Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

TJ Sokol Olešnice

TJ Sokol Olešnice grb


september 2026

Da zna biti nogometna pot še kako nepredvidljiva, so se nedavno prepričali tudi ljubitelji žogobrca v Olešnicah. Po letu dni brez članskega nogometa, je trud sedanjega trenerja med nogometne privržence znova povrnil adrenalin, ki ga s seboj prinaša igra z okroglim usnjem. Na novo sestavljeno moštvo je lansko poletje ponovno krenilo v prvenstvene boje najnižje rangirane lige v okrožju Češke Budejovice. Čeprav članska ekipa trenutno nastopa tri lige nižje, kot pred tremi sezonami, je zanimanje za nogomet v kraju še vedno precejšnje. Kar se odraža tudi v odzivu otrok. Poleg obeh kategorij cicibanov se v klubu lahko pohvalijo tudi z zgledno nogometno infrastrukturo.

Tako kot se mnogi od nas v vsakdanjem življenju srečujemo z vzponi in padci, do tovrstne usode niso dovzetni niti športni kolektivi. Eden takšnih je tudi Sokol Olešnice. Obdobje prvih dveh desetletij novega tisočletja bo nedvomno z zlatimi črkami zapisano v anale olešniškega nogometa. Klub je večji del teh sezon odigral na regijskem nivoju. Različni pogledi in nesoglasja med igralci in ostalimi akterji v klubu so naposled pomenili konec nogometne idile v kraju. Tudi na žalost številnih nogometnih privržencev. Posledično se člansko moštvo v sezoni 2024/25 prvič v klubski zgodovini ni prijavilo v tekmovanje. Igralci so se razkropili po okoliških klubih in vse je kazalo, da je zapečatena usoda še enega izmed (pre)številnih klubov. S črno usodo se ni želel sprijazniti sedanji trener moštva Josef Zeman. Odločen ugrizniti v kislo jabolko je zavihal rokave in v nelahkih okoliščinah zmogel v klub privabiti dovolj igralcev, da so se Olešnice po letu dni znova pojavile na nogometnem zemljevidu.

Nogometni klub iz Olešnic domuje na idealni lokaciji na skrajnem robu vasi.

Na novo sestavljeno moštvo je bilo po kvaliteti kajpak na mnogo nižjem nivoju, kot predhodno. Trojici nogometašev, ki so za Olešnice igrali v tretji regijski ligi, so se pridružili mnogi,

Klubski objekt se nahaja za vrati na zahodni strani igrišča (ki je postavljeno v smeri vzhod – zahod).

ki pred tem niso igrali nogometa daljše obdobje. Vrnitev članskih tekem po letu dni nogometne suše je imelo za kraj mnogo širši pomen. Nogometne tekme namreč veljajo za edini dogodek v Olešnicah, ki vaščanom ponujajo možnost rednega druženja ob pijači in jedači. Tudi zato ne čudi, da si je prvo domačo

prvenstveno tekmo v pretekli sezoni ogledalo lepo število gledalcev.

Skladno z novo klubsko realnostjo so bila rezultatska pričakovanja pred preteklo sezono temu primerna. Po domačem remiju na uvodni prvenstveni tekmi je sledil visok poraz na gostovanju (nasploh najvišji poraz v minuli sezoni) s 14:0. Najvišjo zmago so Olešnice dosegle na domači tekmi 6. kroga (8:1). Skupno šest zmag (od tega dve na gostovanjih) ter dva remija za 20 osvojenih točk je moštvu prineslo končno sedmo mesto med desetimi klubi. Kar so v klubu ocenili kot uspeh.

Po besedah prvega strelca pretekle sezone Adriana Ragaňa je čutiti nekaj manj zadovoljstva ob pogledih na rezultate v aktualni sezoni. Moštvo Olešnice v njej po šestih odigranih krogih s tremi osvojenimi točkami za tri remije med 13-imi moštvi zaseda deseto mesto. Dva remija na uvodnih dveh tekmah ter skupno ena osvojena točka na domačem igrišču (v treh tekmah) so manj od pričakovanj. Negativno izstopa predvsem visok poraz (13:0) na zadnji prvenstveni tekmi pri sicer vodilni

Tudi napisi sponzorjev na spodnji strani strehe klubskega objekta spominjajo na nedavne čase, ko so Olešnice nastopale štiri lige višje, kot danes.

ekipi prvenstva. Ki je precej pripomogel k vse prej kot hvalevredni razliki v danih in prejetih zadetkih (5:22). Kot zanimivost velja omeniti, da se je ob vsakem od doseženih petih zadetkov podpisal drug igralec. Zadnja ligaška zmaga Olešnic tako sega v zadnji krog pretekle sezone.

