Ekipa Žihobec, ki je zadnja leta končala sezono bodisi na prvem bodisi na zadnjem mestu, se tudi v aktualni drži svoje nihajoče krivulje. Trenutno se nahaja na zadnjem mestu svoje skupine najnižje lige okrožja Klatovy. V zadnji domači prvenstveni tekmi se jim je ponujala lepa priložnost, da izboljšajo svojo (vse prej kot blestečo) točkovno bero. Z morebitno zmago bi si pred zadnjim krogom ohranili možnosti, da prvenstva vendarle ne zaključijo povsem na dnu. V goste jim je namreč prispel najbližji tekmec (na lestvici) iz dobrih 20 km oddaljenega kraja Hory Matky Boži.

Zanimivo, da so Žihobce svojo edino zmago v jesenskem delu prvenstva dosegle ravno na gostovanju pri tokratnem nasprotniku. In to kar z rezultatom 2:9! Po besedah enega izmed veteranov Žihobec, Jana Dlouhyja, jim je tisto tekmo šlo praktično vse na roko. Od popolnega igralskega kadra (kar je v tej sezoni bolj izjema kot pravilo) kot samega razpleta tekme, ko se jim je na zelenici vse poklopilo. Z slovo od domačih privržencev so torej pričakali tekmeca po meri.

Dolgotrajno in močno deževje na zahodnem delu Češke je v teh dneh močno vplivalo na

razlitje številnih vodnih tokov. Za razliko od številnih okoliških potokov in rek je voda v Zihobeškem potoku, ki teče prav ob nogometnem igrišču, ostala v koritu. V nasprotnem bi bila tekma zagotovo odpovedana. Tekoča voda je prizanesla igrišču, vseeno pa je obilno deževje (dobro uro pred tekmo je sledil še en – skoraj polurni – naliv) dodobra razmočilo teren. Glede na lego igrišča in ostale okoliščine so tokratne razmere (verjetno ne prvič) potrdile, da je bila izgradnja igrišča opravljena temeljito. Marsikatero »višjeležeče« bi bilo ob podobnih razmerah vsaj delno pod vodo.

Sodnik je približno pol ure pred tekmo po ogledu igrišča (po pričakovanju) odločil, da se bo sobotna tekma v Žihobcah odigrala (ne vsa igrišča so si delila enako usodo – zadnji konec tedna je bilo namreč zaradi težkih razmer odpovedanih kar nekaj tekem v Plzenski regiji). Ko je bila odločitev o igranju dokončno potrjena, so se igralci obeh ekip lahko posvetili pripravi na tekmo, domači napovedovalec pa je vsem prisotnim po zvočniku (redko videno v najnižjih ligah) oznanil igralska kadra obeh nasprotnikov.

Trenerske vajeti pri domačih je tokrat v roke vzel veteran Jan Dlouhy. Njegove besede svojim varovancem (in tudi soigralcem) so bile namenjene predvsem po odpravljanju napak z zadnje tekme, ko so prejeli kar osem zadetkov.

Prvih 15 minut je minilo v dinamični, a precej raztrgani igri. Željo po zmagi je bilo čutiti pri obeh ekipah. Domači so imeli malenkost več žogo v svojih nogah, a so gostje na drugi strani dajali občutek precej bolj izkušene ekipe. Verjetno so si tudi zato že v peti minuti priigrali lepo priložnost, ko je domači vratar Martin Kalny z dobrim posredovanjem rešil Žihobce zgodnjega zaostanka. Gostje so si zatem priigrali še nekaj polpriložnosti, a brez nevarnosti za domača vrata. Pri Žihobcah je v ofenzivi še najbolj izstopal prvi golgeter Jan Šufrinko. Soigralci so ga pogosto zalagali z žogami. A je tudi res, da je bil večine podaj deležen daleč proč od nasprotnikovih vrat. Po prejetih žogah se je domači napadalec na poti proti gostujočim vratom pogosto znašel proti številčnejši gostujoči obrambi.

Na nasprotni strani igrišča je obramba Žihobec delovala zanesljivo. Starejši igralci so s svojimi izkušnjami vselej pravočasno reagirali na nevarne žoge oz. akcije gostov. Kot edino slabost domače ekipe v uvodnem delu velja omeniti številne nenatančne podaje in mnoge izgubljene žoge, predvsem na sredini igrišča oz. pri izgradnji napadalnih akcij.

Angažirana domača igra je obrodila sadove v 27. minuti, ko se je na desni strani najbolje znašel kdo drug kot Šufrinko in z močnim ter visokim strelom premagal gostujočega vratarja.

Zgolj štiri minute kasneje je prvo ime domače ekipe znova udaril. Predvsem njegova vztrajnost je tokrat po daljši samostojni akciji botrovala novi žogi v gostujoči mreži. Veselje v domači ekipi je bilo precejšnje. Razumljivo, saj so se le redke tekme na podoben način odvijale njim v prid.

Na žalost Žihobčanov je prednost dveh zadetkov trajala zgolj dve minuti. Po visokem predložku z desnega roba igrišča je žoga na liniji kazenskega prostora preletela dva domača obrambna igralca, končala na nogi gostujočega napadalca, ki je nato po samostojnem prodoru brez težav pospravil žogo za hrbet vratarja Kalnega.

