Kategorija: Zlinska

SK Tichov
Eden izmed številnih klubov, ki zapolnjujejo nogometni zemljevid skrajnega vzhodnega dela Češke, je SK Tichov. Velja za skromnejši nogometni klub čigar glavni cilj je povezan predvsem z obstojem nogometa v vasici Tichov. Tako v obdobju ustanavljanja kot kasneje pri njegovem delovanju je klub vedno našel oporo pri županu oz. lokalni oblasti. Na drugi strani ga pri investicijah v sicer zgledno urejeno igrišče ovira zasebno lastništvo, ki zajema del igrišča.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim
kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen
leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje
javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se
ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Mlajše kategorije
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
Z izjemo ene sezone je Tichov redni udeleženec najnižje lige okrožja Zlin v istoimenski regiji. Enako, kot preteklo, tudi aktualno sezono nastopa v skupini B, kjer skupaj s še desetimi moštvi bije bitke za čim večje število prvenstvenih točk. Teh mu je v devetih krogih uspelo zbrati šest (za eno zmago in tri remije), kar jih trenutno uvršča na predzadnje mesto. Za kaj več bi po besedah predsednika kluba Pavla Rumana ekipa morala oddelati tudi kak skupni trening. Trenutno se namreč po večini manj izkušeni igralski kader zbere zgolj na prvenstvenih tekmah. In še to večinoma v okrnjeni zasedbi, ki ne onemogoča večje in pogostejše menjave igralcev v času tekem. Kar je zagotovo tudi eden glavnih razlogov zakaj moštvu v tej sezoni na niti eni tekmi ni uspelo ohraniti svoje mreže nedotaknjene.
Nogometno igrišče se nahaja v severnem delu vasi Tichov, imenovanem Kamenca.
Če je klubu v preteklosti zagotavljal delovanje tudi zasebni kapital, je danes (z izjemo enega zasebnega sponzorja) finančno povsem odvisen od občinskega prispevka. Sorazmerno z velikostjo vasi (Vas Tichov ima status samostojne občine.), ki šteje vsega 350 prebivalcev, je skromen tudi občinski proračun in posledično prispevek za delovanje lokalnega nogometnega kluba. Tudi zato so nogometaši z odgovornimi v klubu prisiljeni vsako leto opraviti »udarniško akcijo«, ki jim prinese kakšno dodatno krono v klubsko blagajno.
Po obisku domačih tekem sodeč bi Tichov le stežka uvrstili med »nogometne vasi«. Poleg zveste domače »stare garde« je običajno od prihoda gostujočih privržencev odvisno, ali bo število gledalcev preseglo število vseh glavnih akterjev na zelenici. Manjše zanimanje za nogomet se odraža tudi v težavah z igralskim kadrom. Po besedah predsednika Rumana je klubu pred dvema letoma grozilo, da mu zaradi pomanjkanja igralcev ne bo uspelo sestaviti ekipe in posledično prijaviti moštva v tekmovanje. Zato so naslovili vabila na mnoge rezervne igralce v okoliških klubih. Z njihovim prihodom je klub vsaj začasno rešil svoj nadaljnji obstoj. In s tem tudi sosedske dvoboje proti Drnovicam, ki imajo za klub oz. igralce že od ustanovitve prav poseben naboj.
Predsedniško funkcijo v klubu opravlja Pavel Ruman.
Zgodovina in uspehi kluba
Nastanek nogometnega kluba v Tichovu je močno povezan z ljubeznijo skupine vaščanov do najpomembnejše postranske stvari. Ne le želja in volja po lastnem udejstvovanju, tudi pogled v prihodnost in misel na njihove potomce je naposled odločila, da so lokalni veljaki (seveda pod določenimi pogoji) prižgali zeleno luč za izgradnjo nogometnega igrišča, ki je bilo pogoj za ustanovitev kluba. Ključni dogodki postavitve temeljev nogometnega kluba v Tichovu so se odvili v drugi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja. Mnogo kasneje, kot denimo v sosednji vasi Smolina, kamor so bili ljubitelji žogobrca iz Tichova primorani hoditi izpolnjevati svoje žogobrcarske sanje.
Vaški “sveti gral” se dobesedno zliva z okoliško (romantično) pokrajino.
Tako izgradnja igrišča kot ustanovitev kluba sta bila v prejšnjem režimu pogojevana z mnogimi zahtevami takratne oblasti. V vasi je bilo tako potrebno ustanoviti telovadno enoto (telovýchovná jednota), ki je običajno združevala različne športne in ostale (aktivne) sekcije. Nogometni klub je bil uradno ustanovljen leta 1988. Sprva je nosil ime Ploština Tichov. Naziv izvira iz takratne enotne kmečke zadruge, ki jih je komunistični režim na Češkoslovaškem pričel ustanavljati po nasilnem prevzemu oblasti leta 1948 zgled zanje pa je našel v sovjetskih kolhozih. Ena takšnih zadrug z imenom Ploština je zajemala številna kmetijska posestva v tem delu Zlinskega okrožja. Kot eden članov tovrstne zadruge je klub v zameno po ugodnih cenah nabavljal material s katerim je postavljal popolnjeval podobo nogometnega igrišča (ograje, zaščitne mreže itd.).
Ko je domačinom po dveh letih uspelo ugoditi vsem zahtevam takratne oblasti, je leta 1989 sledil politični preobrat, ki je odnesel nesvobodni režim. Takratno dogajanje ni ustavilo domačinov pri izgradnji nogometnega igrišča. Površina s poljem in potokom ob njem je počasi dobila novo podobo. Neraven teren je terjal navoz večje količine materiala (med katerim je bilo nemalo gradbenih odpadkov in rabljenih gum), medtem ko so strugo potoka speljali po ceveh globje pod zemljo (igriščem). Tri manjše barake nekaj deset metrov za golom so igralcem služile kot garderobe in umivalnica s čimer jim je bilo prizanešeno z umivanjem v bližnjem potoku (kar je bilo nekdaj običajno za klube, ki so imeli svoja igrišča ob potokih, vse dokler le-tem ni bil zgrajen klubski objekt z garderobami ni tuši).
Odgovorni si za zelo dobro vzdrževano igralno površino zaslužijo pohvale.
Po zaključku del in ureditvi igrišča so prebivalci Tichova leta 1990 ponosno pospremili svoj nogometni klub v prvo tekmovalno sezono. 2015 se klub preimenuje v SK Tichov in leto zatem objavi še nov (današnji) grb. V 25-ih odigranih sezonah je Tichovu enkrat samkrat uspelo okusiti tekmovanje na višjem nivoju. Po drugem mestu v sezoni 2014/15 je sledila uvrstitev v takratno drugo ligo okrožja (danes deveto ligo). Tichovski nogometni privrženci so lahko spremljali svoj klub na višjem nivoju zgolj eno sezono. Po zadnjem mestu je namreč sledil izpad v najnižjo ligo. Tichov je v njej večinoma zasedal mesta na sredini lestvice. V zadnjih sezonah je nekaj manj uspešen in prvenstva v svoji skupini večinoma zaključuje v spodnjem delu lestvice.
Infrastruktura
Športni park z nogometnim igriščem se nahaja v severnem predelu vasi Tichov, imenovanem »Kamenca«. S treh strani ga obdaja višji teren. Urejena okolica, s sadnim drevjem porasli bližnji bregovi ter neokrnjena (razgibana) narava dajejo igrišču idilično podobo. K »popolni« sliki veliko pripomore tudi zelo dobro pripravljena igralna površina. Odgovorni si za njeno skrb vsekakor zaslužijo pohvale. Tudi zato, ker je njeno vzdrževanje povsem v rokah odgovornih. Čeprav bi si slednji mdr. želeli vgraditi namakalni sistem. A jih pri tem ovira zasebna last manjšega dela površine igrišča. Ravno zasebno lastništvo manjše površine igrišče klubu (in tudi občini kot lastniku preostalega – večjega -dela igrišča) onemogoča kakršno koli pridobivanje javnih sredstev, ki bi pripomogla k investiranju v igralno površino. Upati gre, da se v bližnji prihodnosti najde rešitev in razumevanje za nastalo situacijo, ki bi nogometnemu klubu v vasi nedvomno olajšala delovanje. Do takrat se bodo v klubu skupaj z vaško pomočjo še vnaprej primorani posluževati preverjenih metod, ki mdr. vključujejo redno gnojenje in peskanje igralne površine.
Izgradnja nogometnega igrišča je zahtevala mnogo usklajevanj z lokalno oblastjo podrejeno takratni nedemokratični oblasti v državi ter – zaradi hribovitega terena – tudi nemalo fizične sile.
Manjši rezervni klopi sta postavljeni ob zahodni strani igrišča, ki je v lastništvu enega izmed vaščanov zaradi česar je klubu onemogočeno pridobivanje javnih sredstev za investicije v infrastrukturo.
Klopi ob igrišču se nahajajo zgolj na vzhodni strani, a še to zgolj vzdolž polovice njegove dolžine.
Prvotni načrt izgradnje tribune na bregu ob jugovzhodnem delu igrišča je kmalu po političnih spremembah v državi zaradi zasebnega lastništva splaval po vodi. Tribune je tako nadomestilo postavitev manjšega števila klopi ob igrišče. Ljubitelji nogometa v Tichovu lahko tekme spremljajo tudi z brega zahodno nad igriščem, kjer je na urejenih zelenih površinah postavljenih prav tako nekaj klopi. Med bregom in igriščem sicer poteka vaška cesta, a ta kaj prida ne moti dobrega pogleda na dogajanje na zelenici. Ob igrišču lahko najdemo klopi vzdolž polovice dolžine igralne površine (na nasprotni strani sta postavljeni manjši in preprosti rezervni klopi) ter na malenkost dvignjenem terenu za vrati na severni strani igrišča. Te klopi (neuradno) v času tekem zasedajo najzvestejši vaški privrženci kluba (in nekdanji nogometaši). Zakaj dvoboje svojega nekdanjega kluba spremljajo ravno s tega dela postane jasno, ko se ozremo na drugo stran ceste. Tam namreč stoji manjši in preprost (a lepo vzdrževan) klubski objekt z ravno prav prostornimi garderobami ter majhnim gostinskim prostorom s točilnim pultom. Objekt je nadomestil prvotne kolibe. Igralci morajo tako med vsakokratno potjo iz garderob na igrišče prečkati ne ravno prometno cesto, ki zaobide igrišče ob njegovem severnem in zahodnem delu. Čeprav je zaradi ceste klubski objekt ločen od igrišča, to ne predstavlja prevelike ovire niti za igralce niti za gledalce. Večja slabost se v času tekme izkaže odsotnost parkirnih prostorov. Vsi, ki se na tekme pripeljejo, so svoje jeklene konjičke primorani parkirati ob stranskih cestah.
Klubski objekt (na sliki) in nogometno igrišče loči vaška cesta.
Igralski kader, predsednik kluba in trener
Kot pri mnogih manjših (vaških) klubih tudi delovanje Tichova sloni na peščici prostovoljcev. Vodenje kluba je nedavno prevzel Pavel Ruman, medtem ko mnogi detajli priprav na tekmo padejo na pleča trenerja Stanislava Bodlaka. Njegova podaljšana roka na igrišču je Oldřich Struška. Poleg tega, da 42-letni vratar med vsemi aktivnimi igralci nosi dres Tichova najdlje (15 sezon) ima hkrati tudi »primat« najstarejšega. Zanimivo, da mu največjo starostno protiutež v igralskem kadru predstavlja ravno njegov 15-letni sin Vojtěch. Nekaj družinskega pridiha moštvu dodajata še bratranca Filip in Josef Maniš. Medtem ko je trenutno najučinkovitejši igralec Martin Vangor, ki je v dosedanje delu sezone uspel petkrat zatresti mrežo nasprotnikov (od skupno enajstih zadetkov Tichova).
Trener Stanislav Bodlak med pripravo dresov v domači garderobi.
V primerjavi z večino klubov na tem nivoju zasedbo Tichova sestavlja v povprečju mlajše moštvo. V konkurenci klubov s povečini izkušenimi igralci je pogosto mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj krivo, da klub nima na svojem kontu kakšno točko več. Po uspešnem štartu je v drugi polovici jesenskega dela sezone sledil rezultatski padec. Zadnjo prvenstveno točko (za remi 1:1) je Tichov osvojil že davnega 21. septembra. Sledili so štirje zaporedni porazi in padec na predzadnje mesto na lestvici.
Najmlajši in najstarejši člen v igralski zasedbi pripada družinski navezi Struška. Medtem ko sin Vojtěch bije bitke na desni strani igrišča njegov oče Oldřich čuva mrežo Tichova.
Mlajše kategorije
Angažiranost nogometnih klubov pri delu z mladimi je močno povezana z lokalnim okoljem. Pripravljenost klubov za tovrstno aktivnost s finančnimi prispevki močno vzpodbuja tako krovna nogometna zveza kot tudi regijske športne organizacije. Mnogokrat niti volja in želja s strani klubov nista dovolj, da bi najpriljubljenejša športna igra na svetu na vaško zelenico privabila dovoljšne število otrok. Prisotnost vrtca in še bolj osnovne šole v kraju lahko precej pripomoreta v smeri organizirane vadbe za najmlajše. Ob pogoju, da tudi klub premore ustrezen trenerski kader. V današnjem času se vse pogosteje izkaže, da niti izobraževalne ustanove niso zagotovilo za zanimanje otrok (oz. njihovih staršev) po nogometni aktivnosti.
Ker v Tichovu ni ne šole ne vrtca bi bil pravi mali čudež, če bi tamkajšnjemu nogometnemu klubu uspelo formirati katero od mlajših selekcij. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi manjše število prebivalcev v vasi. Vseeno so v klubu pred leti ugriznili tudi v to jabolko in objavili nabor za najmlajše. Nanj se je prijavilo 13 otrok. A se je njihovo število že po dveh tednih prepolovilo. Tudi zaradi te izkušnje v klubu ne razmišljajo o podobnem koraku v bližnji prihodnosti. V primeru zanimanja tichovskih otrok po žogobrcu, bodo le-ti verjetno najprej potrkali na vrata glavnega rivala iz bližnjega kraja Drnovice.
Medijska pokritost in cilji kluba
Med (neuspešnim) iskanjem informacij na svetovnem spletu o klubu iz Tichova bi morda kdo našel celo asociacijo med imenom kluba in njegovo podobo v javnosti. Ne gre se namreč znebiti občutka, da klub iz Tichova deluje (dobesedno) v »tišini«. Nekaj poskusov graditve medijske podobe v preteklosti lahko zaznamo iz še vedno dosegljive spletne (ki datira v sezono 2011/12) ter Facebook strani. Slednja je ugledala luč sveta pred poldrugim desetletjem. Ne ravno pogosti vpisi na njej segajo do leta 2013, nakar sledi dvoletni »mrk«. Med letoma 2015 in 2018 sledi zopet nekaj redkih objav. Zadnji vpis na njej se je pojavil pred petimi leti.
Martin Vangor je s petimi zadetki prvi strelec Tichova v tekoči sezoni.
Na klubskem oknu prilepljen razpored jesenskega dela prvenstva je edina priča nogometnega dogajanja v Tichovu.
Niti pogled na oglasne deske v vasi ne kaže, da bi bili v klubu aktivni vsaj v smeri izdelave plakatov z vabili na domače tekme. Edini objavljeni razpored vseh tekem jesenskega dela sezone lahko na A4 formatu najdemo prilepljenega na oknu klubskega objekta.
Zgoraj omenjeno zgolj pritrjuje edinemu cilju, ki ga imajo pred seboj odgovorni v klubu – obstoj nogometa v Tichovu. Prihod sedmih igralcev v klub pred dvema letoma je (za silo) rešil Tichov pred klavrnim koncem. Ne pa tudi pred negotovo prihodnostjo. Česar se zaveda tudi predsednik Ruman. In ob tem omeni še iz sezone v sezono višje stroške povezane z delovanjem kluba, ki jim močno omejena finančna sredstva tako kluba kot vasi le stežka sledijo.
V dobro nogometa gre upati, da vsem odgovornim uspe najti pot, ki bo zagotovila delovanje kluba tudi v prihodnje. Tudi zaradi lepo urejene nogometne infrastrukture, ki bi bila brez dvoma v ponos tudi mnogo večjim krajem in ki v očeh nogometnih romantikov pričara spomin na zlate čase nogometa.
SK Tichov v jesenskem delu sezone 2025/26.
4. novembra, 2025
Tichov – Tatran Biskupice
Prvi novembrski dan je postregel z zadnjim jesenskim krogom za deset (od enajstih) udeležencev najnižje lige skupine B v okrožju Zlin. Čeprav je ekipa Tichova na svojem igrišču pričakala favorizirano ekipo Biskupic, so bili domači pred tekmo odločni presenetiti favoriziranega nasprotnika ter si z uspehom polepšati odhod na (dolg) zimski odmor.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki
je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti,
da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Pogoste visoke žoge v kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta s skupnimi močmi tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku
v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob
vratnici preusmeriti v gol avt.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel
proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka
proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal
nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti
tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo
boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku
nemočen.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjkaizkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z
zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
Po hladnejših dneh je predvsem vzhodni del Češke zadnji konec tedna zajelo za ta čas zelo lepo vreme z dokaj visokimi temperaturami. Tudi vremenske razmere so precej pripomogle, da je tichovsko igrišče v zelo dobrem stanju pričakalo zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva, ko je v Tichov pripotovala ekipa Tatrana iz 28 km oddaljenega kraja Biskupice. Medtem ko je zaradi lihega števila klubov (11) v skupini eno od moštev zaključilo s prvim delom prvenstva predhodni konec tedna, je preostala deseterica klubov svoja zadnja srečanja v tem koledarskem letu odigrala sočasno – na sobotno popoldne, dan pred dnevom mrtvih, ki ga na Češkem praznujejo drugega novembra (a ne kot dela prost dan).
Igralce Tichova je ob prihodu na tekmo pričakalo že pripravljeno igrišče (potrebno je bilo zapičiti le še kotne zastavice), a zato manj znan nasprotnik. Biskupice so namreč preteklo sezone nastopale v sosednji skupini A, zadnji dvoboji Tichova z njimi zato segajo v sezono 2023/24. Uvod v nogometno popoldne je pripadel domačemu trenerju Stanislavu Bodlaku, ki je uro pred pričetkom srečanja kot prvi odklenil vrata klubskega objekta. Kmalu za njim so k igrišču pričeli »kapljati« tudi glavni akterji – nekateri peš, večina s svojimi jeklenimi konjički.
Večino časa med ogrevanjem so domači nogometaši izkoristili za strele proti vratom.
Kljub temu, da je s soncem obsijana zelenica (ki ji je dodaten čar dajala še okoliška razgibana pokrajina odeta v jesenske barve) naravnost vabila k aktivnosti, so prvi žogobrcarji nanjo stopili slabe pol ure pred prvim sodniškim žvižgom. Igralci Tichova so ogrevanje izkoristili predvsem za strele proti vratom. Na koncu se je v domačem kadru znašla dvanajsterica igralcev, ki je v povprečju izgledala znatno mlajša od svojega nasprotnika. Po prihodu sodnika in pozdravu je sledila menjava igralnih polovic, nakar so z nekajminutno zamudo igralci obeh moštev krenili v boj za zadnje prvenstvene točke v tem koledarskem letu.
Igralci Tichova, ki nastopajo v modro črni opremi, so si tik pred pričetkom srečanja ob svoji klopi izmenjali še zadnje nasvete.
Prvi polčas
Uvodne minute so nakazale na zelo aktivno in agresivno igro Tichova. V oči je padlo predvsem njihovo pokrivanje nasprotnikove zadnje obrambne linije, kar je gostom onemogočalo izgradnjo napadov. Takšna igra je domačim prinesla tudi nekaj priložnosti. Prvo si je v drugi minuti priigral Tomaš Vlček, ki je nasprotniku odvzel žogo globoko na njihovi polovici. Njegov nevarni strel po tleh je naposled končal mimo gostujočih vrat. Isti igralec je štiri minute zatem poskusil še s prostega strela, ko je s 30-ih metrov streljal natančno v gostujočega vratarja, ki je imel nekaj težav z lovljenjem žoge.
Levi bočni branilec Dominik Dorničak v uvodu tekme ni imel veliko dela.
Čeprav so gostje delovali izkušeno, je bilo videti, da jih je agresivna igra domačih presenetila. Za izpolnjevanje obrambnih nalog je potrebno pohvaliti oba napadalca (poleg že omenjenega Vlčka še Martina Vangora), ki so se jima pri tesnem pokrivanju pogosto pridružili tudi ofenzivni igralci s sredine igrišča. Aktivna igra Tichova je kmalu obrodila sadove. Ravno Vangor je v 10. minuti priboril žogo ob desni kotni zastavici in jo takoj zatem podal v vratarjev prostor, kamor je prvi priletel Vlček ter jo z bližine poslal v gostujočo mrežo.
Vodstvo domačih je zdržalo zgolj dve minuti. Po dolgi gostujoči podaji iz avta v kazenski prostor se je žoga po skoku večih igralcev odbila na rob kazenskega prostora, kjer jo je s prve udaril eden gostujočih igralcev. Žoga je po njegovem natančnem strelu končala v levem spodnjem kotu nemočnega Oldřicha Struške. Z vidika Tichova je šlo za poceni prejet zadetek. Ki je hkrati pokazal na izkušenost gostujoče ekipe. Slednja je namreč svojo prvo priložnost pretvorila v zadetek.
