Kljub temu, da nogometni klub Sokol Pavlov koraka k svoji osemdesetletnici delovanja, bomo – vsaj na svetovnem spletu – kakršne koli podatke o njegovi aktivnosti iskali zaman. Naravnost idealna lega igrišča (ki je bilo zgrajeno po načrtni potopitvi prvotnega) na severnem robu vasi kar delno zakriva ne ravno rožnato stanje kluba. Po številnih težavah z igralskim kadrom tako odgovorni v klubu kot igralci upajo, da je zadnji zimski premor pomenil prelomnico v smeri k boljšim rezultatom.
V konkurenci krajev s klubi v najnižjih ligah širom Češke, Pavlov s svojimi dobrimi 600 prebivalci zagotovo ne sodi med tiste manjše. Za nameček je nogomet v vasi kar konkretno potisnjen v senco glavnih gospodarskih dejavnosti, kot sta vinogradništvo in turizem. Da slika vendarle ni povsem črna, gre v veliki meri zasluga občini z županom na čelu – tudi nekdanjim nogometašem Pavlova – ki klubu pomaga z zadostnim finančnim prispevkom ter mu omogoča uporabo igrišča za simbolični znesek letne najemnine.
Eden glavnih finančnih prilivov za klubsko blagajno predstavlja soorganizacija tradicionalne prireditve narodnih noš, ki v kraju poteka vsako leto sredi avgusta. Hkrati klub organizira tudi manjši lokalni prireditvi na predvečer prvega maja (t.i. sežig čarovnic) in dan otrok, namenjen predvsem družinam z otroki. Nekaj malega v proračun prispeva tudi zasebni kapital s katerim v klubu priskrbijo del opreme za igralce oz. poskrbijo za izboljšavo na infrastrukturi.
Če ima klub z zgoraj naštetim pokrito finančno delovanje, ga v zadnjem obdobju precej bolj tarejo težave z igralskim kadrom. Predvsem poškodbe ter tudi odhodi igralcev so botrovali k igranju tekem z manjšim številom igralcev (bile so tekme, ko je Pavlov nastopil zgolj z osmerico igralcev). Ali pa je bil zaradi prevelike odsotnosti primoran celo odpovedati udeležbo na kateri od tekem. Kot denimo v jesenskem delu aktualne sezone, ko so (po sicer
predhodni najavi) izpustili eno izmed gostovanj. Tekmo so kasneje po odločitvi okrožne nogometne zveze izgubili za zeleno mizo. Nemalokrat so nastalo situacijo reševali starejši (nekdanji) igralci, ki so – tudi s petimi križi na hrbtu – pomagali svojemu klubu pri preživetju.
Sokol Pavlov nastopa v najnižji ligi okrožja Břeclav v Južnomoravski regiji. Podobno, kot že nekaj predhodnih sezon, so tudi v aktualni moštva v najnižji ligi znotraj okrožja razdeljena v dve skupini. Vsaka od njih šteje 12 nastopajočih. Hkrati je potrebno pripomniti, da so mnogi klubi za obstoj svojih članskih moštev oz. nogometa v kraju bili primorani poiskati pomoč (močnejših) okoliških klubov. V večini primerov gre za združitev članskih moštev z B ekipami višjeligaških klubov. Igralci višjerangiranih klubov imajo možnost nastopati tako za svojo prvo ekipo, kot tudi za združeno moštvo (v kolikor si po pravilniku nogometne zveze tekme nista časovno preblizu). Kar marsikdaj povzroča nejevoljo pri njihovih nasprotnikih. Kar priznavajo tudi v Pavlovu. Zlasti ko naletijo na nasprotnika, ki ima v kadru igralce, ki sicer nastopajo nekaj lig višje.
Pavlov v tekoči sezoni nastopa v skupini A. Po štirih odigranih krogih spomladanskega dela prvenstva zaseda zadnje mesto s sicer enakim točkovnim izkupičkom petih točk, kot njihov največji rival Perna. Kanček upanja na lepše čase kaže pogled na spomladansko lestvico. Po tem, ko so igralci Pavlova jeseni osvojili zgolj eno samo točko (ravno na gostovanju pri glavnem tekmecu), so štiri odigrane
tekme nadaljevanja prvenstva točkovno bero znatno izboljšale. Po besedah odgovornih v klubu ter igralcev se glavni razlog skriva v večji širini igralskega kadra, h kateri so prispevali tako povratniki po poškodbi kot novinci v ekipi. In ravno zadostni igralski kader naj bi bil po besedah trenerja Jan Martineca in igralca Tomaša Hutra glavno zagotovilo za rezultatski obrat k lepšim časom.