Če si je domača defenziva za večji del prvega polčasa zaslužila pozitivno oceno, velja ravno nasprotno za zadnjo tretjino polčasa. Koncentracija v domači obramba je vidno popuščala, posledica še ene izmed napak (anemičnosti) je bil izenačujoči zadetek gostov v 40. minuti. Domači obrambni igralci so pustili vse preveč prostora gostom za natančen strel z roba kazenskega prostora, ko je žoga po sredini vrat preletela domačega čuvaja mreže (ki tudi ni bil najbolje postavljen).

Dve minuti kasneje so gostje dosegli še tretji zadetek, ki pa ga je sodnik zaradi domnevnega prepovedanega položaja razveljavil. Ob natančnem strelu v desni spodnji kot domačega gola, je bil Kalny že premagan. A je eden izmed gostujočih napadalcev kot zadnji stal pred vratarjem, s čimer je po mnenju sodnika vplival na igro.

Kot bi modrim vsa opozorila ne zadostovala, so si za piko na i tik pred odmorom zabili tretji zadetek kar sami. Le-ta je bil plod pritiska gostov in (zopet) premalo odločne domače obrambe.

Po tem, ko je Kalny odbil nevaren gostujoči strel, se je žoga nekaj trenutkov odbijala v domačem kazenskem prostoru. Dokler ni prišla do a tleh ležečega Jana Krala, ki jo je (resda delno zaradi gostujočega pritiska) potisnil v nebranjeni del lastnih vrat.

Namesto prednosti so tako domači z dolgimi nosovi odšli na odmor z zadetkom zaostanka. Prav neverjetno je, kako domači po lepi prednosti dovolili gostom preobrat. Po drugem zadetku se je vse odvijalo po domačih notah. Zgolj nekaj trenutkov pomanjkanja koncentracije je pomenil velik padec v igri, ki je botroval k nerazumljivim napakam, ki so jih gostje znali izkoristiti.

Po pričakovanju so Žihobce v drugi polčas vstopile aktivneje. A so bili znova gostje tisti, ki so si priigrali lepše priložnosti. V 49. minuti je domači obrambi uspelo blokirati nevaren strel znotraj šestnajstmetrskega prostora. V 51. minuti je sledil nov hladen tuš za domače. Gostje so z levega roba kazenskega prostora poslali visoko žogo proti domačim vratom. Težko je uganiti, ali je šlo za predložek ali za strel. Žoga je na konec preletela Kalnega in na presenečenje mnogih končala v domačih vratih.

Domači so se držali svoje igre praktično ves čas tekme. Kljub napadalnim poskusom in želji, so si le redko priigrali prave priložnosti. Za razliko od gostov, ki so izkušeno čakali in izkoriščali luknje v domači defenzivi.

Medtem, ko si je domača trinajstica pripravila polpriložnosti, je gostom uspelo ponovno zadeti domači gol. A ga je sodnik po signalizaciji svojega pomočnika zaradi (sumljivo dosojenega) prepovedanega položaja razveljavil.

Gostje so sčasoma prepustili sredino domačim in izkušeno še naprej prežali na napake Žihobčanov, po katerih se jim je ponujalo (preveč) prostora na polovici domačih. Po enem izmed protinapadov so v 77. minuti zadeli prečko. Minuto kasneje so z natančnim strelom z roba kazenskega prostora v levi del domačih vrat dosegli že peti zadetek. Le minuti zatem so svojo prednost še povišali. Domačim se je znova obetal visok poraz. Tega je s svojim tretjim (in trinajstim v sezoni) zadetkom omilil Šufrinko, ki je po prodoru v kazenski prostor nekoliko z leve z močnim strelom pod prečko v slogu najboljših napadalcev matiral gostujočega vratarja.

Domači vratar Kalny je bil zaradi slabe postavitve posredno kriv za vsaj dva gostujoča zadetka. Po drugi strani je v drugem polčasu z nekaj dobrimi posredovanji rešil modre še višjega poraza.

Končni rezultat 3:6 pomeni, da bodo po lanskem zadnjem mestu v drugi okrožni ligi Žihobče tudi letošnjo sezono zaključile na repu razpredelnice, le da tokrat ligo nižje.

Odgovorne v klubu nedvomno čaka težka naloga. Številni porazi zagotovo ne vplivajo pozitivno (predvsem na mlade) igralce. Posledično je pod vprašajem njihovo nadaljevanje igranja za Žihobce tudi v prihodnji sezoni. V kolikor se prvo ime domače ekipe Jan Šufrinko odloči tudi prihodnjo sezono pomagati Žihobcam in hkrati ohrani (ali celo nadgradi) svojo formo, se za napadalni del ekipe ni za bati. Njegov doprinos ekipi in nos za doseganje zadetkov je konkretno nad nivojem tekmovanja. Na drugi strani je očitno, da v obrambi zgolj izkušnje ne zadostujejo več. Tudi leta v najnižji ligi naredijo svoje. V kolikor bi v Žihobcah uspeli dvigniti nivo defenzivnega dela ekipe (pomladitev), bi se znala tudi rezultatska krivulja (končno) zopet obrniti navzgor in posledično klub pripeljati v mirnejše vode.