V 10. minuti srečanja so se domači razveselili vodstva.
Pogoste visoke žoge v domači kazenski prostor so povzročale nemalo težav domači obrambi. Na sliki v skoku za žogo Tomaš Naňak.
Prvo ime uvodnega dela tekme je bil Tomaš Vlček, ki je svojo aktivno igro kronal z zadetkom.
Po izenačujočem zadetku so v 15. minuti prvi zapretili gostje. Po njihovem kotu je domačim uspelo žogo z glavo izbiti iz svojega kazenskega prostora. Tam jo je prvi prejel eden izmed gostov, ki je rahlo z desne s približno 20-ih metrov ustrelil proti domačim vratom, a je žoga preleta okvir vrat. Čeravno je agresivna igra na strani Tichova delno upadla (roko na srce, bilo je nerealno pričakovati, da bodo domači uspeli držati visok nivo pokrivanja preko celotnega srečanja), so še vedno kazali dovolj aktivnosti, da jim je nasprotnika večkrat uspelo ujeti na levi nogi. Tako si je v 17. minuti na levi strani uspel žogo priboriti Vlček. S podajo v kazenski prostor je želel zaposliti vtekajočega Vangora, a je bil slednji prekratek. Minuto zatem je svojo desnico preizkusil še Dominik Dorničak, ki je z 22-ih metrov meril nenatančno.
Igralci Tichova so v uvodnem delu srečanja prikazali zelo agresivno igro. Nasprotnega igralca sta tesno pokrivala Daniel Polach in Stanislav Bělaška (#16), medtem ko ju v ospredju slike spremlja Filip Maniš.
V 19. minuti so znova zapretili gostje. Po predložku v kazenski prostor in poskusu z glavo je bil na mestu domači čuvaj mreže. Že naslednjo minuto je imel nasprotnik na nogi lepo priložnost za vodstvo. Po dolgem predložku v domači kazenski prostor je do žoge – ob slabem reagiranju domače obrambe – prišel gostujoči napadalec, ki je iz bližine streljal preko domačih vrat. Na nasprotni strani je lepo akcijo izvedel domači napadalni dvojec Vangor – Vlček, ki je na levi strani iz igre vrgel gostujočo obrambo. Slednji je nato z diagonalno podajo v kazenski prostor želel zaposliti katerega od soigralcev, ki pa so vsi obstali daleč pred gostujočim šestnajstmetrskim prostorom.
Vratar Oldřich Struška je z doličnim pregledom nad igro večkrat preprečil zaključke gostujočih akcij. Nekajkrat se je izkazal tudi v igri z nogo.
Prva polovica polčasa je ponudila zanimivo in dinamično srečanje. Videti je bilo, da si obe ekipi želita zmage. Po uvodnem pritisku je domačim vendarle upehalo nekaj moči. Pri izgradnji napadalnih akcij so se pogosto posluževali dolgih podaj (pri katerih je prednjačil kapetan Jaroslav Maňas) na svoja napadalca. Na drugi strani so gostje s svojimi izkušnjami počasi izpostavili ravnotežje na igrišču.
Med aktivnejšimi igralci na sredini igrišča je bil Daniel Polach.
Branilec Naňak pri organizaciji napadalne akcije.
V 25. minuti je po desnem krilu v kazenski prostor prodrl Vangor. Po njegovi blokirani podaji se je žoga odbila do osamljenega Daniela Polacha, ki je s 16-ih metrov meril preko vrat. Takoj, ko je popustila agresivnost ofenzivnega dela Tichova in je večji pritisk padel na domačo obrambo, se je večkrat izkazalo, da bi slednja znala biti šibkejši člen moštva.
S hitrimi pobegi se je večkrat izkazal najnevarnejši napadalec Tichova Martin Vangor.
29. minuta je prinesla hiter domači napad, ki ga je s strelom visoko preko vrat zaključil Vlček. Sicer zanesljivi domači vratar Oldřich Struška je tu in tam pokazal nekaj nespretnosti pri izvajanjih gol avta, ko je žoga nemalokrat končala na polovici Tichova a v nogah gostujočih igralcev. Po eni izmed hitro izgubljenih žog so gostje zapretili s strelom s 25-ih metrov, a je žoga končala mimo desne vratnice. Tekma je v zaključku polčasa ponudila tudi nekaj nervoze in ostrejših duelov, vendar brez nešportnih potez.
Vlček se je poleg doseženega zadetka ter hitrosti večkrat izkazal tudi z borbenostjo.
Prekinitve v korist gostov so predstavljale konstantno nevarnost za domačo obrambo. Na sliki situacija v kazenskem prostoru po enem izmed gostujočih kotov.
V finišu polčasa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Za razliko od Tichova si jim je do odmora uspelo pripraviti nekaj priložnosti. V 38. minuti so nevarno prodrli po levi strani. Njihov strel je delno s strani lepo obranil Oldřich Struška. Po kotu je bil na daljši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec, ki je na srečo domačih iz bližine uspel žogo ob vratnici preusmeriti v gol avt.
Zanimivo, da sta se obe ekipi pogosto posluževali dolgih metov iz avta v kazenski prostor. Po enem takšnih je gostujoči igralec v gneči pred golom z nogo meril preko domačih vrat. V tem obdobju je aktivnost Tichova v napadu povsem zamrla. Na drugi strani si je gostom v predzadnji minuti uspelo pripraviti še eno priložnost po hitrem protinapadu. Visoko postavljeni domači obrambi je uspel pobegniti nasprotni napadalec, ki je sam stekel proti Oldřichu Struški, a je njegov slabši zaključek rešil domače zaostanka.
Tik pred koncem prvega polčasa je žoga po gostujočem strelu le za las zgrešila svoj cilj.
Glede na videno v prvem delu v katerem je sprva prevladoval Tichov nakar so pobudo prevzeli gostje je neodločen rezultat še najbolj ustrezal prikazanemu na igrišču. Približno 20 gledalcev je bilo lahko zadovoljno s prikazanim nogometom v prvem delu. Niti lepo in toplo vreme ob igrišče v Tichovu ni privabilo kaj več gledalcev od običajnega števila. Najzvestejši med njimi so zasedli svoje standardno mesto na dveh klopeh za golom, medtem ko je peščica nogometnih privrženk za ogled tekme izbrala eno od klopi vzdolž dolžine igrišča. Tudi zato, ker večina klopi ob igrišču v času tekem sameva, se po besedah predsednika Pavla Rumla v klubu ne odločajo vključiti v gostinsko ponudbo toplih jedi. Obiskovalci sobotne tekme so tako lahko potešili svojo žejo ob izbiri alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na polici gostinskega prostora je bilo možno videti tudi nekaj malega prigrizkov.
Da okolica igrišča v času sobotne tekme ni povsem samevala, so poskrbeli najzvestejši domači privrženci na klopeh za golom…
…medtem ko se je nežnejši del očinstva odločil za ogled tekme s klopi ob igrišču.
Igralci obeh ekip so se odločili odmor izkoristiti za napotke v svojih garderobah. Nekateri od njih so pred prečkanjem ceste, ki loči klubski objekt od igrišča, in vrnitvijo na zelenico pokramljali še med seboj oz. s svojimi privrženci od katerih so kajpak prejeli tudi nekaj dodatnih napotkov pred nadaljevanjem srečanja.
Redki gledalci so lahko v klubskem objektu kupili pijačo in prigrizke.
Po prihodu iz garderobe si je Vlček vzel čas za pogovor z domačim predsednikom Pavlom Rumanom, ki je med tekmo opravljal naloge pomožnega sodnika.
Na poti iz garderobe do igrišča so nogometaši primorani prečkati cesto.
Drugi polčas
V nadaljevanju srečanja so prvi zapretili gostje. Po močnem strelu s 25-ih metrov je žoga pred domačim vratarjem malenkost poskočila, kar je zahtevalo nekaj dodatnega napora, da je okroglo usnje vendarle končalo v naročju Struške. V 49. minuti sta napadalno akcijo domačih izpeljala Vlček in Maňas, nad katerim je bil storjen prekršek. Prosti strel z 18-ih metrov je za neposreden udarec izkoristil Vlček, a je meril v živi zid. Žoga se je od gostujočih igralcev odbila znova na noge najaktivnejšega domačega napadalca, ki je v drugo meril mimo gostujočih vrat.
Kapetan Jaroslav Maňas je večji del tekme preigral na mestu centralnega branilca.
V 50. minuti je sledilo ponovno vodstvo Tichova. Vangor je prejel lepo podajo Petra Trčka s sredine igrišča, se zatem otresel svojega obrambnega igralca, storil dva koraka proti vratom ter z odličnim pregledom neoviran z 20-ih metrov sprožil močan in natančen strel.
Po petih minutah igre v drugem polčasu je Tichov znova prešel v vodstvo.
Po zadetku so pobudo prevzeli gostje. V 54. minuti so izpeljali nevarno akcijo. Po podaji na rob kazenskega prostora je žoga hitro nadaljevala pot na desno stran, kjer je ob preveč anemični domači obrambi ušel eden izmed gostujočih napadalcev. S pravočasnim iztekanjem iz vrat je lepo priložnost za gostujoče izenačenje preprečil Oldřich Struška. Dve minuti kasneje je bilo znova vroče v domačem kazenskem prostoru. Po visoki žogi in zračnem dvoboju je na tla padel gostujoči napadalec. Sodnik Josef Drga se je ob negodovanju gostujočega tabora odločil za nadaljevanje igre.
Hitronogi Vangor je dosegel svoj šesti zadetek v sezoni.
Tako vodstvo domačih kot nedosojeni (domnevni) prekršek sta verjetno pripomogla k bolj nervoznim trenutkom. Gostje so po zaostanku konkretno zagospodarili na igrišču. Kljub podrejenemu položaju domačim nikakor ne gre oporekati truda in želje. Kar se je potrjevalo ob pogostem medsebojnem vzpodbujanju (tudi ob neuspešnih akcijah). Stisnjeni na svojo polovico so kljubovali pritisku gostov, ki so nevarno zapretili v 58. minuti. Takrat so po kotu prišli do strela z bližine, a je žoga še enkrat več poletela preko domačih vrat. Dve minuti zatem je sledil nevaren poskus s skoraj 25-ih metrov, ko je žoga oplazila domačo vratnico.
Ob trku z nasprotnim igralcem je v 59. minuti za hip na tleh obležal Filip Maniš.
Domačim v zaključku tekme ni uspelo zdržati pritiska gostov, ki so s tremi zadetki v zadnjih 15-ih minutah poskrbeli za rezultatski preobrat.
V 75. minuti je gostom uspelo kronati izrazito premoč. Mnogo »zaslug« za izenačenje gre na rovaš domače defenzive, ki je zadrževala žogo na svoji polovici igrišča. Vse dokler se ni odločila za podajo nazaj svojemu vratarju. Ta je bila preslaba in do žoge se je še pred domačim vratarjem dokopal nasprotni napadalec. Žoga se je od Struške odbila proti golu, kjer jo je v drugem poskusu nasprotnik spravil v domačo mrežo.
Glavni sodnik Josef Drga je tekmo odsodil rutinirano. V srečanju je pokazal tri rumene kartone.
Petr Trček si za oddelane obrambne naloge zasluži pohvale. Ob koncu tekme so ga izdale mišice, ko sta mu a pomoč priskočila nasprotni igralec in glavni sodnik.
Igralci Tichova so bili v drugem polčasu v precej bolj podrejenem položaju. Čeprav je bilo še vedno videti tesno pokrivanje gostujočih igralcev na sredini igrišča, jim je evidentno zmanjkalo moči za kontinuiran napadalnejši nogomet. Tudi po dobljenih žogah na sredini igrišča so večinoma sledile dolge podaje v napad, ki so vse redkeje našle svoje naslovnike. V 76. minuti velja omeniti eno redkih lepo izpeljanih napadalnih akcij v drugem polčasu, ko je po hitri podaji žoga prišla do Vangorja, ki je bil nato s prekrškom ustavljen pred kazenskim prostorom. Šest minut kasneje se je Tichovu nenadoma ponudila mat poteza za zmago. Dodobra načeti Vlček je ravno vstopil v igro, ko je nekaj sekund zatem žoga iz obrambne polovice poletela v napad. Najaktivnejši domači napadalec je s svojo hitrostjo prehitel nasprotnega branilca, prišel prvi do žoge ter jo delno s strani z roba kazenskega prostora z močnim strelom preusmeril proti gostujočim vratom. Ko so vsi že videli žogo v gostujoči mreži, je slednja naposled končala v vratnici, od katere se je odbila nazaj v polje, a povsem na desno stran. Do nje je še enkrat več prišel domači napadalec, ki je takoj poskusil s strelom, a bil v drugo (iz sicer težjega položaja) precej manj natančen. Zapravljena priložnost je kmalu zatem povzročila še večji glavobol v domačem moštvu…
Trenerju Stanislavu Bodlaku (ki je celotno srečanje spremljal stoje) je bil večji del finiša tekme na rezervni klopi prisiljen družbo delati Vlček. Tragičnega junaka v domačem dresu je izdala poškodba s katero se je le stežka sprijaznil. S svojo borbeno predstavo, veliko željo po uspehu (ob odhodu z igrišča si je očital še zapravljeno priložnost pri rezultatu 2:2) ter odnosom do klubskega dresa je pokazal pozitivni zgled igralca, ki se je za svojo ekipo pripravljen boriti tudi na račun lastnega zdravja.
V 85. minuti so gostje dali vedeti, da se z remijem ne bodo zadovoljili. Po izmenjavi dveh hitrih podaj je sledil zaključni strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je le za las zletela mimo daljše vratnice domačih vrat. Minuto zatem so svojo boljšo predstavo kronali še z zmagovitim zadetkom. Svojo prednost jim je v predzadnji minuti uspelo povišati, potem ko je še enkrat več iz igre izpadla celotna domača obramba. Trojica gostujočih igralcev se je nenadoma znašla sama pred vratarjem Struško, ki je njihov prvi strel še ubranil, medtem ko je bil po odbitku nemočen.
Niti številna dobra posredovanja Oldřicha Struške niso mogle preprečiti domačega poraza.
Gostujoča zmaga z 2:4 je glede na prikazano skozi celotno srečanje zaslužena. Zaradi pozitivnega rezultata vse do zaključka srečanja je bilo v domačem taboru čutiti kar precej grenkega priokusa. Razloge za končni neuspeh gre iskati tako na kot ob igrišču. Po dobrem prvem polčasu je sledilo slabše nadaljevanje. Brez dvoma gre igralce Tichova pohvaliti za njihov ekipni duh (borbenost, medsebojna vzpodbuda). Hkrati ekipi manjka izkušenj. Z njimi bi sobotno tekmo verjetno pripeljali vsaj do točke. Ob tem ne gre pozabiti še na kratko rezervno klop. Z več menjavami bi bila pot do končnega uspeha nedvomno lažja. Če ima Tichov s hitrima Vlčkom in Vangorom dobro pokrit napadalni del, je na nasprotni strani obrambna vrsta pokazala kar nekaj nesigurnosti. Tu gre verjetno iskati vzroke, da jim svoje mreže ni uspelo ohraniti nedotaknjene na niti eni tekmi jesenskega dela prvenstva. Ob večji koncentraciji gostov v zaključku akcij, bi v domači mreži lahko končala še kakšna žoga. Domači igralci se imajo zahvaliti sreči in zelo dobremu vratarju Struški, da so bili v igri za (vsaj točko) vse do konca tekme.
Tudi peto zaporedno tekmo so bili igralci Tichova primorani nasprotniku čestitati za zmago.
Tichov bo spomladanski del prvenstva pričakal na predzadnjem mestu v svoji skupini.
Prvi polčas je pokazal kar nekaj pozitivnih detajlov, ki kažejo na potencial Tichova in iz katerega lahko v klubu črpajo pozitiven pogled v prihodnost. V kolikor ekipi v prihodnje uspe dobro igro (predvsem iz prvega dela) prvega polčasa prenesti še v večji del nadaljevanja srečanja, si lahko obeta bogatejšo točkovno bero tudi proti ekipam z zgornje polovice lestvice in posledično višjo uvrstitev na razpredelnici.
4. novembra, 2025
Tichov
Na skrajnem vzhodu Moravske se ob meji s Slovaško razteza tradicionalna etnografska regija, imenovana Valašsko. Gre za razgibano hribovito pokrajino poraslo z gozdovi med katerimi prevladujejo predvsem manjša naselja s prijaznimi domačini. Ena takšnih vasi je tudi Tichov. Ob tradicionalni žganjekuhi, sušenju sadja ter izdelavi marmelad dajejo ton družabnemu življenju kraja gasilci, lovci, čebelarji in nogometaši. Slednji v okviru vaškega nogometnega kluba nastopajo v eni izmed dveh skupin najnižje lige v okrožju Zlin.
Tichov velja za manjše naselje s 350 prebivalci, ki živijo v 107-ih stavbah. V veliki večini gre za enodružinske hiše. Vas je od meje s Slovaško oddaljena 10 km zračne črte ter slabih 50 km po cesti do regijske metropole Zlin. Precej bližje je južneje ležeče mesto Valašske Klobouky, ki mu je Tichov administrativno pripadal vse do leta 1993, ko je pridobil status samostojne občine. Z njim je vas povezana tudi preko edine avtobusne linije, ki jo koristijo v glavnem šolarji, pa tudi zaposleni in upokojenci. Edina trgovina v Tichovu je pred štirimi leti zaprla svoja vrata, kar je slednjim še posebej otežilo vsakdan. Zaradi česar so primorani oditi po nakupih osnovnih živil ravno v Valašske Klobouke.
Eno od štirih avtobusnih postajališč je v osamljenem zaselku Tanečnice južno od Tichova.
Tichov se nahaja ob lokalni cesti v smeri sever – jug. Glavnina naselja leži v južni polovici kraja, kjer sta tudi dve od štirih avtobusnih postajališč. V delovnih dneh na njih ustavlja 11 parov avtobusov. V soboto zjutraj se proti Valašskim Kloboukom odpravi še en avtobus, nakar kraj vse do ponedeljkovega jutra nima neposredne javne povezave.
Območje okoli Tichova je bilo naseljeno že
Z južne strani proti središču Tichova se cesta strmo vzpne.
v prazgodovini. Zanesljivi dokazi o poselitvi tega območja segajo v čas bronaste dobe. Jezikoslovje nakazuje, da ime vasi izvira iz osebnega imena Čichla. Vas se v pisnih virih prvič pojavi leta 1422, ko jo je kralj Sigismund ustanovil kot del Brumovskega posestva. Skozi zgodovino se pojavlja več izpeljank imena kraja (Czichow, Cichow ipd., do današnjega imena, ki ga je naselje dobilo leta 1924).
Sredi strmo se vzpenjajoče ceste stoji vaški urad.
Glavni vhod v vaški urad se nahaja z zadnje strani stavbe.
Na nekdanjo trgovino v vasi spominjajo le še podobe na oknih.
Kot to velja za večino podeželskih krajev, tudi Tichovu skozi zgodovino ni bilo prizanešeno z raznimi tragičnimi dogodki. Eden takšnih se je zgodil leta 1663, ko je v tatarskem vpadu umrla ena oseba, požganih je bilo 14 hiš in ukradenih 14 glav goveda, 2 konja ter 361 ovac. Podobno usodo je vas doletela tudi v tako imenovanih kuruških vpadih (šlo je za ogrske vstajnike proti habsburški
monarhiji), ko naj bi se po legendi celotno naselje izpraznilo, njegovi prebivalci pa so se skrivali po okoliških gozdovih.
Pogled na najvišje ležeči predel kraja.
Podobo vasi nekoliko kazi pogled na propadajoč kmetijski objekt.
Leta 1629 je (prvi dokumentirani) požar uničil znaten del naselja. Kasneje je Tichov prizadela epidemija kolere. Leta 1758 je bilo v vasi naseljenih skupno 43 domačij, vključno z 18 grunti, delovala pa je tudi grajska kovačnica. Konec 18. stoletja je v naselju živelo skoraj 300 prebivalcev, na prelomu 19. in 20. stoletja že okoli 450 prebivalcev. Število se je povečevalo tudi po drugi svetovni vojno.
Osrednje avtobusno postajališče je ob vaškem uradu.
Največja naseljenost je zabeležena v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, ko je v Tichovu živelo 562 prebivalcev.
Pred tremi desetletji obnovljena destilarna velja za ponos vasi.
Spominska plošča šestim ustreljenim vaščanom ob koncu druge svetovne vojne.
Čeprav je pouk v vasi potekal že v začetku 19. stoletja, je bila šola zgrajena komaj leta 1898. Tichov je vedno veljal za kmečko naselje s pašnim značajem. Če je v 17. in 18. stoletju prevladovala ovčereja, ima danes primat sadjarstvo. Leta 1960 je bila v Tichovu ustanovljena kmetijska zadruga. Druga svetovna vojna je terjala življenja petih domačinov. Vas so izpod jarma nacizma 2. maja 1945 osvobodile ruske in romunske čete.