Po klavrnem jesenskem delu prvenstva je lepše nadaljevanje nakazala prva zmaga v spomladanskem delu (2:0) ter osvojena točka za presenetljiv remi 1:1 v zadnjem odigranem krogu na gostovanju pri četrtouvrščeni ekipi.
Vseeno se ne gre izogniti dejstvu, da bi v klubu lahko marsikaj postorili tudi za njegovo (vidnejšo) zunanjo podobo. Ena takšnih malenkosti bi bila tudi izdelava klubskega simbola (znaka) s katerim bi se identificiral nogomet v Pavlovu. Klub namreč ob svojem imenu uporablja občinski grb.
Zgodovina in uspehi kluba
Po ustanovitvi vaškega sokola leta 1948 je leto zatem sledila še ustanovitev lokalnega nogometnega kluba. Ta od samega začetka v svojem nazivu nosi ime
»sokol«. Z zgodovino nogometa v Pavlovu je močno povezano tudi nogometno igrišče. Klub je v dosedanjem obstoju svoje domače tekme igral na kar treh različnih lokacijah. Ob njegovi ustanovitvi je bilo igrišče urejeno na južnem (najvišjem) delu Pavlova. Kasneje se je klub preselil na najnižji predel severno ob vasi, kjer so se nekdaj raztezali širni travniki. Niti na novi lokaciji jim ni bilo dovoljeno nastopati daljše obdobje. Predel z nogometnim igriščem je bil namreč po odločitvi vrha države v 70-ih letih prejšnjega stoletja določen za izgradnjo velikega pregradnega jezera. Lokalni oblastniki so zato hitro zavihali rokave in leta 1972 pričeli s pripravami za stavbo novega nogometnega igrišča. Zanj je bila določena lokacija na severozahodnem robu Pavlova, na hribovitem terenu, ki je zahteval konkretno preureditev zemljišča (nanos in odvoz večje količine materiala).
Lokalni ljubitelji nogometa so slavnostno otvoritev novega igrišča z
garderobami dočakali 1. junija 1980. Predvsem nekdanji nogometaši se spominjajo začetnega obdobja, ko je bilo zaradi večje količine blata na njem igranje močno oteženo. Razmere so se nato izboljšale, ko je površino prekrila trava.
O samih rezultatih oz. uvrstitvah Pavlova ni natančnih podatkov. Po besedah starejših privržencev in nekdanjih nogometašev naj klub v času svojega obstoja ne bi nikdar nastopal višje od druge okrožne lige. Nekajkrat je prvenstvo sicer zaključil dovolj visoko, da se mu je ponudila priložnost uvrstitve v najvišjo ligo okrožja. A je vsakič naletel na težavo s katero se v klubu srečujejo tudi danes. Eden od pogojev za nastopanje v prvi okrožni (danes osmi) ligi je od klubov zahteval imeti prijavljeno vsaj eno od mlajših selekcij. Česar jim v Pavlovu nikdar ni uspelo izpolniti.
Navkljub želji po nastopu v višjem rangu tekmovanja, se ta predhodnim generacijam ni mogla uresničiti. Težko je oceniti, ali gre krivdo v celoti pripisati zgolj premajhnemu interesu otrok. Ali pa bi nemara tudi vodilni v klubu v preteklosti lahko postorili več pri formiranju katere izmed mlajših selekcij s čimer bi članskemu moštvu omogočili tako željen preboj med vodilne ligaše okrožja.
Svojo zadnjo sezono v drugi najnižji (oz. deveti) ligi je Pavlov odigral v sezoni 2016/17. Kljub osvojenim 18-im točkam je zasedel zadnje mesto. Ključno vlogo k neuspehu so botrovale predvsem težave z igralci. V sezoni 2022/23 sicer še enkrat nastopi v takratni drugi okrožni ligi. Ki pa je bila zaradi enoletne reorganizacije tekmovanj s strani okrožne nogometne zveze hkrati tudi najnižja liga. V zadnjih letih nastopanj med desetoligaši je Pavlov prvenstva končal bodisi v sredini bodisi v spodnjem delu lestvice. Enako kot preteklo sezono, ko je v konkurenci 11-ih klubov v svoji skupini zasedel končno šesto mesto.