Klub se lahko pohvali z zelo kvalitetno igralno površino.

Moštvo ima po en trening tedensko (ob torkih), ki mu tu in tam dodajo še četrtkov tekaški trening. Na katerem jih pogledi na plakatih z imeni sponzorjev obešenih na spodnjem delu strehe klubskega objekta spominjajo na nedavne zlate čase kluba. Ta je danes finančno odvisen izključno od javnega (občinskega) denarja. Na srečo kluba se vaški

Za popolno podobo travnika skrbi robotski kosilnik.

veljaki zavedajo pomena nogometa, kar se nenazadnje odraža tudi v zgledni podobi nogometne infrastrukture od katere velja pohvaliti zelo dobro pripravljeno

igralno površino. Da župan Olešnic ni zgolj naklonjen nogometnemu klubu, temveč je tudi njegov velik navijač, pričajo njegovi pogosti obiski tekem. In to ne le domačih.

Spomin na tekme regijske lige je med lokalnimi navijači (med katerimi ne manjka tudi bivših nogometašev) še kako živ. Predvsem na dvoboje proti klubu iz kraje Ledenice, ki je v preteklem obdobju veljal za glavnega rivala Olešnic. Čeprav so Olešnice komaj da zakorakale v novo obdobje in je zato poimenovati katerega koli nasprotnika za novega rivala še prezgodaj, bi tako zaradi bližine kot poznanstev med igralci tekme proti Hornim Stropnicam sčasoma lahko prerasle v podobno rivalstvo.

Za najuspešnejšega olešniškega igralca velja Tomaš Kačirek. Ta je za svoj matični klub nastopal vse do sezone 2004/05, ko se je Olešnicam prvič uspelo uvrstiti v drugo regijsko ligo. Kačirek je takrat storil še korak dlje in sprejel ponudbo Spartaka Kaplice za katerega je v nadaljevanju kariere nastopal tudi v prvi regijski (danes peti) ligi.  

Zgodovina in uspehi kluba

Sokol Olešnice bi težko šteli med starejše klube. Njegova ustanovitev namreč sega v leto 1963. Kot pri večini manjših nogometnih sredin, so tudi tu nogometno ledino orali vaški ljubitelji nogometa. Ti so na obrobju vasi sami uredili igrišče, ki je sprva v dolžino merilo (zgolj) 45 metrov. Klub, ki od svojega začetka nosi isto ime (TJ Sokol

Domačo rezervno klop z igriščem povezujejo široke stopnice.

Olešnice) se je leta 1964 prvič prijavil v tekmovanje. Druga liga okrožja je takrat veljala za najnižjo, Olešnice pa so v njej preigrale prvih deset sezon. Leta 1974 se jim – za dve sezoni – uspe prvič uvrstiti v najvišjo ligo okrožja. Enak rezultat uspe igralcem ponoviti leta 1998, ki ga že dve sezoni zatem nadgradijo z uvrstitvijo v najnižjo (tretjo) regijsko ligo (danes uradno sedmo ligo). Po štirih letih doseže klub nov zgodovinski mejnik. Uvrstitev v drugo regijsko ligo je pomenila piko na i redko videnemu vzponu klubov iz manjših nogometnih sredin. Prvo sezono med regijskimi drugoligaši končajo Olešnice v svoji skupini s 30-imi osvojenimi točkami na enajstem mestu, kar je zadostovalo za obstanek. Z rezultatskega vidika tako sezono 2004/05 lahko štejemo za najuspešnejšo v klubski zgodovini.

Uradni trener članske ekipe Josef Zeman nosi velik del zaslug, da je Olešnicam po letu dni premora v sezoni 2025/26 ponovno uspelo sestaviti ter prijaviti moštvo v tekmovanje okrožja.

Drugo sezono v drugi regijski ligi Olešnicam ni uspelo obstati. Po štirih sezonah nastopanja v družbi tretjeligašev, se leta 2010 klub vrača v okrožno tekmovanje. Nastopanje v regijskih ligah je za seboj prineslo tudi mnoge izboljšave na klubski infrastrukturi, kot je bila izboljšava igralne površine z vgradnjo namakalnega sistema, prenova garderob ipd.

Olešnice so v dveh krajših obdobjih imele v tekmovanje prijavljeno tudi B moštvo. Prvič v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja in drugič med letoma 2004-06.

Prvemu »valu« klubskih uspehov je kmalu sledilo še eno zelo uspešno obdobje. Že v sredini preteklega desetletja Olešnice osvojijo naslov prvaka v okrožju Češke Budejovice, s čimer se znova uvrstijo na regijski nivo. Za uspeh so ovekovečili tudi na svojem igrišču, na katerem so travo pokosilo v obliki napisa »1.B«, ki je asociiral na – še nedavno uraden – naziv tekmovanja v tretji regijski ligi (na Češkem takrat imenovani »1.B třida«).