Tichov velja za mirno podeželsko naselje. Leži pod južnimi obronki Vizoviškega hribovja, na nadmorski višini slabih 450 m n.m. Skozi vas teče Tichovsky potok. Kot veleva nepisana tradicija v deželi piva, ima tudi Tichov svoje gostišče. Družabnim dogodkom, kot so plesi, zabave, otroške prireditve, je namenjen kulturni dom. Za zasebne dogodke je dom možno tudi najeti. Zaman pa bomo v kraju iskali pošto, šolo ali vrtec. Za nameček so vaščani že četrto leto brez trgovine.
Na sredini južnega dela vasi stoji stavba vaškega urada. Nekaj deset metrov stran si lahko prebivalci ob ponedeljkih v manjši knjižnici izposodijo literaturo. Za svojo duhovno krepitev imajo krajani možnost prisluhniti sveti maši, ki dvakrat tedensko poteka v kapeli Kristusa kralja. Tichov je s svojimi številnimi pohodniškimi potmi v okolici idealen kraj za tovrstno aktivnost na prostem. Poleg pohodništva in kolesarjenja je občanom na voljo prenovljen športni kompleks v severnem delu vasi, imenovanem »Kamenca«.
Skrb za kulturno dediščino in javne objekte s strani lokalnih veljakov potrjuje pogled na obnovljeni gasilski dom, cerkev Kristusa Kralja z lepo urejeno okolico ter zgledno vzdrževano leseno zvonico.
Vključuje garderobe nogometnega kluba z nogometnim igriščem ter večnamensko asfaltno igrišče za košarko, odbojko, nogomet itd. Kompleks zaokrožuje večnamenski prostor za gasilce.
Severni del Tichova z imenom Kamenca obdajajo blaga gričevja.
Večnamensko športno igrišče.
Čeprav Tichov velja za majhno podeželsko naselje, se lahko pohvali celo z bazenom.
Tudi v severnem delu lahko najdemo lepo urejene in vzdrževane javne površine.
Za mnoge prebivalce velja za največji ponos vasi lokalna destilarna, ki je s svojo kakovostjo in storitvami znana tako v širši okolici kot tudi za mejami Češke. Slivovo žganje ima v Tichovu dolgo tradicijo. V 19. in 20. stoletju se je v vasi z žganjekuho ukvarjalo celo več manjših žganjarn. »Trošarina« državi naj bi se takrat plačevala s plačilom vsakega desetega litra slivovega žganja. Po tem, ko je Tichov leta 1993 pridobil status samostojne občine, so se občinski svetniki odločili obnoviti lokalno tradicijo. Tako je bila dve leti kasneje v spodnjem delu vasi zgrajena nova destilarna. Tam nastajajoča slivovica je znana daleč naokoli. Tudi zato ne čudi, da se vsakoletne degustacije te žgane pijače udeležuje večje število ljudi.
Del lokalnih tradicij je tudi sušenje sadja in kuhanje marmelad. V Tichovu je bila nekoč sušilnica sadja in tri domačije, kjer so še ne dolgo nazaj kuhali marmelade. Leta 1995 zgrajena nova destilarna vključuje tudi prostor s
sušilnico sadja in kotel za kuhanje marmelad. Sušilnica sadja deluje na principu vročega zraka, ki se segreva s kurjenjem drv. Kapaciteta sušilnice je 200 kg surovega sadja (hruške, jabolka, slive itd.). Bakreni kotel za marmelade lahko sprejme 100 kg sliv. Tudi pri tem procesu se kotel segreva s pomočjo drv pod njim. Kotel ni potrebno upravljati ročno saj ga poganja elektromotor.
S sadnim drevjem porasli okoliški bregovi pričajo o pomenu sadjarstva v tem delu Češke.
Poleg lovskega in gasilskega društva ter klubov seniorjev in vaških žena, svoj pridih v vasi prispevajo še čebelarji. Podobno, kot žganjekuha, ima tudi čebelarstvo v Tichovu dolgo tradicijo. Med so v vasi pridelovali že v
obdobju po drugi svetovni vojni. Takrat izključno v zdravilne namene. Danes se na območju občine Tichov s čebelarstvom ukvarjajo štirje domačini in dva gostujoča čebelarja, ki upravljajo s skupno 115 čebeljimi družinami. Večina čebelnjakov se nahaja na osamljenih območjih severno od vasi. Zahvaljujoč ohranjeni naravi, prostranim smrekovim gozdovom in travnikom polnim cvetja, imajo
Etnografski regiji Valašsko s še vedno ohranjenimi dialekti in tradicionalno ljudsko arhitekturo dodaja svoj čar neokrnjena razgibana narava.
čebele v primernem vremenu obilno pašo od aprila do septembra. Med iz tichovskega gozda je zelo cenjen ne le pri lokalnih potrošnikih, temveč vsako leto prejema najvišja priznanja na razstavah na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. Redno prejema tudi zlate medalje Češke živilske zbornice.
Tichov velja za manjše naselje s 350 prebivalci, ki živijo v 107-ih stavbah. V veliki večini gre za enodružinske hiše. Vas je od meje s Slovaško oddaljena 10 km zračne črte ter slabih 50 km po cesti do regijske metropole Zlin. Precej bližje je južneje ležeče mesto Valašske Klobouky, ki mu je Tichov administrativno pripadal vse do leta 1993, ko je pridobil status samostojne občine. Z njim je vas povezana tudi preko edine avtobusne linije, ki jo koristijo v glavnem šolarji, pa tudi zaposleni in upokojenci. Edina trgovina v Tichovu je pred štirimi leti zaprla svoja vrata, kar je slednjim še posebej otežilo vsakdan. Zaradi česar so primorani oditi po nakupih osnovnih živil ravno v Valašske Klobouke.
Eno od štirih avtobusnih postajališč je v osamljenem zaselku Tanečnice južno od Tichova.
Z južne strani proti središču Tichova se cesta strmo vzpne.
Tichov se nahaja ob lokalni cesti v smeri sever – jug. Glavnina naselja leži v južni polovici kraja, kjer sta tudi dve od štirih avtobusnih postajališč. V delovnih dneh na njih ustavlja 11 parov avtobusov. V soboto zjutraj se proti Valašskim Kloboukom odpravi še en avtobus, nakar kraj vse do ponedeljkovega jutra nima neposredne javne povezave.
Območje okoli Tichova je bilo naseljeno že v prazgodovini. Zanesljivi dokazi o poselitvi tega območja segajo v čas bronaste dobe. Jezikoslovje nakazuje, da ime vasi izvira iz osebnega imena Čichla. Vas se v pisnih virih prvič pojavi leta 1422, ko jo je kralj Sigismund ustanovil kot del Brumovskega posestva. Skozi zgodovino se pojavlja več izpeljank imena kraja (Czichow, Cichow ipd., do današnjega imena, ki ga je naselje dobilo leta 1924).
Sredi strmo se vzpenjajoče ceste stoji vaški urad.
Glavni vhod v vaški urad se nahaja z zadnje strani stavbe.
Na nekdanjo trgovino v vasi spominjajo le še podobe na oknih.
Kot to velja za večino podeželskih krajev, tudi Tichovu skozi zgodovino ni bilo prizanešeno z raznimi tragičnimi dogodki. Eden takšnih se je zgodil leta 1663, ko je v tatarskem vpadu umrla ena oseba, požganih je bilo 14 hiš in ukradenih 14 glav goveda, 2 konja ter 361 ovac. Podobno usodo je vas doletela tudi v tako imenovanih kuruških vpadih (šlo je za ogrske vstajnike proti habsburški monarhiji), ko naj bi se po legendi celotno naselje izpraznilo, njegovi prebivalci pa so se skrivali po okoliških gozdovih.
Pogled na najvišje ležeči predel kraja.
Popolno dobo vasi kazi le pogled na propadajoč kmetijski objekt.
Osrednje avtobusno postajališče je ob vaškem uradu.
Leta 1629 je (prvi dokumentirani) požar uničil znaten del naselja. Kasneje je Tichov prizadela epidemija kolere. Leta 1758 je bilo v vasi naseljenih skupno 43 domačij, vključno z 18 grunti, delovala pa je tudi grajska kovačnica. Konec 18. stoletja je v naselju živelo skoraj 300 prebivalcev, na prelomu 19. in 20. stoletja že okoli 450 prebivalcev. Število se je povečevalo tudi po drugi svetovni vojno. Največja naseljenost je zabeležena v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, ko je v Tichovu živelo 562 prebivalcev.
Pred tremi desetletji obnovljena destilarna velja za ponos vasi.
Spominska plošča šestim ustreljenim vaščanom ob koncu druge svetovne vojne.
Čeprav je pouk v vasi potekal že v začetku 19. stoletja, je bila šola zgrajena komaj leta 1898. Tichov je vedno veljal za kmečko naselje s pašnim značajem. Če je v 17. in 18. stoletju prevladovala ovčereja, ima danes primat sadjarstvo. Leta 1960 je bila v Tichovu ustanovljena kmetijska zadruga. Druga svetovna vojna je terjala življenja petih domačinov. Vas so izpod jarma nacizma 2. maja 1945 osvobodile ruske in romunske čete.
Skrb za kulturno dediščino in javne objekte s strani lokalnih veljakov potrjuje pogled na obnovljeni gasilski dom, cerkev Kristusa Kralja z lepo urejeno okolico ter zgledno vzdrževano leseno zvonico.
Tichov velja za mirno podeželsko naselje. Leži pod južnimi obronki Vizoviškega hribovja, na nadmorski višini slabih 450 m n.m. Skozi vas teče Tichovsky potok. Kot veleva nepisana tradicija v deželi piva, ima tudi Tichov svoje gostišče. Družabnim dogodkom, kot so plesi, zabave, otroške prireditve, je namenjen kulturni dom. Za zasebne dogodke je dom možno tudi najeti. Zaman pa bomo v kraju iskali pošto, šolo ali vrtec. Za nameček so vaščani že četrto leto brez trgovine.
Severni del Tichova z imenom Kamenca obdajajo blaga gričevja.
Na sredini južnega dela vasi stoji stavba vaškega urada. Nekaj deset metrov stran si lahko prebivalci ob ponedeljkih v manjši knjižnici izposodijo literaturo. Za svojo duhovno krepitev imajo krajani možnost prisluhniti sveti maši, ki dvakrat tedensko poteka v kapeli Kristusa kralja. Tichov je s svojimi številnimi pohodniškimi potmi v okolici idealen kraj za tovrstno aktivnost na prostem. Poleg pohodništva in kolesarjenja je občanom na voljo prenovljen športni kompleks v severnem delu vasi, imenovanem »Kamenca«. Vključuje garderobe nogometnega kluba z nogometnim igriščem ter večnamensko asfaltno igrišče za košarko, odbojko, nogomet itd. Kompleks zaokrožuje večnamenski prostor za gasilce.
Večnamensko športno igrišče.
Čeprav Tichov velja za majhno podeželsko vas, se lahko pohvali celo z bazenom.
Tudi v severnem delu lahko najdemo lepo urejene in vzdrževane javne površine.
Za mnoge prebivalce velja za največji ponos vasi lokalna destilarna, ki je s svojo kakovostjo in storitvami znana tako v širši okolici kot tudi za mejami Češke. Slivovo žganje ima v Tichovu dolgo tradicijo. V 19. in 20. stoletju se je v vasi z žganjekuho ukvarjalo celo več manjših žganjarn. »Trošarina« državi naj bi se takrat plačevala s plačilom vsakega desetega litra slivovega žganja. Po tem, ko je Tichov leta 1993 pridobil status samostojne občine, so se občinski svetniki odločili obnoviti lokalno tradicijo. Tako je bila dve leti kasneje v spodnjem delu vasi zgrajena nova destilarna. Tam nastajajoča slivovica je znana daleč naokoli. Tudi zato ne čudi, da se vsakoletne degustacije te žgane pijače udeležuje večje število ljudi.
S sadnim drevjem porasli okoliški bregovi pričajo o pomenu sadjarstva v tem delu Češke.
Del lokalnih tradicij je tudi sušenje sadja in kuhanje marmelad. V Tichovu je bila nekoč sušilnica sadja in tri domačije, kjer so še ne dolgo nazaj kuhali marmelade. Leta 1995 zgrajena nova destilarna vključuje tudi prostor s sušilnico sadja in kotel za kuhanje marmelad. Sušilnica sadja deluje na principu vročega zraka, ki se segreva s kurjenjem drv. Kapaciteta sušilnice je 200 kg surovega sadja (hruške, jabolka, slive itd.). Bakreni kotel za marmelade lahko sprejme 100 kg sliv. Tudi pri tem procesu se kotel segreva s pomočjo drv pod njim. Kotel ni potrebno upravljati ročno saj ga poganja elektromotor.
Etnografski regiji Valašsko s še vedno ohranjenimi dialekti in tradicionalno ljudsko arhitekturo dodaja svoj čar neokrnjena razgibana narava.
Poleg lovskega in gasilskega društva ter klubov seniorjev in vaških žena, svoj pridih v vasi prispevajo še čebelarji. Podobno, kot žganjekuha, ima tudi čebelarstvo v Tichovu dolgo tradicijo. Med so v vasi pridelovali že v obdobju po drugi svetovni vojni. Takrat izključno v zdravilne namene. Danes se na območju občine Tichov s čebelarstvom ukvarjajo štirje domačini in dva gostujoča čebelarja, ki upravljajo s skupno 115 čebeljimi družinami. Večina čebelnjakov se nahaja na osamljenih območjih severno od vasi. Zahvaljujoč ohranjeni naravi, prostranim smrekovim gozdovom in travnikom polnim cvetja, imajo čebele v primernem vremenu obilno pašo od aprila do septembra. Med iz tichovskega gozda je zelo cenjen ne le pri lokalnih potrošnikih, temveč vsako leto prejema najvišja priznanja na razstavah na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. Redno prejema tudi zlate medalje Češke živilske zbornice.
4. novembra, 2025
Hřivinuv Ujezd
Moravska vas Hřivinuv Ujezd (Hřivínův Újezd) leži 15 km južno od regijske metropole Zlín in spada v t.i. etnografsko regijo Luhačovske Zalesi. Edinstvena ljudska kultura tega območja skupaj z ohranjeno tradicionalno pokrajino še vedno ustvarja značilen kolorit vasi. Sodobni Hřivinuv Ujezd je ena od vasi z dobro komunalno infrastrukturo ter bogatim kulturnim in družabnim dogajanjem. K slednjemu s svojimi tekmami pripomore tudi lokalni nogometni klub, ki domuje na skrajnem južnem koncu vasi.
Hřivinuv Ujezd šteje dobrih 500 prebivalcev in ima status samostojne občine. Leži v manj izraziti dolini Črnega potoka (Černý potok). Okoliško pokrajino sestavlja pisan mozaik gozdov in travnikov na katerih ne manjka sadovnjakov. Skozi kraj vodi pomembna regionalna cesta, ki povezuje južneje ležeče Luhačovice s severneje ležečim Zlinom. Skozi Hřivinuv Ujezd vodijo štiri avtobusne linije. Prav vse imajo povezavo z regijsko metropolo. Ob delovnih dneh tako Hřivinuv Ujezd in Zlin povezuje 25 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih 12 parov). Avtobusi nato nadaljujejo vožnjo proti jugu do treh mest – Uhersky Brod, Luhačovice in Slavičin. Prebivalci vasi imajo z eno od linij tudi neposredno dnevno vezo z moravsko prestolnico Brnom.
Pogled na južni del Hřivinuvega Ujezda s pobočij vzhodno nad vasjo.
Most čez Črni potok (Černý potok) z glavno cesto, ki povezuje mesti Zlin in Luhačovice.
V stavbi vaškega urada je tudi manjša knjižnica ter ordinacija splošnega zdravnika.
Ime kraja izhaja iz rodu Hřivin, ki je bila lastnik vasi skoraj celotno 15. stoletje. Najstarejša zgodovinska omemba Hřivinuvega Ujezda sega v leto 1373. Vas je imela status samostojne posesti do leta 1515. Zatem je bila pod različnimi lastniki priključena okoliškim posestvom.
Značilnost tega dela etnografske regije je kombinacija elementov vlaškega hribovskega tipa z vplivi nižinskih območij zahodneje ležečega predela imenovanega Slovacko ter ob reki Moravi razprostirajoče se pokrajine z imenom Hana. Ta značilna ljudska kultura loči Luhačovske Zalesíi od drugih etnografskih regij in jim daje edinstven značaj. V vasi še vedno najdemo številne zgodovinske predmete ljudske arhitekture – zaščitene izbe, sušilnice in hleve.
Stavba (nižje stopnje) osnovne šole in vrtca ter za njo kapela svetih Cirila in Metoda.
Spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Hřivinuv Ujezd leži v dolini Črnega potoka.
Območje Hřivinuvega Ujezda z okolico že dolgo v preteklost velja za enega izmed pomembnejših sadjarskih predelov v državi. Eno redkih možnosti konzerviranja hrane preko zime je predstavljalo tudi sušenje sadja. Vse do polovice prejšnjega stoletja so zato v vaseh postavljali sušilnice (kot manjše
kmetijske objekte), ki so jih uporabljali za sušenje sliv, jabolk in hrušk. Mnogo nekdanjih sušilnic je danes zapuščenih in propadajo. Svojo prvotno podobo je ohranil le delček njih. Tiste, ki so prešle pod etnografski muzej, predstavljajo danes lep primer ljudske arhitekture. Ena takšnih ohranjenih sušilnic se nahaja tudi na skrajnem severnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Manjše otroško igrišče sredi vasi.
Edina trgovina v kraju je odprta šest dni v tednu.
Kraj ima zelo dobre avtobusne povezave. Prav vse avtobusne linije svojo pot pričnejo ali zaključijo v severneje ležeči regijski prestolnici Zlinu.
V tem delu vasi najdemo tudi stavbo vaškega urada v kateri je še manjša knjižnica. Za njo imajo v poslopju z garažami parkirana svoja vozila gasilci lokalnega prostovoljnega društva. Čeprav je Hřivinuv Ujezd po številu prebivalcev ena manjših občin, sodi med vasi z dobro
Hřivinuv Ujezd in južneje ležeči kraj Kaňovice povezuje tudi kolesarska steza in pešpot.
komunalno infrastrukturo. V kraju je vrtec ter nižja stopnja osnovne šole. Vsak četrtek potekajo verski obredi v kapeli sv. Cirila in Metoda. Za preživljanje prostega časa so na voljo športni kompleks, igrišče in restavracija. Vsi trije objekti so v južnem delu vasi. Gostišče z imenom Hostinec Na Mlýně ob glavni cesti nudi tople jedi vse dni v tednu. Drugi gostinski objekt je ob nogometnem igrišču. Ta je odprt v času kosil od ponedeljka do petka. Javno
Ob glavni cesti stoji ena od dveh restavracij v vasi.
infrastrukturo dopolnjuje trgovina z osnovnimi živili, ki je odprta od ponedeljka do sobote. V kraju ima svojo ordinacijo tudi splošni zdravnik, ki je prebivalcem dostopen ob torkih.Za svoj večdnevni cilj si Hřivinuv Ujezd lahko izberejo tudi turisti, ki imajo možnost prenočevanja v manjšem penzionu.
V vasi deluje še vrsta interesnih organizacij – enota za telesno vzgojo, prostovoljno gasilsko društvo, lovsko društvo, čebelarska zveza in kinološki klub. Kot v mnogih
Črni potok deli Hřivinuv Ujezd na vzhodno in zahodno polovico.
Na skrajnem zahodnem delu vasi stoji nekaj (manjših) proizvodnih obratov.
Lep primer ohranjene ljudske arhitekture najdemo v severnem delu vasi.
okoliških vaseh tega dela Češke, se tudi v Hřivinuvem Ujezdu ohranjajo številni tradicionalni običaji: pustovanje, velikonočno pritrkavanje (ko se mlajši fantje zberejo ter med pohodom po vasi z ropotuljami različnih vrst namesto zvonov oznanjajo čas molitev), trije kralji, Miklavževanje,…
Bližnja okolica naravnost vabi na sprehode.
Informativna tabla ob avtobusnem postajališču.
Kraj leži na nadmorski višini 268 m n.m. Najnižjo točko doseže na gladini Črnega potoka preden ta zapusti katastrsko območje kraja oz. občine. Prvotno je kraj nosil ime le Ujezd, pozneje tudi Blatny ali Hřivny Ujezd. Na njegovem zahodnem delu danes najdemo nekaj poslovno industrijskih obratov med katerimi velja omeniti podjetje za izdelavo magnetnih separatorjev.
Skrbno urejeno zelenje pred vhodi družinskih hiš.
Skozi zgodovino je Hřivinuv Ujezd veljal predvsem za kmetijsko naselje, kar dokazuje tudi stari občinski pečat, ki ima v svojem polju kavelj za plug. V času protektorata (1939-45) je kraj dobil tudi nemško ime Aujest bei Nussdorf. Poleg spomenikov ljudske arhitekture ima vas zaščiten lesen križ iz leta 1877 z izrezano dekoracijo, ki je trenutno shranjen v depoju Muzeja jugovzhodne Moravske v Zlinu. Spomenik lokalnega pomena je že omenjena kapela sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1896.