Infrastruktura
Pavlov resda prištevamo med vasi, a bi marsikdo prvič pot do vaškega nogometnega igrišča le stežka našel brez pomoči novodobne tehnologiie. Pristop do njega je sicer možen tudi z jeklenim konjičkom po strmi makadamski cesti, ki se po približno stotih metrih konča ravno ob vstopu do objekta z vaške strani. Parkirni prostor pred vhodom je močno omejen. Ob pogledu na okolico bi lego igrišča nemara lahko označili za idilično. Za kuliso na zahodni strani skrbi vzpetina z ostanki nekdanjega gradu Děvičky. Če bi teren nad to stranjo igrišča ne preraščalo grmičevje, bi pogled zajel še vinograde na pobočjih nad pregradnim jezerom Nove Mlyny. Njegovo gladino je prav tako možno uzreti, če pogled z roba igrišča usmerimo proti severu. Igrišče je umeščeno v strmo pobočje, kar močno otežuje kakršne koli širitve oz. izgradnjo objektov ob njem. Do njega vodi tudi dve strmi poti, ki bolj povezujeta že omenjeni vrh z razvalinami gradu oz. višje ležeči prostor z igrali ter zgodovinski muzej, ki je vkopan v zemljo pod nogometnim igriščem. Čeprav gre za sosednji objekt, ga obiskovalci lahko opazijo zgolj s severnega roba igrišča.
Nogometno igrišče je sicer postavljeno v smeri JZ – SV. Klubski objekt se nahaja ob njegovem južnem robu. Stavba je bila zadnjo zimo deležna temeljite obnove. Največji del v njej zaseda prostor, opremljen s Tv ekranom ter z nekaj mizami in stoli, ki služi tako gledalcem v času dogodkov kot tudi igralcem za klepet pred in po tekmah. Manjši in lepo urejen ločen prostor v kotu je namenjen prodaji jedače in pijače skozi prodajno okence. Garderobi sta preprosti in dovolj prostorni za udobje igralcev. V seštevku gre za sodoben in preprost objekt, ki tako glavnim akterjem kot njihovim privržencem nudi vse potrebno za ta nivo tekmovanja.
Igrišče s treh strani obdaja približno meter visoka kovinska ograja. Večina gledalcev se odloči spremljati tekme v bližini vstopa na delu igrišča med glavnim objektom in rezervnima klopema. Starejši privrženci namesto stoje tekme rajši spremljajo sede z ene izmed klopi ob zunanjem delu klubskega objekta, kjer v družbi in ob pivu premlevajo dogajanje na zelenici. Še najboljši pogled na igrišče nudi teren
ob severovzhodni strani igrišča. Predvsem zaradi strmejšega terena na katerem je nekaj (že dodobra strohnelih) klopi. Trojica od njih služi celo kot podlaga za nameščene plastične stole. Zaradi težjega pristopa se le redki gledalci odločajo spremljati nogometne dvoboje s tega dela terena. Nemara še največjo »rezervo« predstavlja ravno ta del ob igrišču, ki bi z minimalnimi posegi ter zamenjavo zastarelih klopi lahko pripomogel k še lepši podobi celotnega nogometnega objekta.
Manjši plehnati rezervni klopi z leseno podlogo nudita prostor za morda peterico (ne premočnih) žogobrcarjev. Približno toliko otrok lahko v času tekem najde mesto na katerem od igral za nogometnimi vrati v bližini klubskega objekta.
Večina nogometašev na tem nivoju bi zagotovo pohvalila igralno površino igrišča v Pavlovu. Čeprav pogled od blizu razkriva, da je na delih igralna površina neravna, v seštevku nudi dobre pogoje za igranje prvenstvenih tekem. Zasluga gre tudi namakalnemu sistemu. Za njegovo vgradnjo so poskrbeli kar igralci sami. Redno zalivanje v obdobju sušnih in vetrovnih dni (kakršnih so na Češkem priča v tem obdobju) močno pripomore k rasti trave. Dasiravno bi za mehkejšo igralno podlago bila potrebna tudi obilnejša pošiljka dežja.
Igralski kader in trener
Čeravno ne zaseda vidnejše funkcije v klubu, velja Jaroslav Straškraba za enega izmed stebrov delovanja kluba. Velika verjetnost je, da bomo nekdanjega nogometaša Pavlova srečali ob igrišču tudi v dneh, ko na njem ne bo aktivnosti. Svojo predanost in zvestobo lokalnemu klubu izkazuje tudi v jeseni življenja, ko svoj čas posveča skrbi tako za klubski objekt kot igralno površino. Gre za osebo, ki predstavlja srce vsakega vaškega kluba in brez katerih bi bilo njihovo delovanje najmanj pod vprašajem. Na dan tekme bo omenjeni kot prvi prišel k igrišču, kjer bo poskrbel vse potrebno za igralce in gledalce tako na kot ob igrišču. In po tekmi zapustil igrišče kot zadnji.