Pred sezono 2018/19 se je ekipi pridružila trojica čeških legionarjev, ki je pred tem nastopala v avstrijskih nižjih ligah. S svojimi kvalitetami so odigrali ključno vlogo pri osvojitvi naslova, kar je Olešnice po poldrugem desetletju ponovno popeljalo v drugo regijsko ligo. V njej so nastopali dve sezoni, a zaradi pandemije covida in dveh predčasnih prekinitev v njih odigrali bolj malo tekem. Naslednji dve sezoni so tekmovanje končali v sredini lestvice ene od skupin v tretji regijski ligi nakar je sledila manj uspešna (in za klub z vidika obstoja tudi ključna) sezona 2023/24. Olešnice so jo končale na zadnjem mestu. Vrnitev nazaj v okrožno ligo je med igralci naletela na odpor. Ker mnogi od njih temu niso bili naklonjeni, so se v klubu zaradi premajhnega števila igralcev odločili za izstop iz tekmovanja.

Čeprav je nogometni vrvež pred dvema letoma na olešniškem igrišču povsem obnemel, so tako sedanji

trener Zeman kot nekateri igralci še naprej skrbeli tako za igralno površino kot spremljajočo nogometno infrastrukturo.

Infrastruktura

Prve (skromnejše) garderobe so bile ob igrišču postavljene leta 1967. Leta 1986 jih nadomesti prostornejši objekt. Današnji pogled na infrastrukturo odraža nivo tekmovanja v katerem so nedavno nastopale Olešnice. Rezultatski uspehi kluba so bili privlačni tudi za sponzorje. Del njihovih prispevkov so klubski veljaki namenjali tudi v obnovo oz. izboljšave celotne infrastrukture. Tudi zato nogometno igrišče s pripadajočo infrastrukturo danes velja za enega najboljših med vsemi klubi v najnižji ligi okrožja.

Podobno, kot v primeru mnogih manjših klubov, se tudi v Olešnicah nogometno igrišče nahaja na obrobju kraja. Do njega vodi ozka kratka in slepa vaška cesta, ki se konča takoj za nogometnim igriščem, kjer se postavljen na novo zgrajen

Medtem ko za vrati lahko najdemo več klopi z mizami, so vzdolž polovice dolžine igrišča ob južni strani postavljene klopi z naslonjali.

pumptrack poligon, manjši skate park ter nekaj naprav za fitnes na prostem. Ker je vožnja po omenjeni ulici prepovedana, so vsi obiskovalci nogometnih tekem primorani svoje jeklene konjičke parkirati na nasprotnem koncu vasi ter do igrišča opraviti sorazmerno dolgo pot peš.

Garderoba članske ekipe.

Neraven teren je ob izgradnji igrišča terjal odkop materiala na zahodni ter nanos na nasprotni strani. Na višjem delu za vrati je postavljen klubski objekt z dvema ločenima vhodoma oz. prostoroma. Večji (in starejši) je namenjen izključno nogometnim akterjem. V njem je krajši hodnik, ki povezuje garderobe ter ostale (manjše) prostore. Moštvo cicibanov ima svojo (manjšo) garderobo, medtem ko je članskemu moštvu na voljo dovolj velika (preprosta) slačilnica, ki igralcem omogoča zadostno udobje.

Drugi del klubskega objekta je primarno namenjen gostinski dejavnosti. Gre za večji in lepo opremljen prostor s točilnim pultom. Poleg klubskih simbolov eno od sten krasijo še zastavi ter šali dveh največjih čeških klubov.

Pred klubskim objektom je nameščenih nekaj miz ter klopi, ki so v času tekem večinoma polno zasedene. Tudi sicer večina nogometnih privržencev spremlja tekme izza gola ob zahodni strani igrišča. Ker je teren tu približno dva metra nad nivojem igralne površine, je gledalcem omogočen dokaj dober pregled nad celotnim igriščem.

Višji teren ob igrišču se vzdolž južne strani postopno znižuje. Na tej strani je ob polovici igrišča nameščenih nekaj klopi. In tudi obe rezervni klopi. Zanimivo, da le-ti nista postavljeni za avt črto, temveč na dvignjeni površini. Na višjem delu je postavljena domača rezervna klop. Dostop z igrišča do nje vodi po lesenih stopnicah. Celotno nogometno infrastrukturo obdaja ograja, ki je na zahodni strani tudi ločnica med vrtom bivanjskega objekta. Vzdolž južne strani poleg ograje naravno ločnico predstavljajo še gosto posejani iglavci.

