestu svoje skupine. Aktualno se nahaja malenkost nad dnom. Zadnjo nedeljo so gostili točkovno enako uspešno B ekipo iz 8 km oddaljenega kraja Pyšel.

Uvod v tekmo je pokazal, da sta se obe ekipi taktično odlično pripravili na razmere. Žoga je bila večino časa v zraku, le tu in tam pa smo bili navzoči priča tudi kakšni akciji po tleh.

Če že površina ni omogočala igre po tleh, pa smo imeli gledalci to srečo, da smo tu in tam lahko spremljali prizore, ki so spominjali na začetke nogometa. Vsaj tako nekako si gre predstavljati naše prapradede kako so orali nogometu pot na športni tron. Za popolno sliko prvinskosti so skrbeli še škripajoči zvoki ob vetru se premikajočih brezovih vej po plehnati strehi domače rezervne klopi. In veter je bil na momente kar konkreten.

Če je domača obramba v prvem polčasu še kolikor toliko uspešno preprečevala nasprotniku zaključevanje akcij, v drugem polčasu nalogi ni bila več kos. Pomagale niso niti menjave niti izkušnje 51-letnega Slovaka Ladislava Molnarja s številko 13 (ki ga je ljubezen pripeljala na sosednjo Češko, kjer že deseto sezono nastopa za Sokole iz Hodova) niti trud njegovega sina Michala, sicer kapetana ekipe. Za popolno družinsko sliko je tokrat manjkal nastop še drugega sina, ki prav tako nastopa za belo-črne.

Frustracije ob nemoči pri domačih in nabildan ego pri gostih so večkrat povzročile »kratek stik« na igrišču. Iskra vseeno ni preskočila in tovrstni dvoboji so se vedno končali z izmenjavo zbadljivk. Kdo ve, morda so igralci na koncu misli imeli tudi častitljivo starost tokratnega delivca pravice. Z naskokom najizkušenejša persona dvoboja je bila sicer večkrat deležna negodovanj ob nedosojanju prekrškov. Roko na srce, res bi lahko večkrat zapiskal v svojo piščalko. A mu zaradi let tega vseeno ne gre zameriti. Četudi kakšna napačna odločitev na koncu ni imela vpliv na končni rezultat. Na tekmi je pokazal dva rumena kartona, oba gostujočima igralcema.

Zagotovo pa ni bilo prijetno igralcem, ki so po prekrških pristali na trdih in suhih tleh. V enem od dvobojev jo je takole pri domačih skupil František Pruša. Za razliko od gostov, ki so do konca tekme še dvakrat zatresli domačo mrežo, gostujoči čuvaj mreže domačim ni dovolil niti častnega zadetka.