Čeprav je kot predsednik kluba uradno naveden Aleš Machala, sam te funkcije ne opravlja več. Za legendo pavlovskega kluba bi brez dvoma lahko šteli tudi aktualnega trenerja moštva Jana Martineca. Omenjeni bi zagotovo še danes nosil dres svojega matičnega kluba, če ga ne bi doletela poškodba gležnja, po kateri je bil primoran kopačke obesiti na klin. Martinec je za svoj matični klub pričel nastopati pri 16-letih (zagotovo bi to storil že prej, če bi v klubu imeli mlajše selekcije). S tem je nadaljeval očetovo pot, ki je celotno svojo nogometno pot posvetil klubu izpod vzpetine Děvin. Sprva kot igralec in nato kot trener. Tako Janov oče kot mati sta s svojim udejstvovanjem pustila globok pečat v zgodovini kluba.
Kot je bilo že omenjeno, se tudi v Pavlovu – podobno kot v mnogih manjših sredinah – soočajo s pomanjkanjem igralskega kadra. Zimski premor je sicer poskrbel za vedrejše razpoloženje. Vseeno bi si v klubu želeli v svojem kadru videti kakšnega pristnega Pavlovčana več. Trenutno je pravih domačinov, ki so se v tekoči sezoni znašli v kadru za tekmo, šesterica. Med njimi je tudi kapetan moštva Radovan Bednař, ki je trenutno po sili razmer primoran nositi vratarski dres. Čeprav mu je ljubše nastopati v polju, s svojimi posredovanji med vratnicama nosi velik del zaslug za dober točkovni izplen v spomladanskem delu prvenstva.
Najstarejši med aktivnimi igralci Pavlova je 54-letni Jiři Chromek. Tudi sicer je igralski kader Pavlova
vse prej kot rosno mlad. Tudi zato bi v klubu z odprtima rokama sprejeli prihod kakšnega mlajšega žogobrcarja. Kot je denimo Tadeaš Maděryč, ki s svojimi 24-imi leti velja za najmlajšega med »sokoli«.
Čeprav so pri ekipah z dna lestvice oči večinoma usmerjene v defenzivni del ekipe, marsikdaj ne manjka v njihovih sredinah kvalitetnih napadalcev. Eden takšnih je Lukaš Struhar. Borbeni ofenzivni igralec, ki se znajde tako na krilu kot na sredini igrišča, je s petimi doseženimi zadetki trenutno vodilni na klubski lestvici strelcev.
Mlajše kategorije
Ob omembi otrok v povezavi z nogometom se prav vsi sogovorniki iz kluba zdijo vdani v usodo preteklosti. Čeprav so tudi v Pavlovu imeli nekaj krajših obdobij, ko je za klub v 80-ih letih nastopala združena ekipa kadetov in mladincev ter v 90-ih moštvo dečkov. A se je tudi ta zgodba po treh sezonah klavrno končala.
Po besedah sogovornikov so glavni razlogi za nezanimanje otrok oz. mladine za nogomet v novodobnih tehnologijah ter majhnem številu otrok v Pavlovu. Za nameček v kraju ni niti osnovne šole s katero bi lahko v klubu sodelovali in posledično morda privabili katerega žoge željnega otroka na vaško igrišče. Ob vsem naštetem posledično v klubu niti ne razmišljajo, da bi se (vsaj v bližnji prihodnosti) posvečali delu z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če imajo odgovorni klubski delavci s privabljanjem otrok marsikdaj zaradi takšnih in drugačnih okoliščin kljub trudu zavezane roke, pa temu ni tako pri skrbi za zunanjo podobo kluba. Pri čemer se manjko klubskega grba zdi še najmanjša težava. Čeprav se v Pavlovu zavedajo nelahke situacije z igralskim kadrom (zaradi česar so se odgovorni nedavno spogledovali tudi s preživetjem kluba), na vprašanje o postavitvi vsaj kakšne družabne klubske strani na spletu zgolj skomignejo z rameni. Čeprav so mnogi klubi na enaki ravni večkrat dokazali, da lahko tudi preko aktivne Facebook strani uspejo v svoje vrste privabiti nogometa željne igralce. Pri čemer izgovor, da njihove domače tekme bolj ali manj obiskuje zgolj starejša populacija, le stežka pije vodo. Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Pavlovu, je tako plakat na oglasni deski pred trgovino v središču kraja, ki vabi na ogled prvenstvene tekme.
Primarni cilj odgovornih tako ostaja zadržati nogomet v Pavlovu tudi v prihodnosti. Kar zna biti vse prej kot lahka naloga. Vsaj če bi sodili po usodi številnih okoliških klubov, ki so bili primorani svoj nadaljnji obstoj vezati na združitev z večjim klubom. Čemur se v Pavlovu želijo izogniti. Oziroma nadaljevati svojo (samostojno) pot ter ostati neodvisni od sosedskih klubov. Za kar bodo bržkone potrebovali tako srečo kot tudi lastno iznajdljivost. Ob ohranitvi obstoječega kadra ter še kakšni okrepitvi pred novo sezono bi z uvrstitvijo med prve tri ekipe morda lahko uresničili tudi svoj kratkoročni rezultatski cilj. Vseeno pa bo veliko večji izziv predstavljala postavitev temeljev za dolgoročno stabilnost kluba.