Novejši del klubskega objekta je namenjen primarno gostinski dejavnosti. V prostorni in moderni notranjosti ima svoj prostor tudi točilni pult.

Če je slabost igrišča njegova lega v smeri vzhod – zahod, je zagotovo prednost odlično pripravljena igralna površina. Ta je bila v nedavni preteklosti dvakrat deležna temeljite obnove. Prvič leta 2014 in nato še pred dvema letoma, ko je bilo pod površjem odstranjena velja količina gline, ki je onemogočala odtekanje vode. Obilnejše padavine so tako povzročale precej nevšečnosti na površini zaradi česar je bilo igrišče v času uporabe v precej slabšem stanju, kot danes. Rezultat investicije je ravna podlaga in zelo dobra travna površina na njej. Zanjo skrbijo tako nogometaši kot ostali klubski delavci z rednim valjanjem in košnjo, ki jo opravljajo tako z avtomatskim robotom kot traktorsko kosilnico. Posledično se v klubu lahko pohvalijo z igriščem, ki omogoča kvalitetne pogoje za treninge in igranje tekem vseh treh klubskih selekcij.    

Vodstvo kluba, trenerski štab in igralski kader

Po letu dni premora in ponovni prijavi v tekmovanje pred lansko sezono je tudi v klubu na mnogih področjih zavel nov veter. Za vodenje kluba je že daljše obdobje odgovoren Michal Lechner, ki se hkrati aktivno udejstvuje tudi pri vodenju klubskega podmladka. Vajeti vodenja članskega moštva so pripadla Josef Zemanu. Uradno prvi trener moštva hkrati priznava, da mu tovrstna funkcija ni ravno blizu. Tudi zato nemalokrat »dirigentsko taktirko« prevzame njegov trenutni pomočnik (sicer tudi še aktivni igralec, ki ga je z igrišč oddaljila poškodba) Michal Šindela.

Enega glavnih adutov olešniške ofenzive predstavlja Adrian Ragaň, v pretekli sezoni najboljši strelec moštva.

Zemanova pripadnost olešniškemu klubu se je pokazala zlasti po izstopu članskega moštva iz tekmovanja. Kljub nelahki situaciji je s svojo vztrajnostjo in prepričanjem ponovno uspel sestaviti moštvo in s tem postaviti temelje nove prihodnosti kluba. Bolj kot vodenje moštva mu je blizu organizacija vseh potrebnih formalnosti, kot so prijava igralcev na tekmo ipd.

Čeprav trenutni igralski kader ne premore kvalitete, kot so jo imele Olešnice še nedavno, pa je v njem vseeno moč najti določene segmente, ki bi lahko pomenili pozitivne signale za prihodnost kluba. Ena od teh je povprečna starost moštva, ki niti slučajno ne dosega starosti večine moštev na tem nivoju. K višjemu povprečju moštva še najbolj pripomore 59-letni Bohuslav Koktavy, ki hkrati velja tudi za igralca z najdaljšim stažem v moštvu. Na drugi strani mladostniški pridih ekipi daje nekaj mlajših igralcev,

Dve od treh bratski navez v članskem moštvu Olešnic sestavljajo od leve Pavel in Petr Fiala ter Ondřej in Lukaš Macho.

med katerimi sta najmlajša 16-letna Pavel Fiala in Vojtěch Jindra.

V majhnih klubskih sredinah pomembno vlogo pogosto igra tudi domači kader. Ta v veliko večji meri zagotavlja stabilnejšo klubsko prihodnost, kot ekipa, sestavljena z igralci z »vseh vetrov«. In ravno v tem bi znala biti ena od prednosti Olešnic. Za razliko od večine desetoligaških moštev, ima približno polovica vseh trenutnih igralcev v klubu svoje prebivališče v Olešnici. Med njimi je tudi Adrian Ragaň, v pretekli sezoni z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva. Mladi napadalec, ki ga ob koncih tedna lahko mdr. srečamo za točilnim pultom vaškega gostišča, je poleg Martina Koktavy-ja edini, ki je za Olešnice nastopal tudi v regijskem tekmovanju.

Kot se za »vaški klub« spodobi, tudi med imeni igralcev Olešnice najdemo kar nekaj družinskih članov. Že omenjena Bohuslav ter Martin Koktavy predstavljata navezo oče-sin. Za pestro družinsko sliko v članski ekipi skrbijo še tri bratske naveze, ki jih sestavljajo Petr in Pavel Fiala, Lukaš in Ondřej Macho ter Marek in Daniel Petrovič. Slednji poleg nogometne aktivnosti opravlja še naloge vaškega svetnika.

