Eden od naravnih simbolov ne le Usteške regije temveč cele Češke je nedvomno reka Laba. Njen pomen je še toliko večji saj omogoča neposredno (plovno) povezavo tako s Severnim kot Baltskim morjem. Třeboutice so eno izmed številnih (manjših) krajev, ki so zrasli ob bregu Labe. Čeravno vas nima večjega turističnega pomena, jo po zaslugi zelo priljubljene kolesarske steze letno obišče na tisoče turistov (kolesarjev). Hkrati se vaščani lahko pohvalijo tudi z enim izmed najmlajših nogometnih klubov. Ker Třeboutice ne premorejo nogometnega igrišča, je klub vsako sezono primoran poiskati svoje domače zatočišče na katerem izmed igrišč v okoliških vaseh.

Konec 18. stoletja je bilo v vasi 54 hiš. Leta 1830 je njihovo število naraslo na 62. V kraju je takrat živelo 333 prebivalcev. Třeboutice so se lahko v tistem obdobju pohvalile z dvorcem, ovčarno, pivovarno z zmogljivostjo 28 sodov, 2 gostilni, kovačnico, mlin in opekarno. Leta 1900 je imela vas 59 hiš z 284 prebivalci, kmečko dvorišče, pivovarno in opekarno. Velika večina vaščanov je bila
Třeboutice spadajo med najstarejše vasi v okrožju Litomeřice. Prva pisna omemba kraja sega v polovico 11. stoletja. Po ustanovni listini kolegijske cerkve sv. Štefana sta vanjo spadala dva podložnika iz te vasi. Leta 1437 je cesar Sigismund vas s sosednjimi Křešicami zastavil mestu Litoměřice za 100 kopejk. Leta 1619 je mesto kupilo celotno vas, a jo je kmalu izgubilo. Posestvo je bilo vrnjeno škofiji. Del le-tega je pripadel Zahořanskemu gospostvu. Po starem mestnem urbarju je bilo leta 1855 v Třebouticah sedem kmetov in šest gospodinj. Vas je plačevala županu 8 kopekov, 26 grošev ter 2 denarija. V vasi je bila gostilna, ki je letno pridelala 20 sodov in 4 vedra piva ter mlin, ki je letno pridelal 40 meric rži in 12 kopekov za pitanje prašičev.


nemške narodnosti (Čehov je bilo 22). Prebivalstvo se je večinoma preživljalo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinarstvom.
Spomin na nekdanje čase se utrne ob pogledu na manjši dvorec na zahodnem koncu vasi. Nahaja se ob glavni cesti skozi vas. Danes že bolj propadajoči objekt je bil zgrajen v baročnem slogu kot poletna rezidenca litoměřiških škofov v drugi polovici 18. stoletja. Glavno stanovanjsko poslopje je bilo porušeno leta 1985, od kompleksa pa
sta se ohranila le gospodarsko poslopje in del obzidja, ki sta zaščitena kot kulturni spomenik.
Če je še v prvih desetletjih 20. stoletja v Třebouticah živelo blizu 400 prebivalcev, je – podobno, kot večino čeških krajev s takrat večinskim nemškim prebivalstvom – vas doletela usoda povojnega dogajanja. Izgon Nemcev je pomenil znaten upad prebivalstva. Število vaščanov se je zmanjševalo tudi v naslednjih desetletjih. Ob zadnjem štetju prebivalstva pred štirimi leti je imelo svoje bivališče v Třebouticah prijavljeno 127 oseb. Vas spada v občino Křešice (kraj leži jugovzhodno od Třeboutic).
Približno 25 km od Třeboutic je oddaljena regijska prestolnica Usti nad Labem. Precej bližje leži center okrožja Litomeřice. Če bi hodili po kolesarski stezi v smeri toka Labe, bi za pot do njih potrebovali približno 30 minut (in še znatno manj na kolesu). Skozi vas je speljana pomembna regionalna cesta. Posledično gostejši promet vsaj delno kazi idiličnejšo podobo kraja. Cesta vodi s severa, iz kraja Děčin, ter vodi tako skozi regionalno kot okrožno središče. Zanimivo,


da med njo in kolesarsko stezo ob reki Labi poteka pomembna (dvotirna elektrificirana) železniška proga, ki povezuje Lyso nad Labem z Usti nad Labem. Glavni železniški koridor Praga – Usti nad Labem – Dresden – Berlin sicer poteka na nasprotnem bregu Labe.
Prav vsi vlaki Třeboutice zgolj prevozijo. Razlog tiči v dejstvu, da vas nima svojega postajališča (najbližje je v bližnjem kraju
Křešice). Z javnim prevozom tako najhitreje dosežemo Třeboutice z avtobusom. Avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti in je deležno kar pogostih postankov avtobusov. Povezav z bližnjimi Litomeřicami namreč dobesedno mrgoli. Ob delavnikih prvi jutranji avtobus ustavi ob 5:09, zadnji ob 22:54. Třeboutice so posledično z okrožnim središčem povezane z 28-imi pari avtobusov dnevno (ob koncih tedna in praznikih ju povezuje osem parov). V nasprotni smeri nato avtobusi nadaljujejo pot po treh različnih linijah do večjih mest v regiji.