Avtor osnutkov krajevnega grba se je opiral predvsem na vladarje po katerih nosi kraj ime – Hřivine iz Ujezda. Njihov grb je v heraldični literaturi opisan kot ščit z dvema do tremi morskimi ribami in s tremi nojevimi peresi v dragulju. Slednje je upodobljeno tudi v današnjem grbu. Srebrna heraldična lilija na rdeči podlagi zopet predstavlja še eno
pomembno rodbino (Zastřizli), ki je prav tako vladala Hřivinuvemu Ujezdu. Z lilijo združeni dvoramenski križ ponazarja vaško kapelo. Medtem ko prevladujoča modra barva v kombinaciji s srebrnimi valovitimi prečkami simbolizira vodotoke na katastru občine.
Kraj se lahko pohvali z uspešnim pridobivanjem subvencij. V zadnjih letih ji je tako uspelo v celoti obnoviti občinsko upravno stavbo, ceste in most, križe v občini gostinski objekt ter stavbo trgovine. V vasi ima eno najdaljših tradicij lovsko društvo, ki z nekaj krajšimi prekinitvami deluje več kot 110 let. Poleg lova člani društva skrbijo še za sajenje in obrezovanje dreves v Hřivinuvem Ujezdu in njegovi okolici. Za ohranjanje tradicije kraja skrbi osem žena – domačink. Pod imenom Ženski pevski zbor Hřiviňanky nastopajo v tradicionalnih nošah na različnih dogodkih, kamor prinašajo delček lokalnih običajev v obliki ljudskih pesmi.
Hřivinuv Ujezd obdaja neokrnjena narava z blagimi gričevji.
Hřivinuv Ujezd šteje dobrih 500 prebivalcev in ima status samostojne občine. Leži v manj izraziti dolini Črnega potoka (Černý potok). Okoliško pokrajino sestavlja pisan mozaik gozdov in travnikov na katerih ne manjka sadovnjakov. Skozi kraj vodi pomembna regionalna cesta, ki povezuje južneje ležeče Luhačovice s severneje ležečim Zlinom. Skozi Hřivinuv Ujezd vodijo štiri avtobusne linije. Prav vse imajo povezavo z regijsko metropolo. Ob delovnih dneh tako Hřivinuv Ujezd in Zlin povezuje 25 parov avtobusov (ob koncih tedna in praznikih 12 parov). Avtobusi nato nadaljujejo vožnjo proti jugu do treh mest – Uhersky Brod, Luhačovice in Slavičin. Prebivalci vasi imajo z eno od linij tudi neposredno dnevno vezo z moravsko prestolnico Brnom.
Pogled na južni del Hřivinuvega Ujezda s pobočij vzhodno nad vasjo.
Most čez Črni potok (Černý potok) z glavno cesto, ki povezuje Zlin in Luhačovice.
V stavbi vaškega urada je tudi manjša knjižnica ter ordinacija splošnega zdravnika.
Ime kraja izhaja iz rodu Hřivin, ki je bila lastnik vasi skoraj celotno 15. stoletje. Najstarejša zgodovinska omemba Hřivinuvega Ujezda sega v leto 1373. Vas je imela status samostojne posesti do leta 1515. Zatem je bila pod različnimi lastniki priključena okoliškim posestvom.
Hřivinuv Ujezd leži v dolini Črnega potoka.
Spomenik padlim vaščanom v prvi svetovni vojni.
Značilnost tega dela etnografske regije je kombinacija elementov vlaškega hribovskega tipa z vplivi nižinskih območij zahodneje ležečega predela imenovanega Slovacko ter ob reki Moravi razprostirajoče se pokrajine z imenom Hana. Ta značilna ljudska kultura loči Luhačovske Zalesíi od drugih etnografskih regij in jim daje edinstven značaj. V vasi še vedno najdemo številne zgodovinske predmete ljudske arhitekture – zaščitene izbe, sušilnice in hleve.
Stavba (nižje stopnje) osnovne šole in vrtca ter za njo kapela svetih Cirila in Metoda.
Območje Hřivinuvega Ujezda z okolico že dolgo v preteklost velja za enega izmed pomembnejših sadjarskih predelov v državi. Eno redkih možnosti konzerviranja hrane preko zime je predstavljalo tudi sušenje sadja. Vse do polovice prejšnjega stoletja so zato v vaseh postavljali sušilnice (kot manjše kmetijske objekte), ki so jih uporabljali za sušenje sliv, jabolk in hrušk. Mnogo nekdanjih sušilnic je danes zapuščenih in propadajo. Svojo prvotno podobo je ohranil le delček njih. Tiste, ki so prešle pod etnografski muzej, predstavljajo danes lep primer ljudske arhitekture. Ena takšnih ohranjenih sušilnic se nahaja tudi na skrajnem severnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Kraj ima zelo dobre avtobusne povezave. Prav vse avtobusne linije svojo pot pričnejo ali zaključijo v severneje ležeči regijski prestolnici Zlinu.
Manjše otroško igrišče sredi vasi.
Edina trgovina v kraju je odprta šest dni v tednu.
V tem delu vasi najdemo tudi stavbo vaškega urada v kateri je še manjša knjižnica. Za njo imajo v poslopju z garažami parkirana svoja vozila gasilci lokalnega prostovoljnega društva. Čeprav je Hřivinuv Ujezd po številu prebivalcev ena manjših občin, sodi med vasi z dobro komunalno infrastrukturo. V kraju je vrtec ter nižja stopnja osnovne šole. Vsak četrtek potekajo verski obredi v kapeli sv. Cirila in Metoda. Za preživljanje prostega časa so na voljo športni kompleks, igrišče in restavracija. Vsi trije objekti so v južnem delu vasi. Gostišče z imenom Hostinec Na Mlýně ob glavni cesti nudi tople jedi vse dni v tednu. Drugi gostinski objekt je ob nogometnem igrišču. Ta je odprt v času kosil od ponedeljka do petka. Javno infrastrukturo dopolnjuje trgovina z osnovnimi živili, ki je odprta od ponedeljka do sobote. V kraju ima svojo ordinacijo tudi splošni zdravnik, ki je prebivalcem dostopen ob torkih.Za svoj večdnevni cilj si Hřivinuv Ujezd lahko izberejo tudi turisti, ki imajo možnost prenočevanja v manjšem penzionu.
Hřivinuv Ujezd in južneje ležeči kraj Kaňovice povezuje tudi kolesarska steza in pešpot.
Ob glavni cesti stoji ena od dveh restavracij v vasi.
Črni potok deli Hřivinuv Ujezd na vzhodno in zahodno polovico.
Na skrajnem zahodnem delu vasi stoji nekaj (manjših) proizvodnih obratov.
V vasi deluje še vrsta interesnih organizacij – enota za telesno vzgojo, prostovoljno gasilsko društvo, lovsko društvo, čebelarska zveza in kinološki klub. Kot v mnogihokoliških vaseh tega dela Češke, se tudi v Hřivinuvem Ujezdu ohranjajo številni tradicionalni običaji: pustovanje, velikonočno pritrkavanje (ko se mlajši fantje zberejo ter med pohodom po vasi z ropotuljami različnih vrst namesto zvonov oznanjajo čas molitev), trije kralji, Miklavževanje,…
Lep primer ohranjene ljudske arhitekture najdemo v severnem delu vasi.
Kraj leži na nadmorski višini 268 m n.m. Najnižjo točko doseže na gladini Črnega potoka preden ta zapusti katastrsko območje kraja oz. občine. Prvotno je kraj nosil ime le Ujezd, pozneje tudi Blatny ali Hřivny Ujezd. Na njegovem zahodnem delu danes najdemo nekaj poslovno industrijskih obratov med katerimi velja omeniti podjetje za izdelavo magnetnih separatorjev.
Bližnja okolica naravnost vabi k sprehodom.
Informativna tabla ob avtobusnem postajališču.
Skozi zgodovino je Hřivinuv Ujezd veljal predvsem za kmetijsko naselje, kar dokazuje tudi stari občinski pečat, ki ima v svojem polju kavelj za plug. V času protektorata (1939-45) je kraj dobil tudi nemško ime Aujest bei Nussdorf. Poleg spomenikov ljudske arhitekture ima vas zaščiten lesen križ iz leta 1877 z izrezano dekoracijo, ki je trenutno shranjen v depoju Muzeja jugovzhodne Moravske v Zlinu. Spomenik lokalnega pomena je že omenjena kapela sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1896.
Skrbno urejeno zelenje pred vhodi družinskih hiš.
Avtor osnutkov krajevnega grba se je opiral predvsem na vladarje po katerih nosi kraj ime – Hřivine iz Ujezda. Njihov grb je v heraldični literaturi opisan kot ščit z dvema do tremi morskimi ribami in s tremi nojevimi peresi v dragulju. Slednje je upodobljeno tudi v današnjem grbu. Srebrna heraldična lilija na rdeči podlagi zopet predstavlja še eno pomembno rodbino (Zastřizli), ki je prav tako vladala Hřivinuvemu Ujezdu. Z lilijo združeni dvoramenski križ ponazarja vaško kapelo. Medtem ko prevladujoča modra barva v kombinaciji s srebrnimi valovitimi prečkami simbolizira vodotoke na katastru občine.
Hřivinuv Ujezd obdaja neokrnjena narava z blagimi gričevji.
Kraj se lahko pohvali z uspešnim pridobivanjem subvencij. V zadnjih letih ji je tako uspelo v celoti obnoviti občinsko upravno stavbo, ceste in most, križe v občini gostinski objekt ter stavbo trgovine. V vasi ima eno najdaljših tradicij lovsko društvo, ki z nekaj krajšimi prekinitvami deluje več kot 110 let. Poleg lova člani društva skrbijo še za sajenje in obrezovanje dreves v Hřivinuvem Ujezdu in njegovi okolici. Za ohranjanje tradicije kraja skrbi osem žena – domačink. Pod imenom Ženski pevski zbor Hřiviňanky nastopajo v tradicionalnih nošah na različnih dogodkih, kamor prinašajo delček lokalnih običajev v obliki ljudskih pesmi.
21. oktobra, 2025
TJ Hřivinuv Ujezd-Kaňovice
Nogometni klub Hřivinuv Ujezd-Kaňovice (TJ Hřivínův Újezd-Kaňovice) je eden izmed številnih klubov, ki tekmuje v najnižji ligi okrožja Zlin. In hkrati edini, ki je svojo pot pričel na pobudo in s finančno pomočjo dveh sosednjih občin. Prihodnje leto bo od uradne ustanovitve minilo pol stoletja, kar želijo v klubu proslaviti s pestrim dogajanjem. Hřivinuv Ujezd se lahko pohvali z moderno nogometno infrastrukturo, ki vključuje celo manjšo pokrito tribuno. Pod katero se svojih prvih nogometnih korakov učijo mladi nadobudni nogometaši, ki v selekcijah mlajših in starejših cicibanov prav tako branijo klubske barve.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v
klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih
dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za
naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in
strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Neredko se zgodi, da tekme otrok ob igrišča manjših klubov privabijo celo več gledalcev kot članski dvoboji. Med gledalci prevladujejo starši, ki v veliki večini primerov tudi prevažajo otroke na tekme.
V Hřivinuvem Ujezdu najdemo kar nekaj enakih priimkov tako pri najmlajših kot pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 (na sliki med tekmo starejših cicibanov).
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za
starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem
v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
Aktualna sezona se v Zlinski regiji ne razlikuje kaj prida od preteklih. Vsaj kar se tiče številčnosti klubov in posledično organizacije najnižje – desete lige. Od štirih okrožij namreč Zlinsko še naprej s številčnostjo klubov konkretno prekaša ostala tri okrožja. V tekoči sezoni se za desetoligaške točke bori kar 24 klubov, ki so enakomerno razdeljeni v dve skupini. Hřivinuv Ujezd tekmuje v skupini A, kjer je tudi v preteklosti odigral večino sezon v najnižji ligi. Čeprav se je tu in tam znašel v sosednji (vzhodni) B skupini. Okrožna nogometna zveza namreč udeležene klube zaradi manjših razdalj (in posledično stroškov) razdeli v skupini po legi.
Zgledno urejeno nogometno s kuliso okoliških gričevij leži na skrajnem južnem delu Hřivinuvega Ujezda.
Za Hřivinuv Ujezd je igranje v skupini A precej bolj atraktivno, kot nastopati v vzhodneje ležeči skupini. Poleg daljših razdalj na gostovanja, je klub v primeru nastopanja v skupini B prikrajšan za številne sosedske dvoboje. Ker v tem delu okrožja malodane vsaka vas premore svoj nogometni klub, je posledično tudi zanimivejših dvobojev več. Sosedski derbiji običajno ob igrišča privabljajo večje število nogometnih privržencev od ostalih tekem. Kar za klub praviloma pomeni večji zaslužek od prodaje pijače in hrane. V tekoči sezoni imata tako posebno težo dvoboja proti Doubravi. Medtem ko preostali trije rivali aktualno sezono nastopajo bodisi v sosednji skupini (Dobrkovice in Biskupice) ali ligo višje (Velky Ořechov).
45-letni Zdeněk Jurak se je svojemu matičnemu klubu pridružil pri sedmih letih. Poleg nastopanja za člansko moštvo trenira tudi klubsko selekcijo starejših cicibanov.
Po besedah izkušenega igralca Zdenka Juraka, ki je za klub iz Hřivinuvega Ujezda pričel nastopati že pri svojih sedmih letih, v klubu s trenutnim potekom sezone ne morejo biti zadovoljni. Člansko moštvo namreč po sedmih odigranih krogih s šestimi točkami (za dve zmagi) in sedmimi doseženimi zadetki zaseda deveto mesto. Kar je manj od pričakovanj. Razloge za manj uspešne nastope Jurak vidi predvsem v okrnjeni igralski zasedbi. Kjer gre tudi iskati razlog neprijave v pokalno tekmovanje, ki ga vsako sezono pod svojim okriljem prireja okrožna nogometna zveza. Strah, da bi kateri od igralcev v dodatnih (pokalnih) tekmah staknil poškodbo, je pri odgovornih v klubu pretehtalo, da svoje moči usmerijo zgolj v prvenstvo.
Poleg zahvale sponzorjem in donatorjem lahko na velikem panoju pred štadionom zasledimo še vabilo v nogometno šolo namenjen tako “hčerkam kot fantom”.
Nogometni navdušenci lahko tekme v Hřivinuvem Ujezdu spremljajo s pokrite tribune ali s klopi za vrati.
Klub v svojem nazivu nosi imeni dveh sosednih krajev (tudi občin). Kar se običajno dogaja ob združitvi dveh klubov, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (najpogosteje zaradi pomanjkanja igralcev) poiščeta pot rešitve v skupnem sodelovanju. V primeru Hřivinuvega Ujezda in južneje ležečih Kaňovic je zgodba drugačna. Kraja sta se namreč s skupnimi močmi odločila za ustanovitev nogometnega kluba. Ter tudi izgradnjo nogometnega igrišča. Finančna podpora obeh občin (pri čemer je vendarle potrebno omeniti, da je delež Hřivinuvega Ujezda nekoliko višji) traja nepretrgoma vse do danes. Tako so z njihovo podporo pred štirimi leti mdr. kupili nove drese za vse svoje selekcije. Poleg imena najdemo začetnice obeh krajev tudi v klubskem grbu.
Manjše deleže v klubsko blagajno občasno prispevajo tudi zasebna podjetja. V zameno so dobila svoj prostor na večji tabli pred vstopom v nogometni park. Zahvaljujoč delu z mladimi je Hřivinuv Ujezd deležen tudi donacij s strani Zlinske regije. Ki jih v klubu nato namenjajo v izboljšavo sicer zgledno urejene infrastrukture. Pred tremi leti so del prispevka namenili nakupu nogometnih vrat.
V sklopu nogometnega parka je še manjše večnamensko igrišče z umetno podlago ter razvestljavo, ki ga za treninge uporabljajo tudi nogometaši.
Novejši objekt ob igrišču v času tekem služi izključno gostinski ponudbi.
Odgovorne v prihodnjem letu čaka še ena (prijetna) naloga – obeležitev 50-letnice delovanja kluba. Slovesnost naj bi potekala po koncu prvenstva, ko nameravajo v enem izmed koncev tedna ovekovečiti lep jubilej s prijateljskimi tekmami vseh svojih selekcij. Do takrat čaka tako člansko moštvo kot obe najmlajši selekciji še kar nekaj klubskih dolžnosti. Med njimi tudi treningov. Medtem ko člani oddelajo en trening tedensko, se njihovi najmlajši vrstniki zberejo na zelenici vsak teden dvakrat.
Zgodovina in uspehi kluba
Nogometni začetki v Hřivinuvem Ujezdu segajo še desetletje dlje, kot je uradno navedeno v klubskem arhivu. Ker v kraju ni bilo nogometnega igrišča, je bilo moštvo primorano svoje tekme igrati na enem izmed okoliških igrišč. Leta 1976 ob podpori dveh sosednjih vasi pride do ustanovitve Telovadne enote Hřivinuv Ujezd – Kaňovice (skrajšano TJ HUK). Temelj enote je bil ravno nogometni klub oz. njegovo člansko moštvo. Jesenski del prve sezone je moštvo svoje domače tekme odigralo na igrišču v bližnji vasi Doubrava. Medtem ko se je v Hřivinuvem Ujezdu s pomočjo prebivalcev obeh vasi gradilo nogometno igrišče. Že v prvi sezoni je moštvu uspelo osvojiti prvenstvo v najnižji ligi ter se uvrstiti v drugo ligo okrožja. Kljub temu, da v vasi Kaňovice nikdar ni bilo postavljeno nogometno igrišče, je sosednja občina ves čas delovanja kluba finančno podpirala nogometno dejavnost. In tako je še danes.
Del moderne nogometne infrastrukture je tudi semafor za enim izmed kotom igrišča.
Med vsemi klubskimi priznanji ima največjo težo pokal za naslov okrožnega prvaka v sezoni 1998/99.
Na prelomu 80. in 90-ih let z izgradnjo večjega objekta ob severnem delu igrišča tudi klub dobi dostojnejše prostore z garderobami in tuši, ki so nadomestili predhodne kabine za igriščem. V stavbi, ki je sicer primarno namenjena gostinstvu, manjši del notranjih prostorov pripada nogometnemu klubu.
Večji del svojega obstoja v Hřvinuvem Ujezdu niso zanemarjali niti dela z mlajšimi selekcijami. Za največji uspeh mlajših selekcij v klubu štejejo osvojitev naslova okrožnega prvaka, ki ga je združena ekipa kadetov in mladincev (tekmovanje za igralce med 15. in 18. letom starosti na nivoju okrožij in regije namreč poteka v eni kategoriji) osvojila v sezoni 1996/97. S čimer so si za naslednjo sezono priborili nastop v regijskem prvenstvu.
Nedolgo zatem je uspeh podmladka nadgradilo še člansko moštvo, ki je v sezoni 1998/99 prav tako osvojilo okrožni naslov ter se uvrstilo na regijski nivo. V najnižji (tretji) regijski ligi (danes sedmi ligi) je Hřivinuv Ujezd zasedel 9. mesto, kar je zadostovalo za obstanek. Naslednjo sezono je bilo moštvo manj uspešno. Sledil je izpad v prvo okrožno ligo. Od tedaj dalje je klub neprestano nastopal na nivoju okrožja. Prvo dekado sta bili to najvišji dve ligi, zadnjih deset sezon pa je redni udeleženec najnižje lige, kjer je prvenstva po pravilih zaključeval v sredini ali v spodnjem delu lestvice. Številčna igralska zasedba je v obdobju igranja na članskem nivoju klubu omogočala formiranje B ekipe, ki je nastopala v najnižji ligi.
Infrastruktura
Nogometni štadion v Hřivinuvem Ujezdu velja za najjužnejši objekt v vasi (in hkrati občini). Do njega pripelje stranska vaška cesta, ki vodi vzporedno z glavno cesto. Med obema komunikacijama teče Črni potok (Černý potok). Že od daleč pade v oči velik klubski pano, ki je nameščen pred parkiriščem ob štadionu. Največji prostor na njem je namenjen zahvali sponzorjem in donatorjem kluba z izpisanimi imeni in njihovimi logotipi. Hkrati je s panoja razvidna aktivnost Hřivinuvega Ujezda pri nogometni vzgoji najmlajših. Manjša tabla pod njim služi vsakokratni objavi terminov igranja domačih tekem vseh selekcij pred prihajajočimi konci tednov.
Hřivinuv Ujezd spada med redke klube v najnižjih ligah, kjer gledalci tudi v dežju lahko spremljajo tekme brez dežnikov v rokah.
Stranska vaška cesta se konča na parkirišču, ki služi tako obiskovalcem restavracije kot nogometnih tekem. Restavracija z večjo teraso pred vhodom ni del klubske infrastrukture. Ima pa nogometni klub v istem objektu svoj stranski vhod, ki vodi do garderob v njem. Gre za moderne prostore, ki vključujejo tudi kopalnici s tuši. Za razliko od večine klubov so v Hřivinuvem Ujezdu prikrajšani za svoj klubski prostor. Tudi zato zgornjo polico domače garderobe krasijo pokali (ki bi sicer verjetno končali na primernejšem mestu).
Na robu vzdolž igrišča je postavljen lesen kiosk s širšo strešno konstrukcijo, ki ob strani zajema tudi nekaj miz s klopmi. Moderni objekt s točilnim pultom v času tekem služi prodaji hrane in pijače. Za pripravo mesnih dobrot služi kotel ob objektu.
Preprosti rezervni klopi omogočata dovolj prostora za vse rezervne igralce.