Mlajše kategorije

Ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja so poleg članske ekipe klubske barve pričeli braniti tudi mlajši dečki. Obe kategoriji dečkov sta za klub nastopali tudi v 90-ih letih, ko so se vodilni v klubu nekajkrat povezali z bližnjim klubom iz kraja Borovany ter s skupnimi močmi sestavili in prijavili v tekmovanje katero od navedenih mlajših kategorij.

Kasneje so klubski dres nosile tudi selekcije cicibanov (2016 in 2020). Mrk pri nastopanju mlajših selekcij je nastal leta 2021, ko je nekaj takratnih igralcev nadaljevalo šolanje v drugih krajih, kjer so si nekateri od njih poiskali tudi nove klube.

V aktualni sezoni imajo Olešnice v tekmovanje prijavljeni obe selekciji cicibanov. Nad delom z mladimi bdi predsednik kluba Michal Lehner. Obe selekciji imata najmanj en trening tedensko. V primeru igranja prvenstvene tekme ob koncu tedna torkovemu treningu sledi še petkov. Kar se zgodi v primeru gostujočih tekem, saj obe kategoriji cicibanov svoje domače tekme igrata istočasno (ob petkih popoldne).

Starejši cicibani

Nekoliko številčnejšo zasedbo predstavljajo starejši cicibani. Gre za kategorijo med osmim in desetim letom starosti. Poleg že omenjenega Lehnerja se delu z mladimi nogometaši posveča še Radek Drbout. Ta še posebej pozorno spremlja nogometni razvoj obeh sinov – Eliaša radovana in Jana Samuela, ki je tudi kapetan moštva.

Aktualno sezono v tekmovanju znotraj okrožja nastopa 48 moštev, razdeljenih v štiri skupine. Olešnice dopolnjujejo dvanajsterico ekip v skupini C, kjer so v dosedanjem poteku tekmovanja dosegle tri poraze (v oči bode predvsem zadnji ob rezultatu 28:0) in eno zmago (5:2).

Nekaj utrinkov s petkove prvenstvene tekme Olešnice – Boršov:

Kapetan moštva Jan Samuel Drbout je enega od treh svojih zadetkov dosegel z najstrožje kazni.
Ondřej Lehner je enega od svojih številnih prodor takole zaključil z zadetkom. Z dvema doseženima zadetkoma je veliko pripomogel k drugi prvenstveni zmagi Olešnic s 6:3.

Mlajši cicibani  

Za razliko od svojih starejših vrstnikov mlajši cicibani v dosedanjem poteku tekmovanja še niso doživeli poraza. Še več, vse štiri prvenstvene tekme so začinili z visokimi zmagami, tri od teh celo

Ondřej Lehner se je večkrat izkazal s hitrimi prodori po levi strani.
Tudi Mikulaš Chuchel je bil pogosto udeležen v napadalnih akcijah Olešnic.
Petkovi tekmi obeh selekcij cicibanov je spremljalo lepo število predvsem sorodnikov mladih igralcev.

z dvomestnim številom doseženih zadetkov. Tekmovanje znotraj okrožja tvori 36 moštev, ki so razdeljena v tri skupine. Tudi v tem primeru

Olešnice nastopajo v skupini C skupaj s še enajstimi ekipami.

Za treniranje mlajših cicibanov sta zadolžena zakonca Tomaš Matuška ter Lucie Matuškova. Tudi onadva imata v ekipi svojega sina Mikulaša, ki poleg kapetanskega traku skrbi za polnjenje mrež nasprotnikov. Ime obetavnega nogometaša lahko pogosto zasledimo tudi na seznamu igralcev ekipe starejših dečkov.

Utrinki s petkove prvenstvene tekme Olešnice – Ledenice:

Medijska pokritost in cilji kluba

Mlajši cicibani TJ Sokol Olešnice v jesenskem delu sezone 2026/27.

Lahko bi napisali, da leto 2024 za Olešnice pomeni tudi prelomnico v smislu medijske izpostavljenosti. Če jim je v klubu uspel povratek na nogometni zemljevid, jih ta naloga še vedno čaka kar se tiče zunanje podobe. Da je bila ta v zadnjih letih igranja v regijski ligi na povsem drugačnem nivoju, se lahko prepričamo tako ob obisku spletne kot Facebook strani. Obe sta še vedno dostopni, čeprav zadnji vpis na njih datira v leto 2024.

Na oglasni deski klubskega objekta so objavljeni aktualni rezultati vseh treh klubskih selekcij.

Spletna stran je bila aktivna med letoma 2021 in 2024. Na njej je klub objavljal tekoče rezultate ter opise tekem, dodani pa so mdr. tudi rezultati ter strelci na tekmah od sezone 2013/14 dalje. Še nekaj let prej (2013) so se v klubu odločili postaviti svojo Facebook stran. V prvih dveh letih aktivnosti lahko na njej najdemo obvestila o prihajajočih tekmah in rezultate, krajše reportaže s priprav z

dodanimi slikami itd. Predvsem veliko slik in posnetkov je bilo naloženih ob osvojitvi naslova prvaka okrožja. Po letu 2020 je sledil konkreten upad vpisov.