Zanimivo, da v Třebouticah ne bomo našli nobenega sakralnega objekta. Nemara edini verski simbol v vasi predstavlja kip Device Marije. Zaman bomo iskali tudi trgovino z osnovnimi živili. Se pa lahko vaščani ob poznih popoldnevih in večerih družijo v vaški
pivnici. Predvsem kolesarjem in ostalim dnevnim obiskovalcem je namenjen bar neposredno ob bregu Labe v katerem je možno najti tudi kaj za pod zob. Bar je sicer del manjšega športnega kompleksa, kjer na svoj račun pridejo predvsem navdušenci nad vodnimi aktivnostmi. Obiskovalci se lahko preizkusijo v wakesurfingu, wakeboardingu, smučanju na vodi, jetsurfingu, veslanju na deski itd. V sklopu kompleksa je možno tudi prenočiti v manjšem kampu.
Brez dvoma bi večina turistov za najprivlačnejši objekt v Třebouticah izbrala kolesarsko stezo. Labska kolesarska pot poteka po ozemlju Češke in Nemčije in vodi večinoma ob toku reke Labe. Dolžina kolesarske poti od izvira reke v hribovju Krkonoši do nemškega obalnega mesta Cuxhaven, kjer se Laba izliva v Severno morje, je skoraj 1300 km. Na Češkem je pot dolga približno 370 km in poteka skozi štiri regije. Kolesarska steza je večji del speljana po trasi brez avtomobilskega prometa. Le tu in tam zavije na stranske ceste z manjšo frekvenco prometa.
Labska pot velja za eno najpriljubljenejših kolesarskih poti v celotni Evropi. Njena obiskanost se iz leta v leto povečuje. Za razliko od severne sosede Nemčije, kjer pot v letošnjem letu praznuje 30. obletnico obstoja, so Čehi pričeli z njeno izgradnjo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Načrti za izgradnjo so obstajali
že v prvi polovici 80-ih letih, a je pomanjkanje finančnih sredstev prvi dokončani odsek zamaknilo za skoraj desetletje. Na češkem delu poti največji delež odpade ravno na Usteško regijo. Na delu poti skozi Třeboutice steza tesno sledi toku reke Labe, kjer se med vožnjo ob reki kolesarjem odpirajo čudoviti pogledi na Češko sredogorje.




Na katastrskem ozemlju Třeboutic je celo manjše športno letališče s travnato vzletno – pristajalno stezo. Pogled nanj pokaže, da je danes v bolj klavrnem stanju (kdo bi znal celo pripomniti, da si v takšnem stanju niti ne zasluži naziva letališče). Do konca 90-ih let je šlo za kmetijsko zemljišče na katerem so gojili zelenjavo. Zaradi lege ob reki Labi in skoraj da vsakoletnih poplav območje ni bilo ravno donosno s pridelkom. Nekaj lokalnih entuziastov se je na prelomu stoletja odločilo odkupiti zemljišče in ga preoblikovati v manjše letališče.
Leta 2002 so poplave povsem uničile letališče, hangar pa je odnesla velika količina vode. A vodni živelj ni preprečil domačim prostovoljcem območje ponovno prenoviti ter postaviti nov hangar za shranjevanje letalske opreme. Letališče ima 450 m dolgo ter 25 m široko stezo. Če je bilo pred leti letališče označeno na letalskih kartah in je bilo pristajanje ter vzletanje na njem dovoljeno, je danes slika precej bolj žalostna. Letalski promet na letališču je prepovedan.


Z usodo letališča se ni sprijaznil eden izmed lokalnih radioamaterjev. Z ozkim krogom prijateljev skrbi za vzdrževanje območja. S čimer želijo ohraniti možnost vsaj zasilnih pristankov ultralahkih letal. Zato vzdržujejo obsežne travnate površine ter garaže za letala in potrebno opremo letališkega območja. Njihov cilj je pridobiti dovoljenje
za pristajanja ultralahkih letal in aktivno uporabo območja za zračne športe in razgledne lete.
Kljub svoji majhnosti se lahko Třeboutice pohvalijo tudi z lastnim nogometnim klubom. Njegov nastanek sega v obdobje pandemije covida, ko se je skupina lokalnih nogometnih navdušencev odločila ustanoviti nov klub in ga prijaviti v tekmovanje. Ker v vasi ni nogometnega igrišča, so nogometaši svoja domača srečanja primorani igrati na igriščih v okoliških vaseh. V tej sezoni je njihovo domače igrišče v kraju Česke Kopisty na nasprotnem bregu Labe.