V konkurenci krajev s klubi v najnižjih ligah širom Češke, Pavlov s svojimi dobrimi 600 prebivalci zagotovo ne sodi med tiste manjše. Za nameček je nogomet v vasi kar konkretno potisnjen v senco glavnih gospodarskih dejavnosti, kot sta vinogradništvo in turizem. Da slika vendarle ni povsem črna, gre v veliki meri zasluga občini z županom na čelu – tudi nekdanjim nogometašem Pavlova – ki klubu pomaga z zadostnim finančnim prispevkom ter mu omogoča uporabo igrišča za simbolični znesek letne najemnine.
Eden glavnih finančnih prilivov za klubsko blagajno predstavlja soorganizacija tradicionalne prireditve narodnih noš, ki v kraju poteka vsako leto sredi avgusta. Hkrati klub organizira tudi manjši lokalni prireditvi na predvečer prvega maja (t.i. sežig čarovnic) in dan otrok, namenjen predvsem družinam z otroki. Nekaj malega v proračun prispeva tudi zasebni kapital s katerim v klubu priskrbijo del opreme za igralce oz. poskrbijo za izboljšavo na infrastrukturi.
Če ima klub z zgoraj naštetim pokrito finančno delovanje, ga v zadnjem obdobju precej bolj tarejo težave z igralskim kadrom. Predvsem poškodbe ter tudi odhodi igralcev so botrovali k igranju tekem z manjšim številom igralcev (bile so tekme, ko je Pavlov nastopil zgolj z osmerico igralcev). Ali pa je bil zaradi prevelike odsotnosti primoran celo odpovedati udeležbo na kateri od tekem. Kot denimo v jesenskem delu aktualne sezone, ko so (po sicer predhodni najavi) izpustili eno izmed gostovanj. Tekmo so kasneje po odločitvi okrožne nogometne zveze izgubili za zeleno mizo. Nemalokrat so nastalo situacijo reševali starejši (nekdanji) igralci, ki so – tudi s petimi križi na hrbtu – pomagali svojemu klubu pri preživetju.
Sokol Pavlov nastopa v najnižji ligi okrožja Břeclav v Južnomoravski regiji. Podobno, kot že nekaj predhodnih sezon, so tudi v aktualni moštva v najnižji ligi znotraj okrožja razdeljena v dve skupini. Vsaka od njih šteje 12 nastopajočih. Hkrati je potrebno pripomniti, da so mnogi klubi za obstoj svojih članskih moštev oz. nogometa v kraju bili primorani poiskati pomoč (močnejših) okoliških klubov. V večini primerov gre za združitev članskih moštev z B ekipami višjeligaških klubov. Igralci višjerangiranih klubov imajo možnost nastopati tako za svojo prvo ekipo, kot tudi za združeno moštvo (v kolikor si po pravilniku nogometne zveze tekme nista časovno preblizu). Kar marsikdaj povzroča nejevoljo pri njihovih nasprotnikih. Kar priznavajo tudi v Pavlovu. Zlasti ko naletijo na nasprotnika, ki ima v kadru igralce, ki sicer nastopajo nekaj lig višje.
Pavlov v tekoči sezoni nastopa v skupini A. Po štirih odigranih krogih spomladanskega dela prvenstva zaseda zadnje mesto s sicer enakim točkovnim izkupičkom petih točk, kot njihov največji rival Perna. Kanček upanja na lepše čase kaže pogled na spomladansko lestvico. Po tem, ko so igralci Pavlova jeseni osvojili zgolj eno samo točko (ravno na gostovanju pri glavnem tekmecu), so štiri odigrane tekme nadaljevanja prvenstva točkovno bero znatno izboljšale. Po besedah odgovornih v klubu ter igralcev se glavni razlog skriva v večji širini igralskega kadra, h kateri so prispevali tako povratniki po poškodbi kot novinci v ekipi. In ravno zadostni igralski kader naj bi bil po besedah trenerja Jan Martineca in igralca Tomaša Hutra glavno zagotovilo za rezultatski obrat k lepšim časom.
Po klavrnem jesenskem delu prvenstva je lepše nadaljevanje nakazala prva zmaga v spomladanskem delu (2:0) ter osvojena točka za presenetljiv remi 1:1 v zadnjem odigranem krogu na gostovanju pri četrtouvrščeni ekipi.