Ob omembi popolnega mrtvila trener Zeman izrazi upanje, da se v bližnji prihodnosti morda najde kateri od mlajše garde nogometašev, ki bi vsaj eno od

Če na oglasnih deskah v Olešnicah ni možno zaslediti nobenega sledu o nogometnem dogajanju v kraju, je manjše vabilo s terminom obeh tekem selekcij cicibanov objavljeno v kraju sosednje občine.

strani ponovno oživel ter s tem klubu pripomogel k večji prepoznavnosti. Tudi zato, ker bi bežni obiskovalec med sprehodom po Olešnicah le stežka uganil, da v kraju obstaja nogometni klub. Edino vabilo za ogled nogometne tekme v Olešnicah ne bomo našli v kraju samem, temveč na oglasni deski vasi sosednje občine.

Glede na nadpovprečno zanimanje za nogomet, bi se tudi z vidika oz. odnosa do svojih zvestih navijačev spodobilo, da v klubu vendarle storijo korak v smeri večje povezanosti. Kar bi brez dvoma pripomoglo tudi klubu samemu pri izpolnitvi ciljev. V trenutnih okoliščina nihče od glavnih akterjev ali zvestih navijačev ne verjame v vrnitev stare slave. Vsaj v bližnji prihodnosti ne. Tudi zato so trenutno glavne naloge odgovornih v klubu vezane na stabilizacijo članske ekipe in delu z mladimi, kar naj bi bilo zagotovilo, da bodo nogometni ljubitelji v Olešnici tudi v prihodnje lahko držali pesti za svoje moštvo. Če eden glavnih olešniških adutov Adrian Ragaň ne skriva želje po uvrstitvi v zgornjo polovico lestvice, trener Zeman omeni tudi cilj vezan na zadržanje igralcev trenutne generacije cicibanov kar se da dolgo v klubu ter jih kasneje – v primeru idealnega razpleta – postopno priključiti k članskemu moštvu.

Člansko moštvo TJ Sokol Olešnice v jesenskem delu sezone 2026/27.

Povezava na prvenstveno tekmo Sokol Olešnice – Borovany B.

Tako kot se mnogi od nas v vsakdanjem življenju srečujemo z vzponi in padci, do tovrstne usode niso dovzetni niti športni kolektivi. Eden takšnih je tudi Sokol Olešnice. Obdobje prvih dveh desetletij novega tisočletja bo nedvomno z zlatimi črkami zapisano v anale olešniškega nogometa. Klub je večji del teh sezon odigral na regijskem nivoju. Različni pogledi in nesoglasja med igralci in ostalimi akterji v klubu so naposled pomenili konec nogometne idile v kraju. Tudi na žalost številnih nogometnih privržencev. Posledično se člansko moštvo v sezoni 2024/25 prvič v klubski zgodovini ni prijavilo v tekmovanje. Igralci so se razkropili po okoliških klubih in vse je kazalo, da je zapečatena usoda še enega izmed (pre)številnih klubov. S črno usodo se ni želel sprijazniti sedanji trener moštva Josef Zeman. Odločen ugrizniti v kislo jabolko je zavihal rokave in v nelahkih okoliščinah zmogel v klub privabiti dovolj igralcev, da so se Olešnice po letu dni znova pojavile na nogometnem zemljevidu.

Na novo sestavljeno moštvo je bilo po kvaliteti kajpak na mnogo nižjem nivoju, kot predhodno. Trojici nogometašev, ki so za Olešnice igrali v tretji regijski ligi, so se pridružili mnogi, ki pred tem niso igrali nogometa daljše obdobje. Vrnitev članskih tekem po letu dni nogometne suše je imelo za kraj mnogo širši pomen. Nogometne tekme namreč veljajo za edini dogodek v Olešnicah, ki vaščanom ponujajo možnost rednega druženja ob pijači in jedači. Tudi zato ne čudi, da si je prvo domačo prvenstveno tekmo v pretekli sezoni ogledalo lepo število gledalcev.

Skladno z novo klubsko realnostjo so bila rezultatska pričakovanja pred preteklo sezono temu primerna. Po domačem remiju na uvodni prvenstveni tekmi je sledil visok poraz na gostovanju (nasploh najvišji poraz v minuli sezoni) s 14:0. Najvišjo zmago so Olešnice dosegle na domači tekmi 6. kroga (8:1). Skupno šest zmag (od tega dve na gostovanjih) ter dva remija za 20 osvojenih točk je moštvu prineslo končno sedmo mesto med desetimi klubi. Kar so v klubu ocenili kot uspeh.