Třeboutice spadajo med najstarejše vasi v okrožju Litomeřice. Prva pisna omemba kraja sega v polovico 11. stoletja. Po ustanovni listini kolegijske cerkve sv. Štefana sta vanjo spadala dva podložnika iz te vasi. Leta 1437 je cesar Sigismund vas s sosednjimi Křešicami zastavil mestu Litoměřice za 100 kopejk. Leta 1619 je mesto kupilo celotno vas, a jo je kmalu izgubilo. Posestvo je bilo vrnjeno škofiji. Del le-tega je pripadel Zahořanskemu gospostvu. Po starem mestnem urbarju je bilo leta 1855 v Třebouticah sedem kmetov in šest gospodinj. Vas je plačevala županu 8 kopekov, 26 grošev ter 2 denarija. V vasi je bila gostilna, ki je letno pridelala 20 sodov in 4 vedra piva ter mlin, ki je letno pridelal 40 meric rži in 12 kopekov za pitanje prašičev.


Konec 18. stoletja je bilo v vasi 54 hiš. Leta 1830 je njihovo število naraslo na 62. V kraju je takrat živelo 333 prebivalcev. Třeboutice so se lahko v tistem obdobju pohvalile z dvorcem, ovčarno, pivovarno z zmogljivostjo 28 sodov, 2 gostilni, kovačnico, mlin in opekarno. Leta 1900 je imela vas 59 hiš z 284 prebivalci, kmečko dvorišče, pivovarno in opekarno. Velika večina vaščanov je bila nemške narodnosti (Čehov je bilo 22). Prebivalstvo se je večinoma preživljalo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinarstvom.

Spomin na nekdanje čase se utrne ob pogledu na manjši dvorec na zahodnem koncu vasi. Nahaja se ob glavni cesti skozi vas. Danes že bolj propadajoči objekt je bil zgrajen v baročnem slogu kot poletna rezidenca litoměřiških škofov v drugi polovici 18. stoletja. Glavno stanovanjsko poslopje je bilo porušeno leta 1985, od kompleksa pa ta se ohranila le gospodarsko poslopje in del obzidja, ki sta zaščitena kot kulturni spomenik.


Če je še v prvih desetletjih 20. stoletja v Třebouticah živelo blizu 400 prebivalcev, je – podobno, kot večino čeških krajev s takrat večinskim nemškim prebivalstvom – vas doletela usoda povojnega dogajanja. Izgon Nemcev je pomenil znaten upad prebivalstva. Število vaščanov se je zmanjševalo tudi v naslednjih desetletjih. Ob zadnjem štetju prebivalstva pred štirimi leti je imelo svoje bivališče v Třebouticah prijavljeno 127 oseb. Vas spada v občino Křešice (kraj leži jugovzhodno od Třeboutic).


Približno 25 km od Třeboutic je oddaljena regijska prestolnica Usti nad Labem. Precej bližje leži center okrožja Litomeřice. Če bi hodili po kolesarski stezi v smeri toka Labe, bi za pot do njih potrebovali približno 30 minut (in še znatno manj na kolesu). Skozi vas je speljana pomembna regionalna cesta. Posledično gostejši promet vsaj delno kazi idiličnejšo podobo kraja. Cesta vodi s severa, iz kraja Děčin, ter vodi tako skozi regionalno kot okrožno središče. Zanimivo, da med njo in kolesarsko stezo ob reki Labi poteka pomembna (dvotirna elektrificirana) železniška proga, ki povezuje Lyso nad Labem z Usti nad Labem. Glavni železniški koridor Praga – Usti nad Labem – Dresden – Berlin sicer poteka na nasprotnem bregu Labe.

Prav vsi vlaki Třeboutice zgolj prevozijo. Razlog tiči v dejstvu, da vas nima svojega postajališča (najbližje je v bližnjem kraju Křešice). Z javnim prevozom tako najhitreje dosežemo Třeboutice z avtobusom. Avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti in je deležno kar pogostih postankov avtobusov. Povezav z bližnjimi Litomeřicami namreč dobesedno mrgoli. Ob delavnikih prvi jutranji avtobus ustavi ob 5:09, zadnji ob 22:54. Třeboutice so posledično z okrožnim središčem povezane z 28-imi pari avtobusov dnevno (ob koncih tedna in praznikih ju povezuje osem parov). V nasprotni smeri nato avtobusi nadaljujejo pot po treh različnih linijah do večjih mest v regiji.