Vseeno se ne gre izogniti dejstvu, da bi v klubu lahko marsikaj postorili tudi za njegovo (vidnejšo) zunanjo podobo. Ena takšnih malenkosti bi bila tudi izdelava klubskega simbola (znaka) s katerim bi se identificiral nogomet v Pavlovu. Klub namreč ob svojem imenu uporablja občinski grb.
Zgodovina in uspehi kluba
Po ustanovitvi vaškega sokola leta 1948 je leto zatem sledila še ustanovitev lokalnega nogometnega kluba. Ta od samega začetka v svojem nazivu nosi ime »sokol«. Z zgodovino nogometa v Pavlovu je močno povezano tudi nogometno igrišče. Klub je v dosedanjem obstoju svoje domače tekme igral na kar treh različnih lokacijah. Ob njegovi ustanovitvi je bilo igrišče urejeno na južnem (najvišjem) delu Pavlova. Kasneje se je klub preselil na najnižji predel severno ob vasi, kjer so se nekdaj raztezali širni travniki. Niti na novi lokaciji jim ni bilo dovoljeno nastopati daljše obdobje. Predel z nogometnim igriščem je bil namreč po odločitvi vrha države v 70-ih letih prejšnjega stoletja določen za izgradnjo velikega pregradnega jezera. Lokalni oblastniki so zato hitro zavihali rokave in leta 1972 pričeli s pripravami za stavbo novega nogometnega igrišča. Zanj je bila določena lokacija na severozahodnem robu Pavlova, na hribovitem terenu, ki je zahteval konkretno preureditev zemljišča (nanos in odvoz večje količine materiala).
Lokalni ljubitelji nogometa so slavnostno otvoritev novega igrišča z garderobami dočakali 1. junija 1980. Predvsem nekdanji nogometaši se spominjajo začetnega obdobja, ko je bilo zaradi večje količine blata na njem igranje močno oteženo. Razmere so se nato izboljšale, ko je površino prekrila trava.
O samih rezultatih oz. uvrstitvah Pavlova ni natančnih podatkov. Po besedah starejših privržencev in nekdanjih nogometašev naj klub v času svojega obstoja ne bi nikdar nastopal višje od druge okrožne lige. Nekajkrat je prvenstvo sicer zaključil dovolj visoko, da se mu je ponudila priložnost uvrstitve v najvišjo ligo okrožja. A je vsakič naletel na težavo s katero se v klubu srečujejo tudi danes. Eden od pogojev za nastopanje v prvi okrožni (danes osmi) ligi je od klubov zahteval imeti prijavljeno vsaj eno od mlajših selekcij. Česar jim v Pavlovu nikdar ni uspelo izpolniti.
Navkljub želji po nastopu v višjem rangu tekmovanja, se ta predhodnim generacijam ni mogla uresničiti. Težko je oceniti, ali gre krivdo v celoti pripisati zgolj premajhnemu interesu otrok. Ali pa bi nemara tudi vodilni v klubu v preteklosti lahko postorili več pri formiranju katere izmed mlajših selekcij s čimer bi članskemu moštvu omogočili tako željen preboj med vodilne ligaše okrožja.
Svojo zadnjo sezono v drugi najnižji (oz. deveti) ligi je Pavlov odigral v sezoni 2016/17. Kljub osvojenim 18-im točkam je zasedel zadnje mesto. Ključno vlogo k neuspehu so botrovale predvsem težave z igralci. V sezoni 2022/23 sicer še enkrat nastopi v takratni drugi okrožni ligi. Ki pa je bila zaradi enoletne reorganizacije tekmovanj s strani okrožne nogometne zveze hkrati tudi najnižja liga. V zadnjih letih nastopanj med desetoligaši je Pavlov prvenstva končal bodisi v sredini bodisi v spodnjem delu lestvice. Enako kot preteklo sezono, ko je v konkurenci 11-ih klubov v svoji skupini zasedel končno šesto mesto.
Infrastruktura
Pavlov resda prištevamo med vasi, a bi marsikdo prvič pot do vaškega nogometnega igrišča le stežka našel brez pomoči novodobne tehnologiie. Pristop do njega je sicer možen tudi z jeklenim konjičkom po strmi makadamski cesti, ki se po približno stotih metrih konča ravno ob vstopu do objekta z vaške strani. Parkirni prostor pred vhodom je močno omejen. Ob pogledu na okolico bi lego igrišča nemara lahko označili za idilično. Za kuliso na zahodni strani skrbi vzpetina z ostanki nekdanjega gradu Děvičky. Če bi teren nad to stranjo igrišča ne preraščalo grmičevje, bi pogled zajel še vinograde na pobočjih nad pregradnim jezerom Nove Mlyny. Njegovo gladino je prav tako možno uzreti, če pogled z roba igrišča usmerimo proti severu. Igrišče je umeščeno v strmo pobočje, kar močno otežuje kakršne koli širitve oz. izgradnjo objektov ob njem. Do njega vodi tudi dve strmi poti, ki bolj povezujeta že omenjeni vrh z razvalinami gradu oz. višje ležeči prostor z igrali ter zgodovinski muzej, ki je vkopan v zemljo pod nogometnim igriščem. Čeprav gre za sosednji objekt, ga obiskovalci lahko opazijo zgolj s severnega roba igrišča.
