Tudi v konkurenci desetoligaških klubov širom Češke bi nogometni klub s polnim imenom SK Statek Nova Horka lahko uvrstili med manjše. Za njegovo delovanje gre že daljše obdobje zahvala trojici – predsednici kluba Marketi Peichlovi ter dvema članoma upravnega odbora. Čeprav iz besed Peichlove na prvo žogo ni čutiti pretiranega optimizma ob omembi prihodnosti nogometa v vasi, bi zasuk k lepšim časom lahko prinesla tako pričakovana izgradnja novega klubskega objekta. Načrte zanj je mesto Studenka (pod katerega uradno spada Nova Horka) predstavilo leta 2022 z začetkom realizacije v lanskem letu. Glavnino del bi predstavljala izgradnja novega objekta, ki bi poleg nogometne dejavnosti služil tudi vaščanom za druženja in organizacijo družabnih prireditev. Pogled na trenutno podobo objekta z okolico priča, da bo do njegove izpolnitve preteklo še kar nekaj vode. Po razgrnitvi načrtov in pridobitvi soglasij se je zgodba (zaenkrat) ustavila zaradi birokratskih zapletov, ki posledično onemogočajo črpanje evropskih in regijskih finančnih sredstev.

Tako nogometaši Nove Horke kot njihovi nasprotniki bodo tako še nekaj časa primorani koristiti že dokaj dotrajane notranje prostore objekta. Klub v aktualni sezoni skupaj s še devetimi moštvi tvori najnižjo ligo okrožja Novy Jičin. Po odigranih 13-ih krogih z osvojenimi 16-imi točkami (za pet zmag ter en poraz po streljanju enajstmetrovk) zaseda osmo mesto. A so razlike do najbližjih zasledovalcev minimalne, kar jim – ob uspešnem zadnjem delu prvenstva – omogoča dvig na prvenstveni lestvici. Z izdatnim točkovnim izkupičkom in nekaj sreče bi lahko ligaško sezono končali celo na tretjem mestu, ki jim v trem trenutku uhaja za deset točk.

Kljub temu, da se Nova Horka trenutno nahaja v spodnjem delu lestvice, ima klub četrto najboljšo razliko v danih in prejetih zadetkih. 22 prejetih zadetkov hkrati pomeni tudi četrto najtrdnejšo obrambo v ligi. Za nameček se Nova Horka uvršča med četverico klubov, ki v dosedanjem delu prvenstva nima negativne razlike v zadetkih. Omenjene številke pritrjujejo, da ima ekipa potencial za višjo uvrstitev od trenutne.

Moštvo, ki nastopa v rdeči opremi, je najvišjo prvenstveno zmago v aktualni sezoni doseglo v jesenskem delu na gostovanju pri zadnjeuvrščenem moštvu. Takrat je polovico od doseženih zadetkov za visoko zmago 1:6 prispeval prvi strelec Tomaš Zdeněk. Najvišji poraz (4:0) je ekipa doživela takoj v prvem krogu na gostovanju pri trenutno prvouvrščeni ekipi. Odličen uvod v spomladanski del prvenstva so z visoko zmago z gostovanja (0:4) nadgradili še z identičnim rezultatom na prvi domači tekmi nadaljevanja. Nekaj grenkega priokusa je pustila zadnja prvenstvena tekma, ki so jo igralci Nove Horke izgubili na gostovanju pri predzadnji ekipi. Po njihovem mnenju naj bi jih sodnik s svojimi odločitvami močno oškodoval, kar je botrovalo k nervozi in dvema rdečima kartonoma v zaključku tekme, ki so jo tako končali z deveterico nogometašev.

Pogled na sprednji del klubskih dresov se ustavi tudi na znaku. Negovo podobo bi težko smatrali za nogometni grb kluba, kar prizna tudi predsednica Peichlova. Čeprav se uradno pojavlja ob imenu kluba. Gre namreč za grb plemiške rodbine Vetter, ki je v bližnjem dvorcu prebivala vse do konca druge svetovne vojne. Po besedah Peichlove naj bi razlog, da klub ne premore svoj (pravi nogometni) simbol, tičal v pomanjkanju ljudi, ki bi ugriznili v tovrstno jabolko. Roko na srce, ker pri tem ne gre za prezahtevno nalogo, je tovrsten argument (vsaj delno) na trhlih nogah.