Zanimivo, da v Třebouticah ne bomo našli nobenega sakralnega objekta. Nemara edini verski simbol v vasi predstavlja kip Device Marije. Zaman bomo iskali tudi trgovino z osnovnimi živili. Se pa lahko vaščani ob poznih popoldnevih in večerih družijo v vaški pivnici. Predvsem kolesarjem in ostalim dnevnim obiskovalcem je namenjen bar neposredno ob bregu Labe v katerem je možno najti tudi kaj za pod zob. Bar je sicer del manjšega športnega kompleksa, kjer na svoj račun pridejo predvsem navdušenci nad vodnimi aktivnostmi. Obiskovalci se lahko preizkusijo v wakesurfingu, wakeboardingu, smučanju na vodi, jetsurfingu, veslanju na deski itd. V sklopu kompleksa je možno tudi prenočiti v manjšem kampu.

Brez dvoma bi večina turistov za najprivlačnejši objekt v Třebouticah izbrala kolesarsko stezo. Labska kolesarska pot poteka po ozemlju Češke in Nemčije in vodi večinoma ob toku reke Labe. Dolžina kolesarske poti od izvira reke v hribovju Krkonoši do nemškega obalnega mesta Cuxhaven, kjer se Laba izliva v Severno morje, je skoraj 1300 km. Na Češkem je pot dolga približno 370 km in poteka skozi štiri regije. Kolesarska steza je večji del speljana po trasi brez avtomobilskega prometa. Le tu in tam zavije na stranske ceste z manjšo frekvenco prometa.




Labska pot velja za eno najpriljubljenejših kolesarskih poti v celotni Evropi. Njena obiskanost se iz leta v leto povečuje. Za razliko od severne sosede Nemčije, kjer pot v letošnjem letu praznuje 30. obletnico obstoja, so Čehi pričeli z njeno izgradnjo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Načrti za izgradnjo so obstajali že v prvi polovici 80-ih letih, a je pomanjkanje finančnih sredstev prvi dokončani odsek zamaknilo za skoraj desetletje. Na češkem delu poti največji delež odpade ravno na Usteško regijo. Na delu poti skozi Třeboutice steza tesno sledi toku reke Labe, kjer se med vožnjo ob reki kolesarjem odpirajo čudoviti pogledi na Češko sredogorje.

Na katastrskem ozemlju Třeboutic je celo manjše športno letališče s travnato vzletno – pristajalno stezo. Pogled nanj pokaže, da je danes v bolj klavrnem stanju (kdo bi znal celo pripomniti, da si v takšnem stanju niti ne zasluži naziva letališče). Do konca 90-ih let je šlo za kmetijsko zemljišče na katerem so gojili zelenjavo. Zaradi lege ob reki Labi in skoraj da vsakoletnih poplav območje ni bilo ravno donosno s pridelkom. Nekaj lokalnih entuziastov se je na prelomu stoletja odločilo odkupiti zemljišče in ga preoblikovati v manjše letališče.

Leta 2002 so poplave povsem uničile letališče, hangar pa je odnesla velika količina vode. A vodni živelj ni preprečil domačim prostovoljcem območje ponovno prenoviti ter postaviti nov hangar za shranjevanje letalske opreme. Letališče ima 450 m dolgo ter 25 m široko stezo. Če je bilo pred leti letališče označeno na letalskih kartah in je bilo pristajanje ter vzletanje na njem dovoljeno, je danes slika precej bolj žalostna. Letalski promet na letališču je prepovedan.

Z usodo letališča se ni sprijaznil eden izmed lokalnih radioamaterjev. Z ozkim krogom prijateljev skrbi za vzdrževanje območja. S čimer želijo ohraniti možnost vsaj zasilnih pristankov ultralahkih letal. Zato vzdržujejo obsežne travnate površine ter garaže za letala in potrebno opremo letališkega območja. Njihov cilj je pridobiti dovoljenje za pristajanja ultralahkih letal in aktivno uporabo območja za zračne športe in razgledne lete.
Kljub svoji majhnosti se lahko Třeboutice pohvalijo tudi z lastnim nogometnim klubom. Njegov nastanek sega v obdobje pandemije covida, ko se je skupina lokalnih nogometnih navdušencev odločila prijaviti v tekmovanje. Ker v vasi ni nogometnega igrišča, so nogometaši svoja domača srečanja primorani igrati na igriščih v okoliških vaseh. V tej sezoni je njihovo domače igrišče v kraju Česke Kopisty na nasprotnem bregu Labe. Upati gre, da bo pozitivni zgodbi sledila tudi občina in poskrbela za ureditev igrišča v domačem kraju. Kar bi močno pripomoglo tudi k družabnemu življenju v vasi.




Dodaj odgovor