Iz Južnočeške metropole Češke Budejovice proti severozahodu do mesta Vodňany vodi pomembna magistralna cesta. Severno ob njej leži vas Pištin. Naselje je od cestne komunikacije oddaljena ravno dovolj, da hrup cestnih vozil ne doseže večji del vasi. Bližina prometnice hkrati pomeni zelo dobre povezave z javnim prevozom do bližnjih mest. Okoliška večja mesta povezujejo tri regijske avtobusne linije, ki vodijo skozi Pištin. Preko njih imajo vaščani možnost neposrednih povezav do 10 km oddaljene regijske metropole Češke Budejovice (15 parov avtobusov med delovniki oz. trije pari ob koncih tedna in praznikih), severozahodno ležečega mesta Vodňany (14 oz. 3 pari avtobusov), medtem ko štirje pari avtobusov v času šolskih dni vozijo še med mestoma Zliv in Češnovice.

Pištin je hkrati tudi sedež občine, ki jo sestavljajo še tri bližnje vasi. Skupno šteje občina približno 670 prebivalcev, medtem ko v samem Pištinu prebiva 330 vaščanov. Leta 2017 je Pištinu pripadel naziv »vas leta Južnočeške regije«. Severo ob vasi, ki leži na nadmorski višini 398 m n.m. teče Pištinski potok.

Sodeč po zgodovinskem zapisu »Pisezin« ime vasi verjetno izhaja iz besede »pesek« (češko písek oz. píscina). Podobno ime še danes pripada gozdu pri bližnjem posestvu. Zgodovinski viri prvič omenjajo kraj v letu 1261, ko je bil Pištin že uveljavljen kot župnijsko središče. V središču vasi prevladuje enoladijska cerkev sv. Lovrenca, obdana s pokopališčem. Cerkev, ki je bila prvotno poznoromanska, so v prvi polovici 14. stoletja prezidali v gotskem slogu. Po požaru leta 1752 so pri baročni obnovi ohranili ostanke romanskega zidovja in dele gotskih obokov. V preteklosti je župnija obsegala približno dvanajst okoliških vasi, vključno s tri kilometre oddaljenim mestom Zliv. Značilnost 36 metrov visokega cerkvenega zvonika je ura, ki jo je leta 1846 podaril schwarzenberški gozdar. Ura vaščanom še danes kaže čas, čeprav jo je treba vsak dan ročno navijati. V cerkvenem zvoniku sta tudi dva redka zvonova. Prvotno so bili pred prvo svetovno vojno v njem štirje zvonovi, a sta bila dva odstranjena. Leta 1923 je v vasi potekala slovesnost ob blagoslovitvi dveh novih zvonov. Tudi v obdobju druge svetovne vojne sta bila za vojaške potrebe preostala zvonova zasežena in se kasneje nikoli nista vrnila na svoje prvotno mesto.

Tako kot v vsaki župnijski vasi je tudi v Pištinu v neposredni bližini cerkve in pokopališča stala šola. V kroniki je prvič omenjena leta 1641. Delovala je kot dvo- ali trirazredna šola – odvisno od števila otrok – ki so semkaj prihajali tudi iz okoliških vasi. Tako je na primer leta 1882 krajevno trirazredno šolo obiskovalo 181 otrok.

Poučevanje v šoli se je zaključilo leta 1977, ko so lokalni otroci začeli obiskovati šolo v tri kilometre oddaljenem mestu Zliv. Do takrat se je šola skrčila na dva razreda s skupno 39 učenci. Danes so v stavbi občinski urad, telovadnica, knjižnica in dvorana lokalnega društva. Omembe vredna je tudi stavba v spodnjem delu vasi – nekoč velika kmetija in gostilna imenovana »Na Dolánku«. Po kroniki sodeč je poslopje leta 1846 zgradil cesarsko-kraljevi poštni mojster. Do leta 1863 je služila kot poštna postaja in stanovanje ter delovala kot postaja za menjavo konj pri poštnih kočijah. Ko je bila po izgradnji železniške proge Češke Budejovice–Plzeň ukinjena poštna povezava s konjsko vprego med Vodňani in Č. Budejovicami, je stavbo kupil nov lastnik. Zatem je služila kot največja kmetija v vasi in gostilna. Poleg nje sta v vasi takrat delovali še dve gostilni.

Leta 1833 sta vas obiskala cesar Franc I. in njegova soproga. Junija 1924 se je tu na poti v Češke Budejovice ustavil predsednik republike T. G. Masaryk.

Pištin je imel status samostojne občine že med letom 1850 in 1976. Nato je 14 let upravno spadal pod bližnje mesto Zliv, dokler mu leta 1990 niso bile znova dodeljene občinske pravice.