Klub ima svoje (moderne in prostorne) garderobe v gostinskem objektu ob igrišču.
Ob pogledu na igrišče padeta v oči manjša tribuna ter odlično pripravljena igralna površina. Pokrita tribuna stoji ob sredini igrišča. Sestavljena je iz pločevinaste stene in strehe, ki jo drži kovinska konstrukcija. Na štirih betonskih vrstah pod njo so nameščene lesene deske. V seštevku gre za preprost objekt, ki v primeru slabega vremena precej olajša spremljanje tekem. Hkrati pokrita tribuna uvršča Hřivinuv Ujezd med redke klube v najnižjih ligah, ki ob igrišču premorejo tovrstno infrastrukturo. Poleg že omenjenih klopi ob gostinskem objektu (ki se pred tekmo zapolnijo kot prvi), lahko gledalci spremljajo tekme sede tudi za vrati ob severni strani igrišča, kjer je prav tako nameščenih nekaj klopi.
Odlično pripravljena igralna površina omogoča poplne pogoje za treniranje in igranje tekem.
Iz enakih materialov, kot tribuna, sta tudi manjši rezervni klopi na nasprotni strani igrišča. Pohvale si zasluži tudi zgledno pripravljena igralna površina. Predvsem zahvaljujoč namakalnemu sistemu, ki so ga v igrišče vgradili pred štirimi leti. Ravna podlaga ter odlično vzdrževana zelenica na njej omogočata vrhunske pogoje za igranje in treniranje vseh klubskih selekcij. Piko na i nogometnemu igrišču daje še statični elektronski semafor, postavljen za eno izmed kotnih zastavic, medtem ko celoten športni park zaokrožuje manjše večnamensko športno igrišče z umetno razsvetljavo, ki služi tudi treningom članske ekipe.
Moderna in zgledno vzdrževana nogometna infrastruktura dokazuje visoko zavedanje lokalnih oblasti o pomenu nogometa za sam kraj. Še posebej v luči otrok, ki imajo pod klubskim okriljem možnost zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki pripomore k njihovemu pozitivnemu razvoju.
Vodstvo kluba, trener in igralski kader
Neredko se v klubih najnižjih lig dogaja, da so vodstvene funkcije porazdeljene kar med igralci samimi. Kar je tudi primer Hřivinuvega Ujezda. Vodenje kluba je tako v rokah Karla Burštika. 46- letni predsednik kluba skupaj s soigralcem (in tudi trenerjem starejših cicibanov) Zdenkom Jurakom nosi klubski dres vse od svojega sedmega leta. Z izjemo kratkega (najstniškega) obdobja, ko sta bila primorana nastopati za enega okoliških klubov (njun matični klub namreč ni imel pokritih vseh mlajših selekcij), sta bila vso svojo nogometno kariero zvesta Hřivinuvemu Ujezdu.
Najmlajši igralec v članski zasedbi je 18-letni Michal Pěnička. Na drugi strani 47-letni Petr Valašek drži primat najstarejšega še aktivnega igralca. In hkrati enega številnih, ki se na domače tekme lahko odpravijo peš. Skoraj polovica igralcev ima namreč svoj stalni naslov v Hřivinuvem Ujezdu. Kar bi v primeru mnogih klubov pomenilo veliko prednost in trdnejše zagotovilo za prihodnost nogometa v kraju. Tej tezi očitno kljubuje ravno igralski kader Hřivinovega Ujezda, ki se v zadnjem času sooča z okrnjeno udeležbo igralcev na prvenstvenih tekmah. Četudi je v igralskem kadru možno zaslediti kar tri bratske naveze, ki jih predstavljajo Ondřej ter Kryštof Běhunek, Ondřej in Petr Zahora ter Lukaš in Adam Novak.
Prvi strelec moštva je s štirimi zadetki kapetan Josef Hořinek, medtem ko za nekaj tujega pridiha v ekipi skrbi Ukrajinec Mykhailo Flud. Zaradi že omenjene igralske krize (po besedah Juraka, bi v klubu z odprtimi rokami pozdravili prihod mlajših igralcev) se neredko dogaja, da v času tekem trenerju Radimu Šuranskemu kot edinemu na rezervni klopi dela vodja moštva Oldřich Štěpanik.
Mlajše kategorije
Precej več optimizma je zaznati pri odgovornih v klubu, ko beseda nanese na delo z najmlajšimi. V klubu se trenutno posvečajo delu z otroki do desetega leta starosti, kjer pod svojim okriljem združujejo najmlajše iz kar šestih okoliških klubov. Starejši cicibani (do desetega leta starosti) trenirajo pod nadzorom že omenjenega Juraka. Ker naj bi bila prioriteta pri otrocih do te starosti predvsem učenje osnov nogometa ter igranje brez dodatnega pritiska, tako regijske kot okrožne nogometne zveze širom države objavljajo zgolj rezultate ter strelce, medtem ko ne vodijo lestvic.
Ekipa mlajših cicibanov Hřivinuvega Ujezda.
Tekme najmlajših kategorij ob igrišče privabijo predvsem starše otrok.
Pri priimkih najmlajših nogometašev najdemo kar nekaj povezav pri članih. Očetovim stopinjam se je odločil slediti tudi Vojtěch Jurak s št. 15 na tekmi starejših cicibanov.
Za treniranje in vodenje starejših cicibanov je v klubu zadolžen že omenjeni Jurak. Ki hkrati tlakuje nogometno pot svojemu sinu Vojtěchu. Slednji kljub svojim osmim letom redno nastopa tudi za starejše cicibane. Poleg vodenja omenjene kategorije Jurak pomaga še pri treningih mlajših dečkov v kraju Lhota. Kjer lahko najdemo tudi nekaj otrok iz Hřivinuvega Ujezda. Za sodelovanje sta se kluba dogovorila pred aktualno sezono s čimer je bilo tudi mladim nogometašem iz Hřivinuvega Ujezda omogočeno igrati prvenstvene tekme, medtem ko treninge še naprej opravljajo v matičnem klubu. Združena ekipa, ki nastopa pod imenom Lhota/Hřivinuv Ujezd, trenutno v svojem okrožju zaseda sedmo mesto v konkurenci desetih moštev.
Tekmi mlajših in starejših cicibanov potekata sočasno. Medtem ko pri mlajših (na sliki levo) tekma traja 2×30 minut, njihovi starejši vrstniki odigrajo pet minut daljša polčasa (2×35 minut).
Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Zdenka Juraka.
Mlajši cicibani s svojim trenerjem Janom Talaškom.
Najbolj množično so v klubu zastopani mlajši cicibani ter najmlajša (predšolska) kategorija do šestega leta starosti (pri nas poimenovana najmlajši cicibani). Skupaj štejeta kar 23 nadobudnih nogometašev. Za njihov pravilni nogometni razvoj skrbita František Žmolik in Jan Talašek. Medtem ko selekcije starejših in mlajših cicibanov nastopajo po vnaprej določenem prvenstvenem razporedu, je organizacija tekem za predšolske otroke v rokah klubov. V Hřivinuvem Ujezdu zato ob tekmah starejših in mlajših cicibanov (ki potekata sočasno) v dogovoru z nasprotnim klubom organizirajo tudi tekmo »mini cicibanov«. Seveda, v kolikor tudi njihov nasprotnik premore predšolsko kategorijo.
Tudi v času tekem cicbanov je gledalcem na voljo okrepčilo v klubskem kiosku.
Niti hladno in deževno vreme ni zmotilo najmlajših nogometašev Hřivinuvega Ujezda, da ne bi s 4:1 premagali svojih vrstnikov iz kraja Tečovice.
Za piko na i popolnemu klubskemu popoldnevu so zadnji petek poskrbeli tudi starejši cicibani, ki so v napeti tekmi prav tako uspeli zabeležiti zmago (6:5).
Ne le v Hřivinuvem Ujezdu, tudi v številnih okoliških (nogometnih) vaseh so usmerjeni v delo z mladimi. Ker gre povečini za manjše vasi v katerih nemalokrat ne živi niti dovolj otrok s katerimi za formiranje določene starostne kategorije, so zato klubi prisiljeni poiskati skupno pot sodelovanja. V Hřivinuvem Ujezdu je v zadnjih letih postala praksa, ko glede na številčnost določene generacije pred sezono poiščejo najbolj optimalno rešitev, ki otrokom omogoča nadaljnje nogometno angažiranje. Enako, kot so pred tekočo sezono sklenili sodelovanje z Lhoto, so v preteklih letih našli skupno pot za selekciji mlajših in starejših dečkov z okoliškimi klubi iz Bisupic, Březnice in Březuvek. S slednjimi ne izključujejo sodelovanja tudi v prihodnji sezoni.
Medijska pokritost in cilji kluba
Še najbolj na prisotnost nogometa v Hřivinuvem Ujezdu opozarja (od daleč viden) velik pano pred nogometnim štadionom. Manjše table pod njim so namenjene obveščanju o terminih prihajajočih domačih tekmah vseh kategorij. Podobno obliko informiranja lahko najdemo še na plakatu oglasne deske v središču vasi. Bomo pa zaman iskali kakšno svežo novico o klubu na svetovnem spletu. Če seveda odštejemo rezultate in termine tekem.
Klub ima sicer še vedno dostopno tako svojo Facebook kot tudi spletno stran. Socialno omrežje je bilo aktivno zgolj med letoma 2011 in 2013, ko je bilo primarno namenjeno obveščanju nogometašev o prihajajočih tekmah in akcijah kluba. Nič boljše se ne godi niti spletni strani, kjer zadnja objavljena novica sega v leto 2022. Po besedah Juraka se v klubu zavedajo pomena spletnih medijev, ki lahko klubu znatno pomagajo graditi zunanjo podobo. Tudi zato je eden od prihodnjih ciljev kluba vezan na obnovo (oživitev) spletne strani.
Vabilo na prihajajoče tekme vseh selekcij na oglasni deski v središču Hřivinuvega Ujezda.
S pogledom bežnega obiskovalca tekem bi lahko zapisali, da je prihodnost Hřivinuvega Ujezda (v trenutnih razmerah) ujeta na dveh bregovih. Od katerih prijaznejšega predstavljajo tako mlajše kategorije kot vrhunska infrastruktura, ki dajeta klubu odlične temelje za pogled v prihodnost. Precej manj optimizma prinaša stanje članskega moštva. Ob pomanjkanju igralcev ter pogledu na lestvico se – vsaj v tem hipu – zdi uvrstitev v deveto ligo vse prej kot realna. Ravno nastopanje na višjem nivoju je ena glavnih (rezultatskih) prioritet kluba v prihodnosti. Hkrati odgovorni klubski delavci ostajajo realni. V primeru, da bi se igralska kriza v članskem moštvu še poglobila, s čimer bi posledično bila pod vprašajem prijava v tekmovanje za naslednjo sezono, vidijo v klubu podobno rešitev, kot jo že nekaj let prakticirajo pri generacijah mlajših in starejših dečkov. Združitev članske ekipe s katero od ekip iz bližnje okolice bi verjetno pomenila manjše število domačih tekem v Hřivinuvem Ujezdu (običajno si »združena moštva« enakomerno razdelijo lokacije svojih domačih tekem), a bi hkrati tovrsten korak pomenil tudi ohranitev članskega nogometa v kraju.
21. oktobra, 2025
Hřivinuv Ujezd – Štipa B
Eno izmed številnih nedeljskih srečanj osmega kroga najnižje lige okrožja Zlin se je odigralo tudi v Hřivinuvem Ujezdu, kamor je prispela B ekipa iz 23 km oddaljenega kraja Štipa. Po lestvici sodeč je vloga favorita pred srečanjem pripadla gostom. Za nameček so si v domačem taboru pot do tako željenih točk že pred tekmo težili kar sami z neprihodom nekaterih ključnih nogometašev.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnost
vabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni,
nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z
dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno
stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga
gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspeli poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da
se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Utrinek izza domačih vrat.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskega
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
prostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo
z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
Po petkovi uverturi v nogometni konec tedna, ki sta jo z zmagama na svojem igrišču začinili obe najmlajši selekciji Hřivinuvega Ujezda (in s tem vrgli rokavico članskemu moštvu), so domači nogometni privrženci verjeli, da bo tudi njihova članska ekipa proti svojemu nedeljskemu nasprotniku dodala piko na i in izboljšala svojo ne ravno bleščečo točkovno bero. Čeprav ji je nasproti stala do sedaj še neznana ekipa (moštvo Štipe B se je pred sezono sploh prvič formiralo in prijavilo v tekmovanje). Zanimivo, da so bile prav vse tekme zadnjega odigranega kroga v skupini A delegirane ob isti uri (v nedeljo ob 14:30).
Če so starejši in mlajši cicibani svoji petkovi tekmi odigrali v deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu, je dva dni zatem ravno nasprotno čakalo članski ekipi. Modro nedeljsko nebo je naravnos tvabilo na ogled tekme. Za nameček se je po dveh dneh polegel hladen veter. Da so bili za popolno nedeljsko nogometno popoldne izpolnjeni vsi pogoji, je poskrbelo še odlično pripravljeno igrišče v Hřivinuvem Ujezdu.
Nogometaše je ob prihodu pričakalo že označeno igrišče, zato je bilo potrebno pred tekmo zgolj postoriti nekaj detajlov.
Najzgodnejši gledalci so ob igrišču že (skoraj) popili prvi kozarec piva, ko se je na zelenici končno pojavil prvi domači nogometaš.
Po času prihodov glavnih akterjev k igrišču bi lahko sklepali, da mnogi od njih niso kazali ravno pretiranega navdušenja nad prihajajočo tekmo. Sploh prvi se je točno eno uro pred pričetkom srečanja ob igrišču pojavil domači klubski delavec, ki je takoj zatem odklenil leseni klubski kiosk ob igrišču v katerem je skrbel za postrežbo pijače. Kmalu se mu je pridružil še kolega, ki je bil zadolžen za pripravo kotla in mesnih dobrot (»cigar«), ki so po nekaj minutah končale v njem. Le domačih nogometašev ni bilo od nikoder. Kmalu je postalo jasno, da bo Hřivinuv Ujezd začetek tekme pričakal v zelo okrnjeni zasedbi. Že tako ozek igralski kader so tik pred zdajci zdesetkale še bolezni, nekaj igralcev pa se je opravičilo zaradi odsotnosti. Ko so prvi domači bojevniki 20 minut pred pričetkom srečanja le prikorakali na zelenico, so v domačem taboru potrdili vstop v srečanje zgolj z deveterico igralcev.
Domača polovica zelenice je bila trenutke pred tekmo vse prej kot obremenjena.
Za razliko od dogajanja na igrišču, je bilo pred tekmo precej bolj zanimivo ob klubskem kiosku, kjer je domači mojster pričel s pripravo mesnih dobrot – tako imenovanih cigar.
Čeprav je nogomet šport in žoga okrogla, verjetno niti najbolj pesimistični domači privrženci niso verjeli, da bi njihovi ljubljenci lahko kljubovali (favoriziranemu) nasprotniku z manjkom dveh igralcev. Tako je bilo že pred prvim sodniškim žvižgom jasno, da so si v domačem taboru z veliko verjetnostjo svojo usodo zapečatili še preden so sploh stopili na igrišče. Sodnik in nasprotno moštvo sta pokazala toliko usmiljenja, da sta zamaknila pričetek srečanj za deset minut. Toliko, da se je do tedaj osmerici igralcev (počasi) pridružil še deveti.
Osmerica domačih nogometašev je čakala na prihod devetega igralca.
Prvi polčas
Po pričakovanju je uvod v tekmo ponudil enosmerni promet. Edini cilj Hřivinuvega Ujezda je bil ohraniti svojo mrežo čim dlje nedotaknjeno ter z dolgimi žogami na edinega napadalca Jakuba Kašpareka vsaj poskusiti ogroziti gostujoča vrata. Nasprotnik je prvič zapretil v drugi minuti, ko je že v domačem kazenskem prostoru po tleh streljal mimo vrat. Niti prihod desetega igralca ni preprečil vodstva gostov. V tretji minuti je po odboju žoga končala na nogah gostujočega napadalca, ki je z roba kazenskega prostora delno z leve strani sprožil močan strel. Domači vratar Richard Fišer je sicer strel obranil, a ga je žoga vseeno preletela in končala v domači mreži.
Po pričakovanju so se igralci Hřivinuvega Ujezda osredotočili na obrambo.
Po vratarjevih navodilih so v domači živi zid stopili Ondřej Zahora (levo), Martin Zabojnik in Jakub Uher (#3).
Pogled proti domači klopi v trenutku, ko se je na njej pojavil deseti igralec.
Dve minuti po prejetem zadetku je domači tabor obdarila tudi boginja fortuna. Po strelu s slabih 25-ih metrov je Fišer žogo odbil v kot. Po njem je sledil natančno merjen strel po tleh, po katerem se je žoga od desne vratnice domačih vat odbila na nasprotno stran. Na robu vratarjevega prostora je prvi do nje pritekel nasprotni napadalec in jo znova poslal v sredino kazenskega prostora. Po novem strelu je žoga še enkrat več zadela vratnico ter se zatem po golovi črti odbila na nasprotno stran, kjer je situacijo vendarle razčistila domača obramba.
V sedmi minuti so prvič zapretili tudi domači. Po dolgi žogi na osamljenega Kašpareka je iz vrat stekel gostujoči vratar. A je bil domači napadalec za las hitrejši. Po njegovem takojšnjem strel z roba kazenskega prostora je žoga poletela visoko preko gostujočih vrat. Pet minut kasneje se je z odlično obrambo izkazal Fišer, ko je obranil nevaren gostujoči strel po tleh s 13-ih metrov.
Domači so se pričakovano skoncentrirali na obrambo. Pogosto so bili zgoščeni pred svojim kazenskim prostorom, a je gostom vseeno s hitrimi podajami uspelo večkrat najti luknje in posledično prihajati do priložnosti. Eno takšnih (daljših) akcij so izvedli v 14. minuti, ko je njihov poskus zletel mimo leve vratnice domačega gola.
Domači vratar Richard Fišer je 23. minuti moral že četrtič po žogo v svojo mrežo.
Na levi strani obrambe je bil najpogosteje opažen Zdeněk Jurak.
Obrambni igralci so le stežka kljubovali (pre)hitrim gostom. Mnogokrat so jim dopuščali tudi veliko prostora tako pri oddajah žog kot prodorih. Eden takšnih pobegov je nasprotniku uspel v 15. minuti, ko se je napadalec sam znašel iz oči v oči s Fišerjem in ga naposled z bližine rutinirano ukanil za povišanje vodstva. Trenutek zatem so gostje izvedli dve akciji v zgolj eni minuti. V prvi jim je uspelo izigrati obrambo, a so nato streljali preko vrat. Poskus v naslednji akciji se je prav tko končal s strelom mimo vratnice.
Tik preden so gostje še tretjič zatresli domačo mrežo, je nekaj malega optimizma vliv pogled na domačo klop, kjer se je pojavil še en igralec v rdeči opremi. Slednji je si je še zavezoval svojo nogometno obutev, ko so gostje izvedli novo hitro akcijo v kateri so domači zaman iskali prepovedan položaj, ki bi pomenil razveljavitev zadetka, ki so ga gostje dosegli po pobegu po sredini igrišča in še enem uspešnem zaključku iz bližine.
Domači igralci so le stežka parirali (pre)hitrim gostom. Na sliki David Kratochvil (najbližje žogi), Karel Buršik ter Jakub Uher (na sliki skrajno desno).
Po tretjem prejetem zadetku je Hřivinuv Ujezd vendarle nadaljeval tekmo z enajstimi igralci. A niti izenačene moči jim niso pomagale preprečiti četrtega gostujočega zadetka v 23. minuti. Njihova napadalna akcija je bila na las podobna prejšnjim. Tudi tokrat je domača obramba naivno izpadla iz igre in omogočila nasprotnemu napadalcu lahko pot proti svojim vratom za njihovo visoko vodstvo.
In ko so se na tribunah vse glasneje pojavljala vprašanja o končnem številu zadetkov v domači mreži, so vendarle sledile bolj izenačene minute. Igralci Hřivinuvega Ujezda so tu in tam vendarle uspeli prenesti težišče igranja na sredino igrišča in tudi na gostujočo polovico. Kljub temu jim ni uspelo sestaviti akcijo z zaključkom. Tudi zaradi številnih napačnih podaj in izgubljenih žog. Razlika tako v tehniki kot hitrosti je bila precejšnja. Kar se je odražalo tudi na rezultatu. Visoka postavitev domačih je šla še dodatno na gostujoči mlin. Po zadnjem prejetem zadetku je domača defenziva celih dvanajst minut uspešno kljubovala gostom, ki si v tem obdobju niso pripravili nobene priložnosti (roko na srce, k temu je precej pripomogla tudi njihova manj aktivna igra). A kaj ko so nato v prvi nevarni gostujoči akciji domači storili prekršek s hrbta po katerem je sodnik Tomaš Bartončik dosodil najstrožjo kazen. Domači čuvaj Fišer se je vrgel v pravo stran, a je bil gostujoči strel premočan.
Poleg obrambnih posredovanj je bilo Zabojnika pogosto videti tudi v (sicer redkih) ofenzivnih akcijah.
V 30. minuti je bil Fišer nemočen po gostujočem strelu z bele točke.
Precej bolj kot v igri se je domača obramba izkazala po prekinitvah (na sliki po gostujočem kotu).