Zanimivo, da igralci nimajo skupnih treningov, kar gre po besedah najstarejšega v moštvu Petra Nazalanika pripisati tako pomanjkanju časa zaradi službenih obveznosti, kot tudi ne tako zanemarljive oddaljenosti večine igralcev med svojimi prebivališči in Novo Horko. Navedeno je tudi glavni razlog, da se ekipa ne prijavlja v pokalno tekmovanje, ki vsako sezono poteka v okrožju Novy Jičin. Pokalne tekme se večinoma igrajo v dneh med tednom, kar bi večini igralcem onemogočilo prisotnost na tekmi.

Fizična pripravljenost je tako v rokah vsakega posameznika. Z izjemo zimskega časa, ko igralci v pripravi na spomladanski del sezone opravijo nekaj skupnih treningov – bodisi s tekom zunaj bodisi z nabiranjem kondicije v telovadnici.

V preteklosti sta bila glavna rivala moštva iz Nove Horke bližnja kluba Studenka in Bartošovice. Ker trenutno oba navedena nastopata v višjih ligah, je njuno vlogo prevzela B ekipa iz kraja Skotnice. Bolj kot sama bližina k večjemu naboju na njunih medsebojnih tekmah prispeva dejstvo, da je kar nekaj trenutnih igralcev nasprotnika v preteklosti nosilo rdeči dres Nove Horke.

Za razliko od velike večine klubov v najnižjih ligah, Nova Horka domuje v vasi, ki nima status samostojne občine. Kar bi z vidika financiranja kluba znala biti prej slabost kot prednost. V tem primeru je klub (in tudi ostala vaška aktivna združenja) odvisen od posluha odgovornih v občinski upravi (v tem primeru bližnjega mesta Studenka). Finančni prispevek, ki ga nogometni klub dobi iz občinskega proračuna zadostuje za pokritje najnujnejših stroškov delovanja nogometnega subjekta. Nekdanji predsednik kluba in tudi nogometaš Nove Horke Stanislav Peichel ob tem omeni, da je bilo nekdaj v klubskih prostorih javno gostišče. S prodajo je klub pokrival del stroškov in bil s tem v večji meri finančno neodvisen. Skromna javna finančna sredstva sicer zadostujejo za (prav tako skromno) delovanje male sredine, a se v klubu vseeno ne bi branili tudi izdatnejše pomoči, ki bi pripomogla k izboljšavi njihove infrastrukture. Kot denimo menjava zaščitne kovinske mreže za obemi vrati s pleteno, kar naj bi jim bilo obljubljeno že lep čas nazaj.

Zgodovina in uspehi kluba

Podobno, kot za mnoge klube, tudi za Novo Horko velja, da bi že aktualne podatke o njej v javnih medijih iskali zaman. Kaj šele podatke o klubski zgodovini. Edini kolikor toliko zanesljivi vir so starejši vaščani oz. nekdanji nogometaši, ki v svojem spominu poskusijo povezati delovanje v in okrog kluba v določenih časovnih obdobjih. Tudi zato so sledeči podatki pisani v pogojniku.

Klub naj bi bil ustanovljen leta 1971 s strani zaposlenih na velikem kmetijskem posestvu, ki ga je mdr. sestavljajo več farm. Od tod tudi beseda »statek« (»kmečko posestvo«) v nazivu, ki jo klub nosi vse od pričetka svojega delovanja. Zanimivo, da se je lokacija nogometnega igrišča kar trikrat spreminjala – vsakokrat za nekaj deset metrov iz razlogov gradnje manjših večstanovanjskih enot za zaposlene na posestvu. Sprva so nogometaši za svojo prostovoljno aktivnost preuredili prostore kar v nekdanjem kmečkem posestvu. Kmalu so se dočakali prve (lesene) barake, ki jo je ob koncu 70-ih let nadomestil zidani objekt. Material zanj je klub prejel brezplačno, medtem ko so za njegovo gradnjo poskrbeli nogometaši. Klubska stavba je bila priključena kar na bližnje kmečko posestvo, ki je tako pokrivalo tudi stroške, povezane z nogometno dejavnostjo (elektrika, voda).

Največji klubski uspeh sega v sredino 90-ih let prejšnjega stoletja, ko se moštvu za kratek čas uspe uvrstiti v najvišjo ligo okrožja (danes osmo ligo). V zadnjih desetih sezonah se je Novi Horki enkrat uspelo uvrstiti ligo višje. V sezoni 2023/24 so prvenstvo zaključili na četrtem mestu. V primeru, da bi vsa tri prvouvrščena moštva takrat sprejela napredovanje, bi ravno Nova Horka potegnila kratko. Tako so se na račun zavrnitve napredovanja ene od treh bolje uvrščenih ekip v višjem rangu tekmovanja preizkusili nogometaši Nove Horke. A bili pri tem neuspešni, saj so preteklo sezono končali na zadnjem mestu, po katerem so se vrnili v najnižji rang tekmovanja.