V središču vasi se je ohranil dobro vzdrževan sklop tradicionalnih kmečkih domačij iz prve polovice 19. stoletja, ki pričajo o kmetijskih koreninah vasi ter prisotnosti različnih obrtnikov in trgovcev. V spomin na žrtve prve svetovne vojne so leta 1920 na zelenici postavili spomenik padlim. Žrtve ob skrbno vzdrževanem spomeniku počastijo ob vsakem vaškem praznovanju. Elektrifikacija vasi je bila izvedena leta 1924.

Pištin leži v t.i. Češkobudejoviški kotlini, sredi slikovite južnočeške pokrajine, za katero so značilni obsežni gozdovi in ​​številni ribniki. Zaradi večjih ribnikov v neposredni bližini je območje priljubljena destinacija za rekreacijo in kolesarjenje. Predvsem kolesarji radi koristijo na novo označene kolesarske poti.

Lokalno prebivalstvo se je prvotno preživljalo predvsem s kmetijstvom (delavci brez lastne zemlje so se vozili na delo v tovarno v Zlivu ali v termoelektrarno Mydlovary). Leta 1955 je bila v vasi ustanovljena enotna kmetijska zadruga. Ta se je leta 1980 združila s sosednjo zadrugo, ki združuje 16 vasi in v tej obliki deluje še danes, čeprav zaposluje precej manj domačinov. Zadruga upravlja kmetijski kompleks v vzhodnem delu Piština, ki vključuje skladišča, sušilnico, hlev za teleta, objekt za rejo govedi in črpalko za dizelsko gorivo. V vasi delujejo tudi številni obrtniki – na primer zidarji, polagalci ploščic, pleskarji, električarji, tesarji in manjši trgovci. Nekateri prebivalci so zaposleni v podjetju Praktic (prodaja senčil in karnis). Podjetje, ki je bilo sprva nastanjeno v nekdanji šolski stavbi, zdaj deluje v novozgrajenem objektu na zahodnem robu vasi. Ob njem ima svoje prostore še podjetje, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vrtnarske, gradbene, kmetijske ter komunalne mehanizacije.

Lokalnim prebivalcem nudijo storitve dobro založena trgovina z živili (zgrajene leta 1966, ki je odprta šest dni v tednu), pošta, zdravstvenega centra z zdravnikom, ki je v Pištinu prisoten dve uri tedensko, novozgrajenega penziona ob glavni cesti proti Pisku in tradicionalnega gostišča v centru vasi, ki ima svoja vrata ob popoldnevih in večerih med torkom in nedeljo.

Vaščani Piština so aktivni v nekaj društvih oz. organizacijah. Med njimi velja izpostaviti prostovoljne gasilce, lovsko društvo, društvo Baračník, lokalno podružnico Češke zveze žensk,  lokalno podružnico Češke čebelarske zveze in Klub rejcev golobov.

Prostovoljno gasilsko društvo bo prihodnje leto praznovalo 135. obletnico ustanovitve. Nekaj mlajše je domoljubno in dobrodelno združenje imenovano »Baračnik«. Društvo iz Piština vsakih pet let organizira srečanje s sorodnimi društvi, ki vključuje sprevod skozi vas z udeleženci v narodnih nošah. V zadnjih letih so ta srečanja združena z drugimi lokalnimi dogodki. Društveni prapor je bil blagoslovljen leta 1997. Leta 2001 je potekalo srečanje rojakov. Društvo vsako leto prireja tudi staroboemski ples.

Lokalno lovsko društvo združuje prebivalce iz vseh delov občine. Njegovi člani so še posebej dejavni pri urejanju zelenih površin v vasi in njeni okolici, skrbi za divjad v lovišču ter rednem organiziranju lovskih plesov.

Zveza žensk združuje lokalne predstavnice, ki se redno srečujejo. V sodelovanju z občinsko upravo zveza organizira obiske gledališča in izlete v različne dele države ter v tuja zdravilišča. Vse te skupine sodelujejo pri pripravi »Dneva otrok« – dogodka, ki v zadnjih letih poteka na prostem in vključuje predstavitve dejavnosti posameznih skupin ter različna tekmovanja. Dogodek je zelo priljubljen tako med otroci kot med odraslimi.

V zadnjem obdobju je v vasi potekala obsežna gradnja družinskih hiš. Tudi starejše hiše menjajo lastnike in so deležne prenove. Ljudje iz mesta se tu lotevajo gradnje in se vračajo k vaškemu življenju. Dolgotrajne težave z oskrbo z vodo v Pištinu so bile odpravljene leta 1992 z izgradnjo javnega vodovodnega omrežja. Vas je bila leta 2004 priključena na omrežje zemeljskega plina.

Na dolgo tradicijo čebelarstva v vasi in okolici pripominja razstava v mansardi vaškega doma. Obiskovalci si lahko ogledajo zgodovinsko čebelarsko orodje in opremo, vključno s predmeti iz leta 1900. Na ogled so tudi slamnati panji in starinske centrifuge za med. Razstava je za javnost odprta v času kulturnih in družabnih dogodkov v kraju.