Po besedah prvega strelca pretekle sezone Adriana Ragaňa je čutiti nekaj manj zadovoljstva ob pogledih na rezultate v aktualni sezoni. Moštvo Olešnice v njej po šestih odigranih krogih s tremi osvojenimi točkami za tri remije med 13-imi moštvi zaseda deseto mesto. Dva remija na uvodnih dveh tekmah ter skupno ena osvojena točka na domačem igrišču (v treh tekmah) so manj od pričakovanj. Negativno izstopa predvsem visok poraz (13:0) na zadnji prvenstveni tekmi pri sicer vodilni ekipi prvenstva. Ki je precej pripomogel k vse prej kot hvalevredni razliki v danih in prejetih zadetkih (5:22). Kot zanimivost velja omeniti, da se je ob vsakem od doseženih petih zadetkov podpisal drug igralec. Zadnja ligaška zmaga Olešnic tako sega v zadnji krog pretekle sezone.

Moštvo ima po en trening tedensko (ob torkih), ki mu tu in tam dodajo še četrtkov tekaški trening. Na katerem jih pogledi na plakatih z imeni sponzorjev obešenih na spodnjem delu strehe klubskega objekta spominjajo na nedavne zlate čase kluba. Ta je danes finančno odvisen izključno od javnega (občinskega) denarja. Na srečo kluba se vaški veljaki zavedajo pomena nogometa, kar se nenazadnje odraža tudi v zgledni podobi nogometne infrastrukture od katere velja pohvaliti zelo dobro pripravljeno igralno površino. Da župan Olešnic ni zgolj naklonjen nogometnemu klubu, temveč je tudi njegov velik navijač, pričajo njegovi pogosti obiski tekem. In to ne le domačih.

Spomin na tekme regijske lige je med lokalnimi navijači (med katerimi ne manjka tudi bivših nogometašev) še kako živ. Predvsem na dvoboje proti klubu iz kraje Ledenice, ki je v preteklem obdobju veljal za glavnega rivala Olešnic. Čeprav so Olešnice komaj da zakorakale v novo obdobje in je zato poimenovati katerega koli nasprotnika za novega rivala še prezgodaj, bi tako zaradi bližine kot poznanstev med igralci tekme proti Hornim Stropnicam sčasoma lahko prerasle v podobno rivalstvo.

Za najuspešnejšega olešniškega igralca velja Tomaš Kačirek. Ta je za svoj matični klub nastopal vse do sezone 2004/05, ko se je Olešnicam prvič uspelo uvrstiti v drugo regijsko ligo. Kačirek je takrat storil še korak dlje in sprejel ponudbo Spartaka Kaplice za katerega je v nadaljevanju kariere nastopal tudi v prvi regijski (danes peti) ligi.  

Zgodovina in uspehi kluba

Sokol Olešnice bi težko šteli med starejše klube. Njegova ustanovitev namreč sega v leto 1963. Kot pri večini manjših nogometnih sredin, so tudi tu nogometno ledino orali vaški ljubitelji nogometa. Ti so na obrobju vasi sami uredili igrišče, ki je sprva v dolžino merilo (zgolj) 45 metrov. Klub, ki od svojega začetka nosi isto ime (TJ Sokol Olešnice) se je leta 1964 prvič prijavil v tekmovanje. Druga liga okrožja je takrat veljala za najnižjo, Olešnice pa so v njej preigrale prvih deset sezon. Leta 1974 se jim – za dve sezoni – uspe prvič uvrstiti v najvišjo ligo okrožja. Enak rezultat uspe igralcem ponoviti leta 1998, ki ga že dve sezoni zatem nadgradijo z uvrstitvijo v najnižjo (tretjo) regijsko ligo (danes uradno sedmo ligo). Po štirih letih doseže klub nov zgodovinski mejnik. Uvrstitev v drugo regijsko ligo je pomenila piko na i redko videnemu vzponu klubov iz manjših nogometnih sredin. Prvo sezono med regijskimi drugoligaši končajo Olešnice v svoji skupini s 30-imi osvojenimi točkami na enajstem mestu, kar je zadostovalo za obstanek. Z rezultatskega vidika tako sezono 2004/05 lahko štejemo za najuspešnejšo v klubski zgodovini.

Drugo sezono v drugi regijski ligi Olešnicam ni uspelo obstati. Po štirih sezonah nastopanja v družbi tretjeligašev, se leta 2010 klub vrača v okrožno tekmovanje. Nastopanje v regijskih ligah je za seboj prineslo tudi mnoge izboljšave na klubski infrastrukturi, kot je bila izboljšava igralne površine z vgradnjo namakalnega sistema, prenova garderob ipd.