V 35. minuti je gostujoči protinapad na sredini igrišča prekinil pri domačih skozi celo tekmo zelo aktivni Martin Zabojnik. Svoj prodor po sredini igrišča je zaključil s strelom s skoraj 30-ih metrov po katerem je žoga visoko preletela gostujoča vrata. Po petem prejetem zadetku je znova sledilo obdobje igre na sredini igrišča. Gostje se niso kaj prida naprezali, medtem ko je igralcem v rdečem primanjkovali kakovosti za nevarnejši napad. Na žalost domačih igralcev in privržencev se gostje niso zadovoljili niti s petimi zadetki. Tik pred odmorom jim je namreč uspelo poslati še eno žogo v domačo mrežo. Tokrat so zgoščeno domačo obrambo (ta je bila v glavnem skoncentrirana na sredini pred svojim kazenskim prostorom) izigrali s podajo na desno, od koder je sledil visok predložek, po katerem je bil na oddaljenejši vratnici najhitrejši gostujoči napadalec in z bližine (tudi z nekaj sreče) matiral Fišerja.
Tako Buršik (#4) kot vratar Fišer sta imela v prvem delu polne roke dela.
Kapetana Josefa Hořinka (z žogo) spremlja Zabojnik.
S pol ducata prejetimi zadetki so se poklapani domači nogometaši mimo svojih privržencev odpravili v garderobo. Nekateri so si spotoma uteho priskrbeli kar ob prodajnem okencu. Za njim je bilo v prijetnem domačem kiosku gledalcem na voljo lepa izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko se je ob strani iz kotla razlegal vonj po t.i. cigarah (ožjih in daljših klobasah značilnih za vzhodni del Češke).
S sklonjenimi glavami so domači nogometaši zapuščali igrišče.
Na poti proti garderobi sta se Jakub Kašparek in Ondřej Zahora ustavila še ob prodajnem okencu.
Na račun so prišli tudi (lačni) ljubitelji nogometa, ki so svojo lakoto potešili z dobrotami iz kotla.
Gostujočo simultanko je ob igrišču v Hřivinuvem Ujezdu spremljalo za ta nivo lepo število gledalcev. Zbralo se jih je približno 90. Če domačim privržencem že po pravilu pripadajo klopi z mizami ob gostinskem prostoru, so gostje svoj prostor po večini našli na tribuni. Preostali so tekmo spremljali še s klopi oz. terase za vrati na severni strani igrišča.
Del gledalcev je tekmo spremljal s terase za vrati.
Za domače privržence so rezervirane mize s klopmi ob gostinskem objektu.
K lepemu številu gledalcev je prispeval tudi gostujoči obisk. Večina njihovih privržencev je tekmo spremljala s pokrite tribune.
Drugi polčas
Gostje so že v prvi akciji naznanili, da se niti v nadaljevanju ne mislijo usmiliti svojega nasprotnika. V drugem polčasu jim je namreč uspelo še hitreje zatresti mrežo Hřivinuvega Ujezda, kot je to bilo v uvodu tekme. Kljub zgoščeni obrambi, so gostje našli luknjo v njej. Prvi gostujoči strel z bližine je uspel Fišer ubraniti. A se je žoga odbila do drugega napadalca, ki je okroglo usnje nato z bližine poslal v prazno mrežo.
Kratochvil je takole spremljal enega izmed hitronogih gostujočih napadalcev.
V 50. minuti je s strelom z 20-ih metrov poskusil Zabojnik, a meril mimo vrat. Šest minut kasneje je isti igralec s sredine igrišča podal dolgo žogo na desno stran do Kašpareka. Ta je po krilu uspel pobegniti svojemu čuvaju, svojo solo akcijo pa nato že na robu vratarjevega prostora povsem s strani zaključil s strelom mimo bližje vratnice.
Jurak je tudi pri svojih 45-ih letih nepogrešljiv člen v enajsterici Hřivinuvega Ujezda.
Tudi v drugem polčasu se je z nekaj posredovanji izkazal Fišer.
Gostje so se evidentno zadovoljili z visokim vodstvom, kar je domačim igralcem omogočilo nekaj lažje nadaljevanje srečanja. S svojo borbeno in aktivno igro sta pri domačih najbolj izstopala Zabojnik ter kapetan Josef Hořinek. Kljub bolj izenačenem nadaljevanju so bili gostje še vedno nevarnejši in konkretnejši. Slednji so po daljšem času zapretili znova v 61. minuti, a je žoga po njihovem strelu z 18-ih metrov zletela preko vrat. Minuto zatem je na nasprotni strani po izsiljenem prekršku s prostega strela s 23-ih metrov poskusil Hořinek. A je tudi on meril visoko preko gostujočih vrat.
Ondřej Zahora v napadalni akciji.
Glavni sodnik Tomaš Bartonček na tekmi ni imel težkega dela.
V 65. minuti je nevaren gostujoči strel z roba kazenskega prostora končal v naročju dobro postavljenega Fišerja. Domači vratar se je še enkrat izkazal štiri minute kasneje, ko so gostje izvedli hitro akcijo po desni strani domače obrambe. Svoj prodor so zaključili z dvema streloma. Pri obeh je z odlično reakcijo kot zmagovalec izšel Fišer.
Dogajanje na zelenici je za hip prekinil domači prostovoljec, ki je od moškega dela gledalcev pobral simbolični prispevek.
V 67. minuti je na tleh obležal kapetan Hořinek, ki je kalu zatem nadaljeval z igro.
Čeprav so gostje konkretno stopili s plina, so v 71. minuti še enkrat demonstrirali svojo hitrost. Po visoki in dolgi podaji domača obramba zopet ni zmogla uloviti nasprotnega napadalca, ki se je še enkrat več znašel sam iz oči v oči z domačim vratarjem in ga še enkrat več ukanil za že osmi zadetek v domači mreži. Minuto zatem bi domači lahko poraz ublažili s častnim zadetkom. Po kotu z leve je bil v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Karel Buršik, a bil vseeno toliko oviran, da je žogo z glavo poslal preko vrat.
Utrinek izza domačih vrat.
V finišu je imel lepo priložnost za omilitev poraza Buršik, a je žogo poslal preko vrat.
V 78. minuti so po kotu poskusili tudi gostje. Po podaji na rob kazenskega prostora je sledil udarec »s prve«, a je žoga po njem zletela preko domačih vrat. Tudi zadnjo besedo na tekmi so imeli gostje. Prepočasna leva stran domače obrambe ni uspela preprečiti dolge podaje na nasprotno stran kazenskegaprostora, kjer je bil še enkrat več najhitrejši pri žogi nasprotni napadalec, ki mu z bližine ni bilo težko poslati žoge za Fišerjev hrbet. Do zadnjega sodnikovega žvižga sta domače čakali še dve minuti upanja, da se izognejo vsaj desetici v svoji mreži. Kar jim je naposled uspelo.
Niti borbenost Martina Zabojnika domače ni rešila visokega poraza.
Zadnje nedeljsko popoldne bodo v domačem taboru želeli čim prej pozabiti.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so igralci Hřivinuvega Ujezda segli v roke nasprotniku.
Po porazu 0:9 je težko najti kakršen koli pozitiven detajl v igri Hřivinuvega Ujezda. Končni rezultat realno odraža prikazano na igrišču, kjer je bil nasprotnik boljši v vseh segmentih igre. V veliki meri so si v domačem taboru za debakel krivi sami. Oziroma nosijo zanj odgovornost igralci, ki se tekme niso udeležili. Kar zgolj potrjujejo največjo težavo s katero se odgovorni v klubu soočajo v zadnjem času. V trenutnih okoliščinah se zato zdi uvrstitev ligo višje vse kaj drugega kot realnost. Kar je nedvomno škoda. Tako zaradi podpore lokalnih oblasti (zgledno urejena infrastruktura), dobrega obiska tekem kot tudi usmerjenosti v delo z najmlajšimi. Zgolj upati gre, da se klubu v prihodnosti pridružijo igralci, ki bodo s svojim pravilnim odnosom pripomogli tlakovati zahtevno pot v prihodnost.
21. oktobra, 2025
Provodov
Slikovito pokrajino vzhodne Češke povečini prekriva razgiban teren na katerem prevladujejo gozdovi, pašniki in polja. Blaga hribovja oz. gričevja naravnost vabijo ljubitelje pohodništva k aktivnemu preživljanju prostega časa. Nedaleč regijske metropole Zlin se razteza Vizoviško hribovje (Vizovické vrchy) sredi katerega leži majhno mestece Provodov. Ponos kraja z nekaj manj kot 800 prebivalci je bil dolgo obdobje tudi nogometni klub, ki je po zaslugi lokalnega podjetnika poldrugo desetletje igral vidno vlogo na najvišjem regionalnem nivoju.
Provodov se nahaja 10 km jugovzhodno od Zlina (prestolnica istoimenske regije). Prva pisna omemba kraja sega v leto 1412. Po legendi naj bi ime izviralo iz besede spremstvo (»(do)provod«). Predvsem starejši prebivalci so mnenja, da je njihov kraj dobil ime po prvotnih naseljencih, ki so popotnikom ponujali spremstvo preko hribovij, poraslih z gostimi gozdovi ter poseljenih z zvermi in tudi razbojniki. Skozi zgodovino so zaselke na današnjem ozemlju občine nekajkrat izropali Tatari. Prebivalci so se večinoma ukvarjali s poljedelstvom in kasneje tudi sadjarstvom. Zaradi revščine v teh krajih so mnogi od njih odhajali s trebuhom za kruhom v sosednje predele, pa tudi v Avstrijo.
Provodov, ki je imel najvišjo poseljenost v 60-ih letih prejšnjega stoletja, je poznan predvsem po kilometer stran oddaljenem romarskem središču Malenisko. Po legendi naj bi v začetku 18. stoletja mlinarici tamkajšnji studenec čudežno pomaga pozdraviti težjo očesno bolezen. Danes je na tem mestu postavljena romarska cerkev Gospe Snežne. V bližini je tudi križev pot iz let 1917/18 kot spomin na padle vojake in romarje v prvi svetovni vojni.
Gostišče v Provodovu odpira svoja vrata v poznih popoldanskih urah.
Prostori prostovoljnih gasilcev so bili nedavno obnovljeni.
Na obrobju Provodova je zraslo nekaj novejših družinskih hiš.
Občinski urad in ob njem eno od treh avtobusnih postajališč v kraju.
V spodnjem delu vasi stoji večina javnih objektov, med njimi tudi osnovna šola ter kapelica device Marije.
Svoja simbola (grb in zastavo) je dobil Provodov komaj leta 2011. Kraj je do danes ohranil svoj značilen podeželski značaj s tipičnim lokalnim načinom kmetovanja, kar je vidno predvsem v okolici, ki je naravnost posejana s poljedelskimi in pašnimi kmetijami. Samo naselje je dokaj razpotegnjeno ob cestah, ki iz treh smeri vodijo do njega. Kar je tudi posledica hribovja, ki ga obdaja tako s severa kot z juga. Vizoviško hribovje (imenovano po bližnjem kraju Vizovice). Označene poti bližnjih vrhovih, ki ne dosegaj niti 700 m n.m. (a ponujajo lepe razglede po bližnji okolici) so več kot primerne za družinske izlete.
Trgovina z živili nasproti urada je odprta šest dni v tednu.
Za razliko od mnogih manjših krajev domuje vrtec v Provodovu v svoji stavbi.
Del med uradom župana in nogometnim igriščem zapolnjuje javni prireditveni prostor, namenjen kulturnim in glasbenim prireditvam v kraju.
Lepo ohranjena nekdanja kašča je danes kulturni spomenik.
Trgovina z živili nasproti urada je odprta šest dni v tednu.
Za razliko od mnogih manjših krajev domuje vrtec v Provodovu v svoji stavbi.
Del med uradom župana in nogometnim igriščem zapolnjuje javni prireditveni prostor, namenjen kulturnim in glasbenim prireditvam v kraju.
Cesta skozi Provodov se v smeri proti severu ves čas vzpenja.
Utrinek z ene izmed stranskih cest.
Zaradi hribovitega terena se Provodov razteza na nadmorski višini med 370 in 450 m n.m. Kmalu po prihodu v kraj z južne (nižje) strani stoji na križišču lokalnih cest v zastareli stavbi gostišče (hospůdka). Komaj viden in na roke napisan odpiralni čas, prilepljen na okno, daje vedeti, da se je v njej možno okrepčati večino dni v tednu, a zgolj v večernem času. Pravo nasprotje kaže nedavno obnovljena stavba gasilskega društva na nasprotni strani ceste. Prostovoljno gasilsko društvo ima v Provodovu dolgo tradicijo. Ustanovljeno je bilo leta 1891. Eden od razlogov za njegov nastanek je bil požar istega leta, ko je v kraju zgorelo 39 objektov.
Lepo ohranjena nekdanja kašča je danes kulturni spomenik.
Nekaj deset metrov dalje se cesta razširi v (netipični) trg, ki ga mdr. obdajajo osnovna šola, kapelica device Marije ter kip sv. Jana Nepomuka pred njo. Nadalje v smeri proti severu stoji še ena stavba starejšega datuma v kateri se nahaja vaški urad, kulturni dom ter ordinacija pediatra in splošnega zdravnika. Na nasprotni strani ceste je manjša trgovina z najnujnejšimi živili. Odprta je šest dni v tednu.
V zgornjem delu se ob glavni cesti bohoti vrba žaljivka.
Kilometer iz Provodova se nahaja romarski kraj Malenisko s cerkvijo Gospe svete.
Višje ob cesti stoji t.i. Slovakova komora. Gre za zidano kaščo, ki je nekdaj služila kot skladišče in shramba pridelkov z okoliških polj v pritličju ter prostor za sušenje sadja v nadstropju, ker sta svoje mesto našla tudi slanina in prekajeno meso. Objekt je danes na seznamu kulturnih spomenikov.
Na obrobjih Provodova je možno opaziti nekaj novejših družinskih hiš. Ker je promet skozi kraj redek, niti ne moti, da ob večjem delu ceste manjka pločnik. V eni od stranskih »ulic« pod obronki okoliških vrhov stoji stavba vrtca z nekaj igrišči ob njem.
Del romarskega središča je tudi križev pot.
Provodov obdajajo nižji in blagi vrhovi, ki s svojo neokrnjenostjo in lepimi razgledi vabijo pohodnike.
Skozi kraj teče Ludkoviški potok ob katerem v (neuradnem) središču Provodova naletimo na javni prostor (z manjšim otroškim igriščem), ki je namenjen prireditvam na prostem. Javne (avtobusne) povezave kraja z okoliškimi kraji so zelo dobre. Do regijske metropole (Zlin) vozi dnevno 22 avtobusov. Ob koncih tedna in praznikih povezuje navedena kraja 6 parov avtobusov.
Že od pričetka prejšnjega stoletja ima svoje korenine v Provodovu narodno zabavna glasba, na Češkem imenovana dechová hudba, skrajšano dechovka. Lokalni ansambel »Provodovjane« si je v dobrem stoletju delovanja pridobil ugled in veljavo tudi širom Češke. Zato ne čudi, da nobena kulturna in zabavna prireditev v Provodovu in okolici ne mine brez njegove navzočnosti. Na veselje vseh Provodovčanov se ansambel uspešno spopada z menjavo generacij. Zanimanje s strani mladih je tako zagotovilo, da bodo krajani tudi v prihodnje lahko uživali v melodijah svojih lokalnih glasbenikov.
9. novembra, 2024
FC RAK Provodov – TJ Sokol Dobrkovice
Predzadnji jesenski krog skupine A okrožja Zlin je na prvo novembrsko nedeljo ponudil dvoboj dveh moštev iz spodnje polovice lestvice. Domačim se je po visoki zmagi (0:7) na gostovanju pri zadnjeuvrščeni ekipi ponujala lepa priložnost, da svojo točkovno bero še nadgradijo. V goste jim je namreč prispelo predzadnje uvrščeno moštvo iz 14 km oddaljenega kraja Dobrkovice.
Ker so gostje znani po svoji organizirani defenzivni igri, je bilo z vidika domačih za pričakovati precej težjo pot do treh točk, kot so je bili deležni pred tednom dni. Čemur so pritrjevala tudi vsa tri medsebojna srečanja v pretekli sezoni. V njih so dvakrat slavile Dobrkovice, medtem ko je Provodov vknjižil edino zmago (z rezultatom 3:1) na zadnji domači tekmi.
Nedeljsko popoldne je (za ta letni čas) poskrbelo za naravnost idealne pogoje za igranje nogometa. Nogometaše in njihove privržence je namreč pričakalo sončno vreme ter na soncu še dokaj prijetnih 10°C. Za nameček so bili
glavni akterji deležni še vrhunsko pripravljenega igrišča (kakršnega jim lahko – še vedno – zavida tudi nekaj naših prvoligašev).
Provodov je tekmo odigral v rdeče modri opremi.
Provodovčani so tekmo pričakali z vsemi ključnimi oporami (manjkal je zgolj Pavel Vyoral). Ker je nasprotnik na srečanje pripotoval v modrih dresih (kakršna je tudi prva barvna izbira pri domačih), so si bili domačini primorani preobleči v svojo rezervno, rdeče modro kombinacijo opreme.
1. polčas
Uvod v tekmo je obetal zanimivo in dinamično srečanje. Igralci obeh ekip so poskrbeli za številne duele na sredini igrišča, veliko želje in borbenosti, a tudi nekaj mnogo netočnih podaj.
Prva prava priložnost se je domačim ponudila v 5. minuti. Matej Konařik si je ob dveh gostujočih branilcih v kazenskem prostoru spretno priboril žogo, nadaljeval z njo do roba vratarjevega prostora, nakar je (že precej z desne) sledil strel po tleh po katerem je bil gostujoči vratar že premagan, a se je na nesrečo domačih žoga od oddaljenejše vratnice odbila nazaj v polje.
Nogometaše so v Provodovu pričakale idealne razmere za igro.
Levo stran obrambe Provodova je odlično pokrival borbeni Radek Veškrna.
V 12. minuti je domači kapetan Filip Plašek izvajal prosti strel s sredine igrišča. Sledila je dolga žoga v gostujoči kazenski prostor do Konařika, ki pa je streljal preslabo, da bi resneje ogrozil gostujoča vrata.
Uvodnih 15 minut je igra potekala malenkost več na gostujoči polovici. Vseeno pa si domači razen omenjenega strela v okvir vrat niso priigrali nobene omembe vredne priložnosti. Gostje so bili osredotočeni na organizirano defenzivo iz katere so prežali na protinapade. Njihove
poskuse je s svojo borbenostjo na levi strani domače obrambe večkrat uspešno preprečeval Radek Veškrna.
V nadaljevanju je gostom uspelo vzpostaviti ravnotežje. Posledično se je težišče igre preneslo na sredino igrišča. V 20. minuti so si gostje priigrali sploh prvo polpriložnost iz prostega strela. Že minuto kasneje so jim domači vrnili s precej bolj uspešno izvedeno akcijo, ki je pomenila vodstvo. Po podaji Adama Strouhala z desne strani je žoga v kazenskem prostoru našla spretnega Konařika, ki je hladnokrvno poslal žogo mimo vratarja v gostujočo mrežo.
Dominik Jurak je na desni strani obrambe večkrat sodeloval tudi v ofenzivnih akcijah Provodova.
Kapetan Filip Plašek je dajal sigurnost domači obrambi.
Hitri in borbeni Adam Strouhal je bil kreator številnih domačih napadov po desni strani.
Mlada ekipa Provodova je delovala živahno, borbeno, veliko je bilo medsebojne komunikacije ter pomoči. Z napadi so poskušali nekaj več po desni strani , kjer sta pogosto sodelovala (defenzivni) Jakub Talaš ter hitri Strouhal. Na drugi strani je zanesljivost domači obrambi dajal kapetan Plašek.
V 33. minuti so rdeče – modri izvajali prosti strel s strani. Gostujoča obramba je žogo odbila, a le do Plaška, ki je z roba kazenskega prostora meril nenatančno. Tri minute zatrem so si domači
privoščili eno redkih napak v obrambi. Po izvajanju gol avta je Jaroslav Kolařik izgubil žogo globoko na svoji polovici, a gostje s slabim strelom mimo vrat niso uspeli darila domačih pretvoriti v zadetek.
V 21. minuti so domači prešli v vodstvo.
V 16. minuti je (za hip) obležal zelo aktivni Jakub Špendlik.
Jakub Špendlik je bil pogosto viden v napadalnih akcijah domačih.
Domača klop s trenerjem Vitekom na čelu (na sliki skrajno levo) je tekmo spremljala na nogah.
Kljub temu se je tudi gostom še pred odmorom uspelo veseliti zadetka. In to kakšnega! Po izvajanju stranskega avta na levi strani domače polovice je takoj po dotiku žoge z zelenico sledil udarec »s prve« po katerem je žoga iz 25-ih metrov v polkrogu končala v desnem zgornjem kotu domačih vrat. Če bi podoben zadetek padel v kateri od najboljših lig, bi njegov posnetek brez dvoma zaokrožil po svetu.