Infrastruktura  

Nogometni hram edinega aktivnega združenja v Novi Horki se nahaja v južnem delu vasi. Edino (naravno) ločnico med igriščem in okolico predstavljajo drevesa vzdolž obeh avt linij. Medtem ko ga ob njegovi zahodni strani obdajajo breze, na nasprotni strani mejo z bližnjim poljem predstavljajo v vrsti rastoči različni listavci. Na tej strani sta postavljeni tudi dve skromni plehnati rezervni klopi z leseno desko. Prednost igrišča je njegova zadostna oddaljenost od najbližjih bivalnih objektov, kar omogoča več manevrskega prostora v primeru investicij v nogometni objekt.

Prvi vtis ob pogledu na igralno površino je pozitiven. A dobi realnejšo podobo, ko se zelenici približamo oz. po njej storimo nekaj korakov. Takrat se izkaže, da je podlaga izredno trda in mestoma tudi neravna. Travnik, ki jo prekriva, je sicer v zadovoljivem stanju. Vseeno pa ne pripomore dovolj k dvigu kvalitete celotnega ustroja. V trenutnem stanju je igrišče kar zahtevno predvsem za igro po tleh. V teh ekstremno sušnih dneh bi še kako prav prišel namakalni sistem, ki bi pripomogel h kvalitetnejši (predvsem mehkejši) igralni podlagi. Dodatno težavo odgovornim v klubu povzročajo krti. Da so številni našli svoje domovanje ravno pod svetim gralom, naj bi bila kriva zemlja bogata z kolobarniki in drugimi njim ljubimi insekti.

Med brezami in igriščem so ob celotni dolžini igrišča postavljene klopi. Za ločnico med igriščem in okolico bi lahko smatrali tudi tlakovano pot, ki vodi ob tem delu igrišča in povezuje predel vasi s petimi večstanovanjskimi objekti z lokalno cesto ki mdr. zaključuje posest bližnjega dvorca. Omenjeno tlakovano pot morajo na poti iz garderob na igrišče prečkati tudi glavni akterji nogometnega dogajanja. Klubski objekt se namreč nahaja približno dvajset metrov za kotno zastavico. Pred njegovim sprednjim delom je postavljenih nekaj miz s klopmi. Teh je še več na bližnjem travniku in služijo tako obiskovalcem igral kot tudi ljubiteljem nogometa. Čeravno popoln pogled na dogajanje na zelenici preprečujejo breze. Celotno opisano območje je sicer predvideno za revitalizacijo.

Da je klubski objekt več kot potreben obnove (v načrtu je sicer postavitev nove stavbe), je vidno že ob prvem pogledu nanj. Gre za preprosto manjšo stavbo pravokotne oblike z nadstreškom pred vhodom. Krajši hodnik v njej povezuje vse notranje prostore od katerih je največji gostinski del. V njem je manjši točilni pult ter nekaj miz s stoli in klopmi. Eno od sten krasi množica manjših fotografij tako iz klubskih začetkov kot tudi najuspešnejšega klubskega obdobja 90-ih let. Za popolno podobo zanimivega dekorja manjka morda kak pripis obdobij nastanka slik. Nad slikami se nahaja polica, ki je do zadnjega zapolnjena s pokali, ki jih je klub osvojil na različnih turnirjih.

Garderobi sta sicer ožji, a dovolj dolgi, da še omogočata zadostno udobje celotnemu nogometnemu kolektivu. Za zanimiv in redko viden prizor poskrbi pogled na oblazinjene klopi v domači garderobi. Medtem ko prostor s tuši še enkrat več pritrjuje potrebi po obnovi obstoječega oz. izgradnji novega, času dostojnega objekta.

Vodstvo kluba, trener in igralski kader

Nova Horka velja za enega redkih nogometnih klubov, na čelu katerega je ženska. In zdi se, da Marketa Peichlova v svojem že dokaj dolgem obdobju predsednikovanja klub uspešno vodi mimo vseh nogometnih in nenogometnih čeri, ki klubom v najnižjih ligah stojijo na njihovih poteh. Vodenje kluba je prevzela po bratu Stanislavu, ki je pustil viden pečat v klubu iz Nove Horke tudi kot aktivni igralec.