Nogometno igrišče je sicer postavljeno v smeri JZ – SV. Klubski objekt se nahaja ob njegovem južnem robu. Stavba je bila zadnjo zimo deležna temeljite obnove. Največji del v njej zaseda prostor, opremljen s Tv ekranom ter z nekaj mizami in stoli, ki služi tako gledalcem v času dogodkov kot tudi igralcem za klepet pred in po tekmah. Manjši in lepo urejen ločen prostor v kotu je namenjen prodaji jedače in pijače skozi prodajno okence. Garderobi sta preprosti in dovolj prostorni za udobje igralcev. V seštevku gre za sodoben in preprost objekt, ki tako glavnim akterjem kot njihovim privržencem nudi vse potrebno za ta nivo tekmovanja.
Igrišče s treh strani obdaja približno meter visoka kovinska ograja. Večina gledalcev se odloči spremljati tekme v bližini vstopa na delu igrišča med glavnim objektom in rezervnima klopema. Starejši privrženci namesto stoje tekme rajši spremljajo sede z ene izmed klopi ob zunanjem delu klubskega objekta, kjer v družbi in ob pivu premlevajo dogajanje na zelenici. Še najboljši pogled na igrišče nudi teren ob severovzhodni strani igrišča. Predvsem zaradi strmejšega terena na katerem je nekaj (že dodobra strohnelih) klopi. Trojica od njih služi celo kot podlaga za nameščene plastične stole. Zaradi težjega pristopa se le redki gledalci odločajo spremljati nogometne dvoboje s tega dela terena. Nemara še največjo »rezervo« predstavlja ravno ta del ob igrišču, ki bi z minimalnimi posegi ter zamenjavo zastarelih klopi lahko pripomogel k še lepši podobi celotnega nogometnega objekta.
Manjši plehnati rezervni klopi z leseno podlogo nudita prostor za morda peterico (ne premočnih) žogobrcarjev. Približno toliko otrok lahko v času tekem najde mesto na katerem od igral za nogometnimi vrati v bližini klubskega objekta.
Večina nogometašev na tem nivoju bi zagotovo pohvalila igralno površino igrišča v Pavlovu. Čeprav pogled od blizu razkriva, da je na delih igralna površina neravna, v seštevku nudi dobre pogoje za igranje prvenstvenih tekem. Zasluga gre tudi namakalnemu sistemu. Za njegovo vgradnjo so poskrbeli kar igralci sami. Redno zalivanje v obdobju sušnih in vetrovnih dni (kakršnih so na Češkem priča v tem obdobju) močno pripomore k rasti trave. Dasiravno bi za mehkejšo igralno podlago bila potrebna tudi obilnejša pošiljka dežja.
Igralski kader in trener
Čeravno ne zaseda vidnejše funkcije v klubu, velja Jaroslav Straškraba za enega izmed stebrov delovanja kluba. Velika verjetnost je, da bomo nekdanjega nogometaša Pavlova srečali ob igrišču tudi v dneh, ko na njem ne bo aktivnosti. Svojo predanost in zvestobo lokalnemu klubu izkazuje tudi v jeseni življenja, ko svoj čas posveča skrbi tako za klubski objekt kot igralno površino. Gre za osebo, ki predstavlja srce vsakega vaškega kluba in brez katerih bi bilo njihovo delovanje najmanj pod vprašajem. Na dan tekme bo omenjeni kot prvi prišel k igrišču, kjer bo poskrbel vse potrebno za igralce in gledalce tako na kot ob igrišču. In po tekmi zapustil igrišče kot zadnji.
Čeprav je kot predsednik kluba uradno naveden Aleš Machala, sam te funkcije ne opravlja več. Za legendo pavlovskega kluba bi brez dvoma lahko šteli tudi aktualnega trenerja moštva Jana Martineca. Omenjeni bi zagotovo še danes nosil dres svojega matičnega kluba, če ga ne bi doletela poškodba gležnja, po kateri je bil primoran kopačke obesiti na klin. Martinec je za svoj matični klub pričel nastopati pri 16-letih (zagotovo bi to storil že prej, če bi v klubu imeli mlajše selekcije). S tem je nadaljeval očetovo pot, ki je celotno svojo nogometno pot posvetil klubu izpod vzpetine Děvin. Sprva kot igralec in nato kot trener. Tako Janov oče kot mati sta s svojim udejstvovanjem pustila globok pečat v zgodovini kluba.