Čeprav je imel neodločen rezultat po prvem polčasu v domačem taboru grenak priokus, je vendarle potrebno dodati , da je še najbolj ustrezal prikazanemu. Resda so imeli igralci Provodova v seštevku več žogo v svojih nogah, medtem ko so gostje zgolj enkrat merili v okvir domačih vrat, a na drugi strani kljub pobudi niti domačim ni uspelo akcij pogosteje pripeljati do zaključka. Želje in vneme jim nikakor ne gre očitati. Morda je bilo čutiti pomanjkanje izkušenj, ki bi rezultatsko tehtnico po prvih 45-ih minutah nagnile v njim v prid.
Po zanimivem prvem polčasu sta obe ekipi odšli po napotke v garderobi. Dogajanje z roba igrišča se je preselilo pred prodajno
Domači so poskusili v napadu tudi z Radkom Talašem (na sliki levo), a si jim do konca prvega polčasa ni uspelo priigrati resne priložnosti.
Soliden vtis je v domačem taboru skazil prejeti zadetek v izdihljaju polčasa.
okence klubskega kontejnerja, kjer je bila gledalcem na voljo večja izbira pijač, manjkala pa ni niti kotel poln klobas in tako imenovanih cigar (za ta del Češke značilnih tanjših in dolgih klobas).
Z rezultatom po prvih 45-ih minutah so bili bolj zadovoljni v gostujočem taboru.
Večina gledalcev je premor izkoristila za druženje ob prodajnem okencu.
Nedeljska tekma je ob igrišče v Provodovu privabila 60 gledalcev.
Vonj dimljenih klobas in cigar na začudenje ni premamil nikogar od prisotnih.
Del gledalcev se je odločil tekmo spremljati na klopeh od koder je dober pogled na dogajanje na zelenici.
2. polčas
Domača mlada falanga je v drugi polčas vstopila precej aktivneje in že v uvodnih minuta nadaljevanja dala vedeti o svojih ciljih. Prva lepa priložnost se jim je ponudila v 48. minuti iz protinapada, ko je Pavel Vitik delno po levi prodrl pred gostujoči kazenski prostor a predolgo okleval s podajo na desno vtekajočemu Jakubu Špendliku oz. s strelom in priložnost je splavala po vodi. Njegovo nespretnost je tri minute kasneje popravil domači golgeter Konařik. Po dobljeni žogi na sredini igrišča je svojo hitrost in spretnost z žogo pokazal Špendlik, ki mu je uspel prodor do bližine kazenskega prostora od koder je žogo pravočasno podal vtekajočemu Konařiku. Slednji je še enkrat več pokazal svojo hladnokrvnost pri zaključevanju
akcij ter z 12-ih metrov po tleh še drugič pospravil žogo za hrbet gostujočega vratarja. Prava šolska akcija dveh mladeničev v dresu Provodova je domače znova popeljala v vodstvo.
V 56. minuti je Špendlik poskusil še s strelom iz 18-ih metrov, a je meril nenatančno.
Podoba domačih je bila na znatno višje nivoju, kot v prvem delu igre. Njihova agresivnost ni pojenjala, nasprotnika so utrujali (in sebi dvigovali samozavest) s hitrimi in kratkimi podajami. Le redko so se posluževali nepotrebnega zadrževanja žoge. Niti po drugem zadetku niso popuščali z agresivnostjo. Vse bolj se je zdelo, da bodo gostje le stežka zdržali bitko v kateri so iz minute v minuto vse bolj očitno diktirali tempo Provodovčani. Na nesrečo gostov jim je nevarnost hitrih domačih akcij pretila z vseh strani. Na drugi strani so se domači igralci odlično dopolnjevali v obrambi. Nemudoma, ko je nekdo izpadel iz igre oz. napačno ocenil situacijo, se je na njegovem mestu pojavil najbližji soigralec. Že na daleč je bilo čutiti, da je med igralci prisoten močan ekipni duh.
Podobno kot v prvem polčasu, so si gostje pripravili prvo polpriložnost iz prostega strela, a so v 62. minuti merili preko vrat. Minuto zatem so si čisto priložnost za povišanje vodstva pripravili domači. Po pridobljeni žogi na sredini igrišča je sledil hiter napad z viškom igralca (trije proti dvema). Iz oči v oči z nasprotnim vratarjem se je znašel Strouhala, a je gostujoči čuvaj mreže iz duela izšel kot zmagovalec. Le dve minuti zatem se je domačim ponudila nova priložnost, a je sicer zelo dober gostujoči vratar še pravočasno stekel iz svojih vrat in zadnji hip preprečil Pavlu Viteku
16-letni Konařik je znova udaril v šesti minuti nadaljevanja.
V napadalne akcije domačih se je večkrat vključil tudi Jaroslav Kolařik.
strel proti vratom. V 68. minuti so gostje poskušali s prostega strela z dobrih 20-ih metrov, a je domači vratar Jakub Gajdošik uspel njegov strel odbiti.
Filip Plašek je nepogrešljivi člen domače obrambe.
Trojica domačih napadalcev je v 71. minuti poskrbela za lepo akcijo in tretji zadetek v gostujoči mreži.
Zahvaljujoč zanesljivi in agresivni igri celotnega moštva domači vratar Jakub Gajdošik ni imel pretiranega dela.
Sodnik Pavel Tomaštik je tekmo odsodil brez napak, za kar gre zasluga obema moštvoma za korektno odigrano srečanje.
Gostje so šele na polovici drugega polčasa pričeli kazati nekaj več aktivnosti. Kljub temu jim zanesljiva domača defenziva ni dovolila priložnosti.
V 71. minuti je sledila nova hitra akcija domačih za v nogometne učbenike. Po tem, ko so bili domači po daljšem času znova nekaj več na svoji polovici, je po zaključku neuspešne gostujoče akcije sledil gol avt. Žoga je poletela daleč na gostujočo polovico, kjer jo je po prvem odboju z glavo Pavel Vitek spretno podaljšal do vtekajočega Konařika. Njegov prvi strel je gostujoči vratar odbil, a le do Strouhala na desni strani. Sledila je podaja po tleh pred gol, kjer jo je v mrežo potisnil kdo drug kot Konařik za svoj tretji na tekmi in skupno že 14-i zadetek v tekoči sezoni.
Z izjemo napake v prvem polčasu (ki za domače ni bila usodna) se je Jaroslav Kolařik izkazal kot začetnik mnogih akcij domačih. S točnimi podajami na sredini igrišča je pogosto v napad pošiljal svoje soigralce.
Tretji zadetek je dokončno pokopal upe gostov. Prednost dveh zadetkov je domače sprostil. Kljub temu je bila še naprej prisotna želja po aktivni igri in zadetku več. Tudi v agresivnosti niso prav nič popuščali. Za razliko od nasprotnika so delovali precej bolj sveže in še naprej ogrožali gostujočo obrambo s hitrimi prehodi in prenosi žoge.
Še najlepšo priložnost za znižanje rezultata so si gostje priigrali v 79. minuti. Po njihovem kotu domači vratar Gajdošik ni najbolje ocenil let žoge, po strelu gostov z glavo pa je domače rešila prečka. V 85. minuti je na strani domačih imel lepo priložnost sicer aktivni kreator domačih akcij Kolařik, a je žoga po njegovem strelu poletela preko vrat. Minuto zatem je imel Provodov lepo priložnost za povišanje rezultata po prodoru Ondřeja Plaška, a je iz bližine meril zgolj ob desni vratnici gostujočih vrat.
Za svojo aktivno igro so bili domači nagrajeni v 87. minuti. Po slabo izvedenem gol avtu gostov se je 30 metrov od gostujočih vrat do žoge dokopal Špendlik, ki darila ni izpustil iz rok in z zadetkom dodal piko na i svoji dobri predstavi.
Špendlik je tik pred koncem srečanja svojo dobro igro kronal z zadetkom.
Igralci Provodova so se še na drugi zaporedni tekmi veselili treh točk.
Matej Konařik (na sliki v ospredju) je bil z naskokom prvo ime srečanja v katerem je pokazal številne prvine sodobnega napadalca. S svojo hitrostjo je predstavljal nerešljivo uganko za nasprotno obrambo. Kljub mladosti se ne izogiba dvobojev s starejšimi in fizično močnejšimi nasprotnimi igralci. Visok tekaški nivo je držal vseh 90 minut srečanja. Na igrišču deluje zelo samozavestno in za 16-letnika z neverjetnim občutkom doseganja zadetkov. Poleg hat tricka (s katerim se je povzpel na vrh lestvice strelcev skupine v kateri nastopa Provodov) je enkrat zatresel še okvir nasprotnih vrat. S pravim
odnosom do nogometa je pred njim lepa igralska kariera. Realno gledano že v tem trenutku konkretno presega nivo tekmovanja. In verjetno je zgolj vprašanje časa njegovega odhoda na višji nivo. A dokler bo domači biser nosil dres svojega matičnega kluba ima Provodov z njim zagotovilo za uspehe.
Rezultat se do konca srečanja ni več spremenil in domači so se lahko veselili svoje četrte zmage v aktualni sezoni. Rezultat 4:1 realno odraža kvaliteto v razliki obeh ekip. Drugi polčas je več kot očitno potrdil pravo usmeritev mlade ekipe, ki ima pred seboj lepo prihodnost. Tekaško odlično pripravljeni posamezniki, ki dihajo kot ekipa, dobro delujoča zadnja obrambna vrsta z nekaj več izkušnjami ter smrtonosni napad na čelu s komaj 16-letnim Konařikom so brez dvoma zagotovilo za nadaljnjo rast ekipe. Tako v igralnem kot rezultatskem smislu. Številni sodobni elementi nogometa (borbenost, agresivnost, kratke podaje, hitre oddaje žog), ki so v drugem polčasu navdušili prisotne privržence domačih, so najlepši obet za spomladanski del sezone (klube v skupini sicer čaka še ena tekma pred zimskim premorom).
Manjši hendikep za večino igralcev predstavljajo dueli s fizično močnejšimi nasprotnimi igralci in manjko izkušenj. Kar je glede na mladost razumljivo. Sčasoma se bosta tudi omenjeni pomanjkljivosti obrnili igralcem v prid. Zagotovilo za to je tudi umirjeni in preudarni trener Vitek, ki predstavlja odlično oporo zlasti mlajšim igralcem in ki svoje izkušnje uspešno prenaša na nov rod domačih igralcev.
Z nedeljsko zmago se je Provodov utrdil v sredini lestvice. In hkrati nakazal spomladanski naskok na njeno zgornjo polovico. Če je sam vrh ta hip preveč oddaljen, pa ni izključeno, da bi se moštvo uspelo povzpeti nanj že v prihajajoči sezoni. Seveda ob pogoju, da igralski kader z vsemi ključnimi igralci ostane skupaj tudi v prihodnje.
3. novembra, 2024
FC RAK Provodov
Zgolj peščica klubov iz najnižjega ranga češkega nogometa se lahko pohvali z daljšim nastopanjem na nivoju, ki je bližje najvišji kot najnižji ligi. Nogometni klub RAK Provodov iz istoimenskega kraja zlinske regije je še nedavno nastopal v družbi najvišje rangiranih klubov v regiji. Po smrti svojega dolgoletnega predsednika so se v klubu odločili z nadarjenim domačim kadrom obrniti nov list v klubski zgodovini in kreniti na postopno pot nove rasti. Zahvaljujoč igranju na visokem nivoju ima trenutna generacija igralcev na voljo vrhunske pogoje za treniranje in igranje tekem. Hkrati v klubu še naprej posvečajo pozornost tudi (naj)mlajšim nogometašem.
Provodov, ki v svojem nazivu nosi ime dolgoletnega sponzorja – gradbenega podjetja v lasti nekdanjega igralca in predsednika kluba Josefa Raka – je eden od 20-ih klubov, ki v zlinski regiji nastopajo v konkurenci desetoligašev. Ker je v primerjavi s preteklo sezono, ko je v regiji nastopalo 24 moštev, prišlo do upada klubov, je pred tekočo sezono sledila sprememba sistema tekmovanja. Po novem so tako klubi razdeljeni v dve (in ne več tri) skupine. Provodov nastopa v skupini A, kjer trenutno v družbi še enajstih ekip z 10-imi točkami zaseda osmo mesto. Sezono 2023/24 je v skupini osmih moštev končal na šestem mestu z 18-imi osvojenimi točkami za pet zmag in tri remije.
ogometni objekt v Provodovu omogoča vrhunske pogoje za treniranje in igranje tekem.
Dolgoletno igranje na petoligaškem nivoju je zahtevalo temu primerno infrastrukturo. Tako imajo igralci klubov, ki danes prihajajo na ligaško gostovanje v Provodov, možnost za trenutek okusiti ves »blišč«, ki so ga še nedolgo nazaj bili deležni nogometaši v pet lig višjem rangu tekmovanja. Tudi po smrti svojega dolgoletnega predsednika Josefa Raka v klubu nadaljujejo z investicijami v obnovo obstoječe infrastrukture. V veliki meri gre zahvala Janu Talašu, županu, ki hkrati nosi tudi dres lokalnega kluba. Velik del zaslug za mirno finančno in igralsko prihodnost gre tudi aktualnemu predsedniku (in hkrati trenerju članske ekipe) Milanu Viteku. Poleg občinskega prispevka ima za klub velik pomen tudi finančna podpora Narodne športne agencije. Njene denarne »nagrade« so deležni klubi, ki imajo v tekmovanje prijavljeno katero od mlajših kategorij. Nogometu v Provodovu je še naprej zvesto podjetje Rak, nekaj kron pa v klubsko blagajno primakne tudi prispevek regije ter (bližnjega) mesta Zlin.
Nogometni klub v dogovoru z občino plačuje simbolično eno krono letno za najem igrišča. V zameno je zavezan skrbeti za infrastrukturo.
Josef Rak
V modernem nogometu smo že lep čas vajeni, da so najbolj znani nogometni klubi med glavnimi »tarčami« milijardnih mogotcev. Po nakupu klubov običajno sledi brezglavo razmetavanje neslutenih vsot denarja in nadaljevanju trenda uničevanja nogometnih korenin. Z blagoslovom UEFA-e.
Daleč od oči širše javnosti in medijskih luči ter v nasprotju s (pre)polnimi blagajnami največjih
Skrb za nogometno infrastrukturo se odraža tudi v odlično pripravljeni zelenici.
klubov bijejo amaterski klubi svoje bitke za vsak cekin. Tu in tam se jim nasmehne sreča, ko katero izmed lokalnih podjetij prispeva v klubsko blagajno nekaj svojega drobiža. A le redko se jim nasmehne sreča v obliki mecena, ki na svoja (finančna) pleča prevzame celoten klub, poskrbi za infrastrukturo ter z dolgoročnim načrtom pripelje klub na višji nivo. Ravno takšna zgodba je doletela klub iz Provodova, ko je zanj pričel nastopati Josef Rak.
Rojeni Provodovčan je bil znan širšemu okolju predvsem kot podjetnik, ki je imel svoj čas v lasti kar tri gradbena podjetja. Cenjen in spoštovan med krajani je nase večkrat pritegnil pozornost zaradi svoje strasti do stav. Le da je za razliko od večine igralcev omenjene športne igre na srečo sam stave večinoma dobival. In to celo tako pogosto ter v takšnih zneskih, da je bil na prelomu stoletja razglašen za najboljšega stavničarja v državi. Zato ne čudi, da so se po vsakem njegovem obisku stavne hiše tam prisotni igralci stav nemudoma pognali v lov za njegovim na roke napisanim stavnim listkom.
Moštvo Provodova iz 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je zanj nastopal še Josef Rak (v spodnji vrsti prvi z leve). Vir: arhiv FC RAK Provodov
Brez dvoma je bila Rakova največja strast nogomet. V 80-ih letih je tudi sam nastopal za Provodov. Določeno obdobje svoje igralske kariere je nosil dres z enico na hrbtu. Slabo voljo mu je povzročal neprihod igralcev na tekmo in posledično igranje srečanj z manj kot enajstimi igralci. Zato se je čez čas odločil vzeti stvari v svoje roke in v klub pričel vabiti prvo- in drugoligaške igralce. S čimer se je pričel rezultatski vzpon kluba. Na sredini 90-ih let prejšnjega stoletja je uradno prevzel vodenje kluba.
Zaradi njegove ljubezni do nogometa so navijači v dresu Provodova lahko spremljali igralce, ki so jih še nedavno pred tem videvali na malih ekranih. Večinoma je šlo za nogometaše na koncu svojih karier, ki so si z igranjem za Provodov popestrili svojo nogometno jesen. A rezultat ni bil edini, ki je predsednika Raka usmerjal pri delovanju kluba. Predvsem si je želel, da bi bili igralci
zadovoljni, njihovo zadovoljstvo pa bi posledično krepilo moštveni duh na in izven igrišča. In zato je imel z njimi sklenjen dogovor, ki je poskrbel za zadovoljstvo obeh strani. Da se je izognil nepotrebni birokraciji v klubu, je določene igralce zaposlil v svojem podjetju. In jim dovolil, da so za svojo fizično pripravljenost skrbeli sami. Posledično klub niti v času nastopanja v prvi regijski ligi (gre za peto ligo na državnem nivoju) ni imel organiziranih treningov. Znanje in izkušnje igralcev iz najvišjih lig so zadostovale, da so zmagovali tekme brez treningov proti ekipam, ki so trenirale tudi po večkrat na teden.
V zlatem klubskem obdobju se je Provodovu uspelo dvakrat povzpeti na sam regijski vrh. A se je klub po predhodnem dogovoru predsednika z igralci obakrat odpovedal igranju na višjem nivoju (4. liga). Predvsem iz razloga daljših potovanj in posledično večje časovne obremenitve igralcev.
V času vodenja kluba je Josef Rak poskrbel tudi za znatne izboljšave na infrastrukturi s čimer je klub zadostil zahtevanim pogojem za igranje tekem na višjem nivoju. Poleg dejavnosti v klubu je pustil svoj pečat tudi kot funkcionar v okrožni in regijski nogometni zvezi ter kot podžupan Provodova. Velja za sploh prvega, ki je na regionalni nivo privabil večje število nekdanjih profesionalnih igralcev, kar ni pripomoglo zgolj k rezultatskemu uspehu Provodova temveč je s tem popestril in dvignil kvaliteto ter zanimanje celotnemu tekmovanju.
Josef Rak je preminil po dolgotrajni bolezni v 55-em letu starosti. Nogometni klub je vodil celih 24 let, vse do svoje smrti v začetku leta 2020. S svojim udejstvovanjem in predanostjo bo za vedno zapisan z zlatimi črkami v klubsko zgodovino. Njegova nogometna zapuščina je in bo mladim nogometnim generacijam v Provodovu omogočala odlične pogoje za nogometni razvoj. Medtem ko bodo njihovi starši v svojih spominih lahko obujali številne nepozabne trenutke iz dolgotrajnega obdobja nogometnih uspehov kluba.
Zgodovina in uspehi kluba
Prvi začetki igranja nogometa v Provodovu segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko se je mladina na pobudo učiteljskega zbora vaške osnovne šole zbirala na travniku, kjer je igrala razne igre z žogo.
Kljub priljubljenosti športa (in še zlasti nogometa) se niti v 50-ih letih prejšnjega stoletja ni našla pot za ustanovitev športnega kolektiva. Šele leto 1961 po zaslugi nekaj privržencev prinese ustanovitev telovadne organizacije Sokol znotraj katere je bil
Grob Josefa Raka v rodnem Provodovu.
Moštvo Provodova iz 60-ih let prejšnjega stoletja. Vir: arhiv FC RAK Provodov
organiziran nogometni oddelek. Zaradi premajhne podpore lokalnega okolja, pomanjkanja finančnih sredstev in igralcev je Sokol Provodov nastopal v najnižji ligi zgolj eno sezono.
Novo zanimanje za ponovno oživitev aktivne dejavnosti v kraju prinese šele leto 1973. V začetku naslednjega leta je na ustanovni seji znova obnovljen nogometni oddelek znotraj TJ Provodov. Med letoma 1974 in 78 je bilo ob podpori vodstva lokalnega kmečkega društva postavljeno novo igrišče na katerem igra klub svoje tekme še danes.
Leta 1996 si klub nadene ime glavnega sponzorja, gradbenega podjetja Rak lastnika Josefa Raka in se preimenuje v FC Rak Provodov. Nadaljnji razvoj nogometnega igrišča in infrastrukture ob njem je bil mogoč šele po ureditvi pravnih razmerij s prvotnimi lastniki zemljišč v letu 1999 in prenosu parcel v last občine. Leta 2003 je bila zaključena izgradnja objekta z garderobami. Dve leti zatem je sledila še temeljita rekonstrukcija igrišča, ki je mdr. vključevala razširitev igralne površine. Nasploh je bilo prvo desetletje novega tisočletja obdobje izboljšav in številnih investicij v nogometno igrišče. Ki se zaključijo z vgradnjo sodobnega namakalnega sistema v letu 2009.
Od ustanovitve pa vse do sezone 1997/98 je klub nastopal v najnižji ligi. S prihodom že omenjenega podjetnika in velikega ljubitelja nogometa, Josefa Raka, je povezan redko viden rezultatski vzpon kluba. Tudi zato, ker je Provodov veljal za majhen podeželski klub. Leta 1998 člansko moštvo prvič napreduje ligo višje. A to je bil zgolj začetek strmega rezultatskega vzpona kluba. Po prvem napredovanju je potreboval klub iz Provodova zgolj šest sezon za uvrstitev v najvišjo regijsko ligo. V sezoni 2004/05 so tako ljubitelji nogometa v Provodovu imeli možnost spremljati petoligaške tekme. Kar je za pet nivojev višji rang tekmovanja, kot je to bilo še pred sedmimi sezoni.