A tudi Peichlova priznava, da gre velik del zaslug za nemoteno delovanje kluba tudi Pavlu Pokusinskemu in Petru Urbaneku. Slednji sicer prihaja iz Ostrave, klubu iz Nove Horke pa se je pridružil pred petimi leti. Po treh letih izključno igralske aktivnosti je pred dvema letoma prevzel še vodenje moštva. Da ga je nogometna pot pripeljala ravno v Novo Horko, gre zahvala njegovi soprogi, ki sicer prihaja iz omenjene vasi.

Da imajo ljubitelji nogometa še naprej možnost spremljati svoj klub v tekmovanju, nosi velik del zaslug ravno Urbanek. Njegova poznanstva so namreč v klub privabila številne nogometaše. Brez njihove prisotnosti je veliko vprašanje, če bi se nogomet v vasi danes sploh še igral. Trenutno v kadru ni nobenega igralca, ki bi imel svoje prebivališče tudi v Novi Horki. Kar bi znala biti za prihodnost kluba prej slabost kot prednost. Tudi zato v klubu stavijo na timski duh in prijateljsko vzdušje v moštvu. S tem faktorjem želijo vplivati na zadovoljstvo igralcev in posledično k nadaljevanju igranja za klub. Četudi ti prihajajo iz dobrih 20 km oddaljene Ostrave, kot velika večina trenutnih igralcev.

Med redke domačine v klubu bi lahko šteli Petra Nazalanika. Ta je še pred dvema letoma prebival v Novi Horki. Nazalanik s 43-imi leti velja za najstarejšega igralca v kadru Nove Horke. In hkrati za igralca z najdaljšim stažem v klubu. Zanj je prvič nastopil leto preden je na svet privekal najmlajši član moštva, 19-letni Miroslav Rac. Mladega krilnega napadalca, ki so ga soigralci prekrstili v »Yamala«, odlikuje predvsem hitrost, medtem ko mu za popolno podobo manjka nekaj več natančnosti v zaključku akcij. Prvo ime napada Horke je brez dvoma Tomaš Zdeněk. Napadalni vezist je z 9-imi doseženimi zadetki z naskokom najboljši klubski strelec. Za nekaj družinskega pridiha v moštvu skrbi bratska naveza Tomaš in Jan Klečka. Pri čemer slednji predstavlja zadnjo oviro za nasprotne napadalce.

Mlajše kategorije      

Da v klubu niti v preteklosti niti danes niso imeli prijavljene v tekmovanje katere izmed mlajših starostnih kategorij, je delno razumljivo. Predvsem z vidika števila prebivalcev, ki jih šteje sama vas. Ni izključena, da bi danes med vaščani le stežka našli dovoljšne število starostno primernih vaščanov za formiranje članske ekipe. Tudi zato ne čudi da trenutno moštvo sestavljajo zgolj igralci iz okoliških krajev. Dasiravno je bila slika nekdaj drugačna.

Zaradi omenjenih okoliščin v klubu niti v prihodnje ne razmišljajo o organizirani vadbi otrok.

Medijska pokritost in cilji kluba

Kot je bilo že omenjeno, na svetovnem spletu o kakršni koli nogometni dejavnosti v Novi Horki ni ne duha ne sluha. Če seveda ne štejemo uradnih spletnih strani nogometnih zvez (državne, regijske in okrožne) ter lokalnih spletnih strani, ki objavljajo aktualne rezultate ter prvenstvene lestvice. Predsednica Peichlova niti ob omembi Facebook strani ne vidi nobene prednosti za klub. Svoj argument najde v strukturi večine njihovih privržencev, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji nogometaši kluba. Za piko na i popolne »klubske anonimnosti« poskrbi še pogled na vaško oglasno desko, kjer bi prav tako zaman iskali vsaj plakat z vabilom na ogled prvenstvene tekme.

V Novi Horki se bodo tudi v prihodnje držali preizkušenega recepta in upali, da jim bo ta še naprej prinašal nogometno zadovoljstvo. Čeprav je tu in tam iz ust katerega izmed starejših igralcev slišati tudi o višjih rezultatskih ciljih, se zdi, da je trenutna realnost in prioriteta kluba vendarle vezana na njegov obstoj. Dobro vzdušje znotraj moštva bo tudi v prihodnosti ostala glavna vaba za »odvečne« igralce močnejših okoliških klubov, da nadaljujejo svojo nogometno pot v rdečem dresu. In z dobro oz. pozitivno besedo v klub privabijo še katerega od svojih kolegov. Morda za koga tvegan recept, ki (vsaj za sedaj) uspešno pomaga klubu obstati na nogometnem zemljevidu.