Kot je bilo že omenjeno, se tudi v Pavlovu – podobno kot v mnogih manjših sredinah – soočajo s pomanjkanjem igralskega kadra. Zimski premor je sicer poskrbel za vedrejše razpoloženje. Vseeno bi si v klubu želeli v svojem kadru videti kakšnega pristnega Pavlovčana več. Trenutno je pravih domačinov, ki so se v tekoči sezoni znašli v kadru za tekmo, šesterica. Med njimi je tudi kapetan moštva Radovan Bednař, ki je trenutno po sili razmer primoran nositi vratarski dres. Čeprav mu je ljubše nastopati v polju, s svojimi posredovanji med vratnicama nosi velik del zaslug za dober točkovni izplen v spomladanskem delu prvenstva.
Najstarejši med aktivnimi igralci Pavlova je 54-letni Jiři Chromek. Tudi sicer je igralski kader Pavlova vse prej kot rosno mlad. Tudi zato bi v klubu z odprtima rokama sprejeli prihod kakšnega mlajšega žogobrcarja. Kot je denimo Tadeaš Maděryč, ki s svojimi 24-imi leti velja za najmlajšega med »sokoli«.
Čeprav so pri ekipah z dna lestvice oči večinoma usmerjene v defenzivni del ekipe, marsikdaj ne manjka v njihovih sredinah kvalitetnih napadalcev. Eden takšnih je Lukaš Struhar. Borbeni ofenzivni igralec, ki se znajde tako na krilu kot na sredini igrišča, je s petimi doseženimi zadetki trenutno vodilni na klubski lestvici strelcev.
Mlajše kategorije
Ob omembi otrok v povezavi z nogometom se prav vsi sogovorniki iz kluba zdijo vdani v usodo preteklosti. Čeprav so tudi v Pavlovu imeli nekaj krajših obdobij, ko je za klub v 80-ih letih nastopala združena ekipa kadetov in mladincev ter v 90-ih moštvo dečkov. A se je tudi ta zgodba po treh sezonah klavrno končala.
Po besedah sogovornikov so glavni razlogi za nezanimanje otrok oz. mladine za nogomet v novodobnih tehnologijah ter majhnem številu otrok v Pavlovu. Za nameček v kraju ni niti osnovne šole s katero bi lahko v klubu sodelovali in posledično morda privabili katerega žoge željnega otroka na vaško igrišče. Ob vsem naštetem posledično v klubu niti ne razmišljajo, da bi se (vsaj v bližnji prihodnosti) posvečali delu z mladimi.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če imajo odgovorni klubski delavci s privabljanjem otrok marsikdaj zaradi takšnih in drugačnih okoliščin kljub trudu zavezane roke, pa temu ni tako pri skrbi za zunanjo podobo kluba. Pri čemer se manjko klubskega grba zdi še najmanjša težava. Čeprav se v Pavlovu zavedajo nelahke situacije z igralskim kadrom (zaradi česar so se odgovorni nedavno spogledovali tudi s preživetjem kluba), na vprašanje o postavitvi vsaj kakšne družabne klubske strani na spletu zgolj skomignejo z rameni. Čeprav so mnogi klubi na enaki ravni večkrat dokazali, da lahko tudi preko aktivne Facebook strani uspejo v svoje vrste privabiti nogometa željne igralce. Pri čemer izgovor, da njihove domače tekme bolj ali manj obiskuje zgolj starejša populacija, le stežka pije vodo. Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Pavlovu, je tako plakat na oglasni deski pred trgovino v središču kraja, ki vabi na ogled prvenstvene tekme.
Primarni cilj odgovornih tako ostaja zadržati nogomet v Pavlovu tudi v prihodnosti. Kar zna biti vse prej kot lahka naloga. Vsaj če bi sodili po usodi številnih okoliških klubov, ki so bili primorani svoj nadaljnji obstoj vezati na združitev z večjim klubom. Čemur se v Pavlovu želijo izogniti. Oziroma nadaljevati svojo (samostojno) pot ter ostati neodvisni od sosedskih klubov. Za kar bodo bržkone potrebovali tako srečo kot tudi lastno iznajdljivost. Ob ohranitvi obstoječega kadra ter še kakšni okrepitvi pred novo sezono bi z uvrstitvijo med prve tri ekipe morda lahko uresničili tudi svoj kratkoročni rezultatski cilj. Vseeno pa bo veliko večji izziv predstavljala postavitev temeljev za dolgoročno stabilnost kluba.
Dodaj odgovor