Da bi bil doma vzgojenim igralcem omogočen lažji prehod v člansko moštvo, se v klubu leta 2002 odločijo formirati B ekipo.
Predsednik kluba Milan Vitek ob enem izmed številnih panojev na katerih so prilepljeni časopisni članki o Provodovu iz preteklih obdobjih. Na žalost ljubiteljev nogometa klub zaradi prostorske stiske nima pogojev, da bi svoj (bogati) del zgodovine ponosno postavil na ogled. Brez dvoma mora biti ena prvih nalog odgovornih v klubu vse članke pretvoriti v elektronsko obliko.
Levo lovorika za osvojen naslov v najvišji regijski ligi (iz sezone 2017/18) ter ob njej lovoriki za pokalna regijska naslova (iz sezon 2015/16 in 07/08) imajo skupaj z ostalimi petimi pokali posebno mesto v klubski zgodovini uspehov.
Provodov je bil član elitne regijske lige 16 sezon. Večino sezon je končal v zgornji polovici lestvice. Dvakrat se je celo veselil naslova (v sezonah 2009/10 in 2017/18), a se je obakrat odpovedal nastopanju v 4. državni ligi (tako imenovani diviziji). Poleg zelo uspešnih uvrstitev v prvenstvih, so se igralci Provodova še šestkrat veselili regijske pokalne lovorike. Pokalno tekmovanje namreč poteka tudi na nivoju regij in ponekod (ločeno) tudi na nivoju okrožij. Za najuspešnejšo v klubu štejejo sezono 2009/10, ko so poleg prvenstvenega naslova postali tudi regijski pokalni prvaki. Naslov pokalnega prvaka na regijskem nivoju v
prihajajoči sezoni klubom prinaša nagrado v obliki nastopa v češkem pokalu. Kjer je nastopil tudi Provodov. A je tekmovanje v njem vsakokrat zaključil v prvem predkrogu.
V obdobju največjih uspehov kluba so za Provodov nastopali številni igralci s prvo- in drugoligaškimi izkušnjami z domačih in tujih tekmovanj. Modri dres so med drugim nosili nekdanji mladinski reprezentant Češke Aleš Urbanek (v svoji karieri član prvoligaških klubov Sigme Olomouc, obeh praških rivalov Sparte in Slavie ter Spartaka iz Moskve), vratar Petr Radek (belgijski Eupen, Brno), ki je z reprezentanco Češke leta 2007 na svetovnem prvenstvu igralcev do 20 let osvojil srebrno medaljo, Aleš Hellebrand (nastopal za Opavo ter slovaška prvoligaša Ružomberok in Artmedio Petržalko s katero je osvojil državni naslov), Jan Zakopal (v sezoni 1996/97 prvak s praško Sparto ter med letoma 2001 – 08 član Viktorie Plzen) itd.
Po smrti dolgoletnega predsednika kluba v januarju 2020 so se odgovorni in igralci dogovorili, da klub odigra tekočo sezono do konca, po njej pa krene na novo pot uveljavitve domačih igralcev. Zaradi pandemije Covida igralcem naposled ni bilo dano zaključiti sezone. Na drugi strani se formiranje mlade ekipe, sestavljene po večini iz doma vzgojenih igralce, kaže kot pravilna.
V sezoni 2020/21 se je tako Provodov odpovedal nadaljnjemu tekmovanju v prvi regijski ligi in se po 22-ih letih znova prijavil v najnižjo ligo.
B ekipa je ves čas svojega obstoja nastopala v najnižji ligi. Po 18-ih letih je bila po sezoni 2019/20 ukinjena.
Po Raku je vodenje kluba prevzel dolgoletni član klub in domačin Milan Vitek, ki hkrati opravlja tudi naloge trenerja kluba.
Infrastruktura
Ker je nastopanje kluba na višjih nivojih zahtevalo tudi investiranje oz. izboljšave infrastrukture, imajo danes v Provodovu zavidanja vreden nogometni objekt. In to kljub temu, da se z vidika širitve in postavitve spremljajočih objektov nahaja na vse prej kot idealnem mestu. Če so nogometna igrišča klubov v tekmovanjih najnižjih lig po večini na obrobju vasi oz. krajev, velja za Provodov nasprotno. Nogometna infrastruktura se namreč nahaja blizu središča kraja.
Za enim od kotov igrišča je postavljen semafor.
Vzdolž severnega dela igrišča so nameščene klopi. Od tod imajo gledalci zaradi dvignjenega terena najboljši pogled na igrišče.
Zaradi pomanjkanja ob igrišču sta rezervni klopi od sebe oddaljeni zgolj nekaj metrov.
Objekt po dolžini obdaja hribovit teren na eni in potok na drugi strani ter hiše z vrtovi za obemi vrati. Kljub omejenosti se po videnem zdi, da so v klubu maksimalno izkoristili prostor ob igrišču za postavitev vseh potrebnih objektov. Ob prihodu k igrišču pozornost nase usmeri vrhunsko vzdrževana igralna površina z vgrajenim namakalnim sistemom. Zelenica tudi v tem obdobju omogoča kvalitetne pogoje za igranje nogometa. Višji teren severno ob igrišču so v klubu izkoristili za namestitev klopi. Zaradi višje lege imajo gledalci s tega dela najboljši pregled nad dogajanjem na igralni površini. Ki jo za popolno kuliso dopolnjuje še pogled na okoliške vrhove. Ob klopeh postavljena lesena kabina danes deluje bolj kot spomin na najuspešnejše klubsko obdobje, ko je igranje v elitni regijski ligi zahtevalo tudi kamero ob igrišču.
Zgolj dva metra loči zunanji rob igrišča od klubskega objekta.
Zelo prostorna garderoba domače ekipe.
Na nasprotni strani igrišča je postavljen klubski objekt s štirimi prostori (garderobami), ki so bili v lanskem letu deležni obnove. Stene krajšega hodnika, ki povezuje vse notranje prostore, krasijo številne fotografije moštva iz različnih obdobij. Na policah ene od prostornih in modernih garderob (ki v času tekem služi sodnikom) se bohotijo številni osvojeni pokali vključno z najdragocenejšimi – za naslov prvenstvenih in pokalnih regijskih prvakov.
Delno prostorsko stisko so v klubu rešili z namestitvijo kontejnerjev v bližini objekta z garderobami, ki v času tekem služijo kot prodajni kiosk. Ker je glavni objekt oddaljen od roba igrišča zgolj tri korake, je bilo potrebno obe rezervni klopi postaviti ob prosto polovico igrišča. Kar je razlog za redko viden prizor, ko sta obe klopi ena ob drugi. Poleg garderob je bilo igrišče nedavno deležno tudi dodatnih investicij v zaščitne mreže. Omeniti velja še digitalni semafor, postavljen za enim izmed kotov igrišča. Ker ob igrišču ni možnosti parkiranja, so gledalci in igralci v času tekem svoje jeklene konjičke primorani pustiti ob (sicer široki) cesti, ki vodi skozi Provodov.
Igralski kader, trener in predsednik kluba
Nadaljevati nogometno pot na najnižjem nivoju po tem, ko si bil še pred kratkim »v oblakih«, zahteva veliko želje in volje. Kar brez dvoma dokazujejo v Provodovu. V situaciji, kakršni se je znašel Provodov po smrti svojega predsednika, bi za marsikateri klub pomenil konec delovanja. Zahvaljujoč prizadevnosti in pripadnosti igralcev ter odgovornih je klub zmogel brez težav prebroditi zahtevno preizkušnjo. Izkušenim domačim igralcem, ki so v obdobju največjih klubskih uspehov nastopali za člansko B ekipo, so se pridružili doma vzgojeni igralci. S čimer je bila tlakovana nova usmeritev kluba pod taktirko Milana Viteka. Kot novega predsednika kluba ga je čakala vse prej kot lahka naloga. Ki pa jo več kot očitno (ob podpori starejših igralcev z županom na čelu) opravlja z odliko.
Enako, kot njegov predhodnik, je tudi Vitek rojen Provodovčan. Dres matičnega kluba je nosil dve desetletji. V času, ko je bil klub (daljše) obdobje na vrhuncu svoje slave je večinoma nastopal za B moštvo Provodova. Tu in tam je nekajkrat nastopil tudi za A ekipo. Kar 12 let je deloval kot trener mlajših selekcij v (danes) drugoligaškem Zlinu, tri leta pa je vodil tudi mladinsko ekipo v matičnem klubu. Poleg vodenja kluba opravlja Vitek tudi trenersko funkcijo. Umirjen in preudaren z realnim pogledom na dogajanje se zdi kot ustvarjen, da mlado gardo domačih igralcev usmeri na pravo nogometno (in tudi življenjsko) pot. Pri čemer mu brez
Milan Vitek poleg predsedniške opravlja tudi trenerske naloge.
Radek in Jan Talaš predstavljata eno od dveh bratskih navez v moštvu. Slednji hkrati opravlja tudi funkcijo župana kraja.
Talentirani 16-letni Matej Konařik je eden ključnih igralcev v moštvu Provodova.
dvoma pomagajo bogate igralske in trenerske izkušnje. Njegov pozitiven pogled na prihodnost nogometa v rodnem kraju ima trdne temelje. Delo z mladimi se namreč klubu več kot obrestuje. Če v mnogih konkurenčnih klubih na tem nivoju tekmovanja prevladujejo igralci z večdesetletnim igralskim stažem, je slika v Provodovu ravno obratna. Domačin Petr Štepanik z 38-imi leti velja za najstarejšega igralca (s hkrati najdaljšim igralskim stažem v klubu). A kar nekaj igralcev v kadru je za generacijo mlajših. Vključno z najmlajšim med njimi Matejem Konařikom. Enako, kot Štepanik, tudi 16-letni Konařik prihaja iz Provodova. Navkljub svoji mladosti se brez težav spopada z bremenom glavnega napadalca. Konařik je namreč v aktualni sezoni dosegel skoraj polovico vseh zadetkov (11 od 23-ih) Provodova, kar ga uvršča na drugo mesto lestvice strelcev zahodne skupine tekmovanja.
Ob omembi igralskega kadra velja dodati, da ima kar polovica igralcev svoje bivališče prav v Provodovu. Kar je brez dvoma ena od prednosti in hkrati podlaga za »brezskrbno« prihodnost kluba. Član igralske zasedbe Provodova je tudi župan kraja, Jan Talaš. Ki skupaj z Radkom zastopa eno od dveh bratskih navez v moštvu. Poleg njiju namreč klubske barve zastopata še Ondřej in Filip Plašek. Slednji je tudi kapetan moštva. Piko na i »družinskemu« delu ekipe predstavlja trenerjev sin Pavel Vitik, ki sledi (nogometni) poti svojega očeta.
Mlajše kategorije
Prvi poskusi o organiziranem treniranju otrok v Provodovu datirajo v obdobje ob koncu 70-ih in začetku 80-ih let.
Sezona 1982/83 velja za prvo uradno, ko je klubske barve zastopala katera izmed mlajših selekcij. Šlo je za ekipo starejših dečkov. Ki pa je nastopala zgolj eno sezono. Naslednji poskus je sledil v drugi polovici 80-ih let. A se je tudi takratna oživitev zanimanja za nogomet pri mlajših po zgolj dveh sezonah klavrno končal. Z začetkom preporoda članskega nogometa v Provodovu je povezan tudi (tokrat precej bolj uspešen) ponovni pričetek organiziranega treniranja nogometa pri mladih ljubiteljih nogometa. Od sezone 1999/2000 tako v klubske barve poleg članske ekipe redno zastopa vsaj ena izmed mlajših selekcij.
Rezultatski vzpon članske ekipe je posledično pripomogel tudi k večjemu zanimanju za nogomet pri mladih. Po prijavi ekipe starejših dečkov v ligaško tekmovanje leta 1999, sledi formiranje kadetske in mladinske ekipe (selekcija na ravni okrožja oz. regije nastopa skupaj) leta 2008, mlajših dečkov dve leti zatem ter starejših cicibanov v letu 2011. Zaradi preobremenjenosti igrišča so starejši dečki svoje domače tekme igrali v 5 km oddaljeni vasi Ludkovice. V tem obdobju je klub organiziral vadbo tudi v t.i. nogometnem vrtcu, kjer so najmlajši pod budnim očesom klubskih trenerjev spoznavali prve nogometne korake.
Kljub tragični usodi nekdanjega predsednika po zaslugi odgovornih v klubu delo z mladimi ni usahnilo. Tako je na igrišču v Provodovu tudi v aktualni sezoni moč slišati otroške glasove. Poleg članov namreč barve kluba zastopa tudi ekipa mlajših cicibanov (U-8). V pretekli sezoni so za Provodov nastopali še starejši cicibani, ki svojo igralsko pot nadaljujejo pri ekipi mlajših dečkov. Podobno, kot njihovi starejši vrstniki v mladinski ekipi, tudi oni nastopajo združeni z ekipo iz ene izmed okoliških vasi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Nerealno bi bilo pričakovati, da bi bila zunanja (medijska) podoba kluba na enakem nivoju, kot je bila v času največjih uspehov. V obdobju igranja Provodova v najvišji regijski ligi so se reportaže in prispevki z njihovih tekem redno pojavljali na lokalnih televizijah. Spomin na zlate čase kluba lahko obudimo z obiskom njihove spletne strani, ki je še vedno dostopna. Kjer pa zadnja novica na njej datira desetletje nazaj. Kakršno koli aktualno novico o klubu bi (vsaj na spletu) danes iskali zaman. Edino, kar v kraju opominja na aktivnost nogometnega kluba, je plakat, ki na stavbi krajevne trgovine ljubitelje nogometa vabi na prihajajočo prvenstveno tekmo. Navkljub igranju v najnižji ligi ima klub – vsaj kar se pojavljanja na spletu tiče – »rezervo«, ki bi jo bilo vredno izkoristiti.
Po smrti predsednika Raka je bil prvi cilj stabilizacija kluba in postavitev novih smernic. Zahvaljujoč delu z mladimi je bil ta korak storjen z odliko. Mešanica izkušenih igralcev in golobradih mladeničev iz lastnega gnezda se kaže kot dober temelj bodoče prihodnosti kluba in nasploh ohranitve nogometa v Provodovu. Vzgoja domačih igralcev in njihovo postopno vključevanje v člansko ekipo ostaja še naprej ena glavnih prioritet v klubu. A tudi trud kluba v tej smeri
Utrinek s petkovega popoldanskega treninga.
Edino informacijo o nogometni tekmi je moč zaslediti s plakata.
ni nujno zagotovilo za uspešno prihodnost. Česar se zaveda tudi domači strateg Vitek, ki ob tem omeni študijsko obdobje igralcev in posledično njihovo selitev v oddaljenejše kraje. Po katerem se le redki od njih vrnejo v svoj domači kraj in nadaljujejo z nastopanjem za svoj matični klub. Kar je v današnjem času težava večine podeželskih klubov.
Navkljub vsem okoliščinam so trenutni temelji v klubu dovolj trdni. Pogled predsednika in trenerja moštva Vitka je zato lahko opravičeno brezskrben in pozitiven. Zaradi številnih najstnikov v ekipi gre ob pravilnem pristopu in odnosu pričakovati nadaljnjo rast moštva. Tudi v rezultatskem smislu. Prav nobeno presenečenje ne bi bilo, če bodo privrženci Provodova svoje ljubljence že v bližnji prihodnosti lahko spremljali na višjem (ligaškem) nivoju.
Člansko moštvo FC RAK Provodov v jesenskem delu sezone 2024/25.
3. novembra, 2024
Dobrkovice
Na jugovzhodu Češke leži Zlinska regija. Večja mesta (z nad 100 tisoč prebivalci) bomo tu iskali zaman. Predel Vizoviških vrhov južno od regijskega središča Zlin lepo odraža podobo celotne regije – gričevnata pokrajina z gozdovi in polji med katerimi so posejane vasice, večinoma z nekaj sto prebivalci. Ena takšnih vasi so tudi Dobrkovice.
V vasi s približno 250 prebivalci idilični mir prekinjajo edino zvoki traktorjev, ki v teh dneh z okoliških polj odvažajo pridelke. Vsaj zadnji konec tedna je bilo v vasi opaziti celo več kmetijske mehanizacije, kot osebnih vozil. Na splošno pa v Dobrkovicah vlada spokojni mir. Cesta, ki vodi skozi vas, je malo prometna. Tudi v bližini vasi ni kakšne prometnejše ceste ali drugega objekta, ki bi povzročal hrup in rušil spokojno vaško življenje.
Pogled na nasprotno stran doline, kjer se nahaja tudi nekaj novejših družinskih hiš.
Kmetijstvo je tudi po stoletjih ohranilo pomembno vlogo v življenju vaščanov.
Baročni spomenik iz sredine 18. stoletja posvečen svetemu Janezu Krstniku se nahaja zahodno nad vasjo.
Zahodni del vasi.
Kapela Marije Pomočnice z mostičkom in potokom Holomna pod njim.
Lesena zvonica ter kapela.
Baročni spomenik iz sredine 18. stoletja posvečen svetemu Janezu Krstniku se nahaja zahodno nad vasjo.
Lesena zvonica ter kapela.
Zahodni del vasi.
Kapela Marije Pomočnice z mostičkom in potokom Holomna pod njim.
Vzhodno ob vasi se nahaja manjša poslovno industrijska cona, ki vključuje žago ter družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo cevi in profilov. Tako kot generacije pred njimi, se mnogi prebivalci posvečajo kmetovanju. Predvsem poljedelstvu. Prva pisna omemba Dobrkovic sega v leto 1360. Podobno, kot pri mnogih vaseh, tudi tu ime kraja izvira iz predpone osebnega lastnega imena (Dobr-).
Vasi je bil dodeljen status samostojne občine leta 1990, svoj grb in zastavo pa je dobila 22 let kasneje. In to z anketo, po kateri je zmagoviti predlog prejel 37 (od 103 oddanih) glasov. Na vaškem grbu je upodobljena srebrna vrtnica z zlatim semenom iz katere izstopa zlat procesijski križ ter desno ob njem srebrno rezilo. Modra podlaga v grbu simbolizira pripadnost kraja moravski zemlji. Hkrati se detajli v grbu navezujejo na kmetijsko naravo vasi. Da sta bili do pričetka druge svetovne vojne poljedelstvo in živinoreja praktično edini panogi, ki sta omogočali preživetje, nam priča tudi vaška kronika. V njej lahko najdemo zabeležene podatke od točnega števila glav posameznih gospodarskih živali v določenih letih pa vse do točnega števila kokoši, gosi in jajc, ki so jih bili lokalni prebivalci primorani nameniti gospodarjem zemljišč.
Dobrkovice so od nekdaj veljale za revnejšo vas. Ker dela v vasi in okolici ni bilo dovolj za vse, so številni odhajali na sezonska dela v druge predele Češke. Pa tudi na ozemlje današnje Avstrije.
Vas sta še dodatno prizadeli obe svetovni vojni. 72 vaščanov je bilo vpoklicanih v vojaško službo. 10 od njih je v vojni izgubilo življenje. V spomin na padle vaščane so v Dobrkovicah leta 1921 postavili spomenik. Za nameček kraju ni bilo prizanešeno niti ob koncu druge svetovne vojne. V takratnih zračnih bombardiranjih je bilo poškodovano precej gospodarskih objektov skupaj z bivalnimi enotami.
Zaključna dela na tlakovani poti skozi urejen park v središču vasi.
Zanimiv detajl.
Svoj kmečki značaj so Dobrkovice ohranile do danes. Nenazadnje to dokazuje tudi pogled na številna sadna drevesa na vrtovih hiš.
Brez dvoma je domačine potrebno pohvaliti za urejen izgled vasi. Predvsem osrednjega dela Dobrkovic. Le-ta se nahaja na najnižji točki kraja. Skozenj teče potok Holomna ob katerem so lepo urejene zelene površine, ki jih dopolnjujejo kapela Marije Pomočnice, lesena zvonica iz leta 1860 ter tlakovana pot preko dveh mostičkov. Na drugi strani vaške ceste je prav tako lepo urejeno avtobusno postajališče na katerem med tednom ustavlja 10 parov avtobusov, ki povezujejo Zlin z mestom Uhersky Brod. Trije pari avtobusov zavijejo v vas tudi ob koncih tedna in praznikih. Nekaj več avtobusov ustavlja še ob drugem postajališču, ki se nahaja približno kilometer z vasi ob nekoliko bolj prometni cesti.
Avtobusno postajališče.
Informativna tabla in za njo glavni vaški objekt s prostori za gasilce, trgovino in gostiščem.
Dobrih sto metrov nad središčem vasi ima svoje prostore vaški urad.
Nekdaj se je v vasi nahajala tudi šola. A so jo zaradi premajhnega števila učencev leta 1976 dokončno ukinili. Zdi se, da ima danes najpomembnejšo vlogo v vasi po velikosti najbolj izstopajoč objekt. Tudi ta se nahaja v centru vasi, ob avtobusnem postajališču, v njem pa najdemo prostore prostovoljnega gasilskega društva, trgovine (odprte šest dni v tednu) ter gostišča, ki svoja vrata za obiskovalce odpira ob koncu tedna.
25. avgusta, 2024