Med sprehodom skozi Bludovice bi le redko kdo pomislil, da ga pot vodi skozi mesto s 23 tisoč prebivalci. Razpotegnjeno naselje v neizraziti dolini z nekaj družinskimi hišami, večjim potokom, kapelico in kolesarsko stezo namreč daje pridih tipične češke vasi(ce). Morda edino prometna cesta, ki vodi skozi Bludovice v in iz centra Novega Jičina, spominja na vrvež in hrup mestnega okolja. A ker je administracija tudi v tem pogledu neizprosna, se je potrebno »sprijazniti« z dejstvom, da tudi mestno okolje premore podeželski pridih.
Pred točno petimi desetletji so namreč takratno samostojno vas združili z mestom Novy Jičin. Od takrat dalje Bludovice predstavljajo podaljšan (južni) krak enega izmed šestih okrožnih središč Moravskošlezijske regije. S približno 400 prebivalci in brez lastne trgovine je predel ohranil precej bolj vaški pridih.
Podobno, kot pri večini čeških naselij, tudi ime Bludovice izvira iz osebnega imena (Blud, Bludovi ljudje). Prva ohranjena pisna omemba kraja sega v leto 1302, samo naselje pa je verjetno nastalo stoletje prej.
Prebivalci so se skozi stoletja preživljali v glavnem s poljedelstvom, sadjarstvom ter vzrejo goveda in drobnice. Kmetje so s svojo volno potovali tudi v Francijo in Rusijo. Kasneje so revnejši našli možnost preživetja tudi v tovarnah Novega Jičina.
Na nekdanje vaško gospostvo oz. fevd (fojtstvi) nas približno na sredini razpotegnjene vasi spominja ohranjen objekt nekdanjega gospodarja. Najbolj znan fevdalni rod se je imenoval Neusser, ki je z Bludovicami upravljal kar 400 let. Med najvidnejše predstavnike omenjenega rodu je spadal Franz Neusser, ki si je zelo prizadeval za odprtje mestne šole in s tem dvigniti nivo izobraženosti lokalnega prebivalstva. Z odprtjem šole leta 1861 mu uspe izpolniti enega od svojih ciljev. Šola je v Bludovicah delovala več kot 100 let.
Prebivalci Bludovic so leta 1939 ustanovili vrtec. Ker je bilo območje takrat del Sudetov, so vrtec obiskovali zgolj nemški otroci. Po koncu vojne in izgonu nemškega prebivalstva je vrtec dve leti sameval, nakar se je njegovo delovanje obnovilo. Vrtec je deloval vse do začetka 90-ih let, ko ga zaradi upada otrok zaprejo. Stavba je naslednja leta služila raznim namenom. Vse dokler je mesto leta 2013 ni ponudilo v najem. Lokalni odločevalci so se odločili
da obnovijo prvotno dejavnost. Pred desetimi leti so tako starši znova imeli možnost svoje otroke vpisati v bludoviški vrtec.
Na daleč vidna rdeča stavba vrtca se nahaja ob glavni cesti v južnem predelu Bludovic. Večina hiš je sicer lociranih v severni polovici, kjer se dolina nekoliko razširi. Razporejene so približno enakomerno na obeh straneh reke Zrzavke. Glavna cesta vodi vzporedno z levim bregom reke. Prebivalce z nasprotnega brega povezuje z nekaj manjšimi mostovi. V teh dneh bi marsikdo ob pogledu na vodni pretok v dokaj globokem koritu nemudoma zavrnil kakršno koli asociacijo z reko. Če je danes morda prisotna dilema ali gre za reko ali potok, so si leta 2009 vsi prebivalci enotni o njeni moči. Takrat se je Zrzavka po obilnih padavinah spremenila v deročo reko, ki je pred seboj odnašala dobesedno vse. Tudi človeška življenja. Prizanesla ni niti lokalni progi. Leta kasneje je večina prebivalcev na referendumu odločila, da kraj na mestu nekdanje trase železnice (ki sicer v času poplav ni bila več v uporabi) zgradi kolesarsko stezo. Danes priljubljena steza je speljana med glavno cesto in Zrzavko, njen večji del skozi Bludovice pa je namenjen zgolj kolesarjem (in ne tudi pešcem).
Zaradi lege ob glavni cesti, ki vodi iz centra Novega Jičina, je posledično tudi avtobusnih povezav precej. Tudi ob vikendih. Vsi avtobusi v smeri proti severu končujejo svojo pot na glavni avtobusni postaji v Novem Jičinu. V nasprotni smeri linije povezujejo predvsem okoliške kraje, nekaj pa jih nadaljuje vožnjo tudi do večjih mest v sosednji (Zlinski) regiji. Ob cesti skozi Bludovice se nahajata dve postajališči. Izstop na vsakem od njiju je potrebno vnaprej najaviti.
Obiskovalci Bludovic lahko lakoto potešijo v restavraciji, a le med ponedeljkom in petkom v času kosil. Po glavnem obroku imajo v toplih dneh možnost svoj gurmanski užitek nadgraditi z domačim sladoledom, ki ga najdejo v kiosku ob nogometnem igrišču, nekaj minut hoda od restavracije. Tovrstni kioski (oz. hiške) so na Češkem zelo priljubljeni. Pogosto jih je možno videvati ob (večinoma) prometnejših cestah. Vse imajo v ponudbi točen sladoled. Poleg sladoleda pogosto ponujajo tudi različne naravne sokove ipd.
Podobo Bludovic dopolnjuje še kapela svetega Mihaela. Za popolno sliko pokrajine je vseeno potrebno storiti nekaj korakov navkreber, kjer se po nekaj minutah hoje odprejo pogledi na številne vrhove hribovja Beskydov.
Dodaj odgovor