Olešnice so v dveh krajših obdobjih imele v tekmovanje prijavljeno tudi B moštvo. Prvič v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja in drugič med letoma 2004-06.

Prvemu »valu« klubskih uspehov je kmalu sledilo še eno zelo uspešno obdobje. Že v sredini preteklega desetletja Olešnice osvojijo naslov prvaka v okrožju Češke Budejovice, s čimer se znova uvrstijo na regijski nivo. Za uspeh so ovekovečili tudi na svojem igrišču, na katerem so travo pokosilo v obliki napisa »1.B«, ki je asociiral na – še nedavno uraden – naziv tekmovanja v tretji regijski ligi (na Češkem takrat imenovani »1.B třida«).

Pred sezono 2018/19 se je ekipi pridružila trojica čeških legionarjev, ki je pred tem nastopala v avstrijskih nižjih ligah. S svojimi kvalitetami so odigrali ključno vlogo pri osvojitvi naslova, kar je Olešnice po poldrugem desetletju ponovno popeljalo v drugo regijsko ligo. V njej so nastopali dve sezoni, a zaradi pandemije covida in dveh predčasnih prekinitev v njih odigrali bolj malo tekem. Naslednji dve sezoni so tekmovanje končali v sredini lestvice ene od skupin v tretji regijski ligi nakar je sledila manj uspešna (in za klub z vidika obstoja tudi ključna) sezona 2023/24. Olešnice so jo končale na zadnjem mestu. Vrnitev nazaj v okrožno ligo je med igralci naletela na odpor. Ker mnogi od njih temu niso bili naklonjeni, so se v klubu zaradi premajhnega števila igralcev odločili za izstop iz tekmovanja.

Čeprav je nogometni vrvež pred dvema letoma na olešniškem igrišču povsem obnemel, so tako sedanji trener Zeman kot nekateri igralci še naprej skrbeli tako za igralno površino kot spremljajočo nogometno infrastrukturo.

Infrastruktura

Prve (skromnejše) garderobe so bile ob igrišču postavljene leta 1967. Leta 1986 jih nadomesti prostornejši objekt. Današnji pogled na infrastrukturo odraža nivo tekmovanja v katerem so nedavno nastopale Olešnice. Rezultatski uspehi kluba so bili privlačni tudi za sponzorje. Del njihovih prispevkov so klubski veljaki namenjali tudi v obnovo oz. izboljšave celotne infrastrukture. Tudi zato nogometno igrišče s pripadajočo infrastrukturo danes velja za enega najboljših med vsemi klubi v najnižji ligi okrožja.

Podobno, kot v primeru mnogih manjših klubov, se tudi v Olešnicah nogometno igrišče nahaja na obrobju kraja. Do njega vodi ozka kratka in slepa vaška cesta, ki se konča takoj za nogometnim igriščem, kjer se postavljen na novo zgrajen pumptrack poligon, manjši skate park ter nekaj naprav za fitnes na prostem. Ker je vožnja po omenjeni ulici prepovedana, so vsi obiskovalci nogometnih tekem primorani svoje jeklene konjičke parkirati na nasprotnem koncu vasi ter do igrišča opraviti sorazmerno dolgo pot peš.

Neraven teren je ob izgradnji igrišča terjal odkop materiala na zahodni ter nanos na nasprotni strani. Na višjem delu za vrati je postavljen klubski objekt z dvema ločenima vhodoma oz. prostoroma. Večji (in starejši) je namenjen izključno nogometnim akterjem. V njem je krajši hodnik, ki povezuje garderobe ter ostale (manjše) prostore. Moštvo cicibanov ima svojo (manjšo) garderobo, medtem ko je članskemu moštvu na voljo dovolj velika (preprosta) slačilnica, ki igralcem omogoča zadostno udobje.

Drugi del klubskega objekta je primarno namenjen gostinski dejavnosti. Gre za večji in lepo opremljen prostor s točilnim pultom. Poleg klubskih simbolov eno od sten krasijo še zastavi ter šali dveh največjih čeških klubov.

Pred klubskim objektom je nameščenih nekaj miz ter klopi, ki so v času tekem večinoma polno zasedene. Tudi sicer večina nogometnih privržencev spremlja tekme izza gola ob zahodni strani igrišča. Ker je teren tu približno dva metra nad nivojem igralne površine, je gledalcem omogočen dokaj dober pregled nad celotnim igriščem.

Višji teren ob igrišču se vzdolž južne strani postopno znižuje. Na tej strani je ob polovici igrišča nameščenih nekaj klopi. In tudi obe rezervni klopi. Zanimivo, da le-ti nista postavljeni za avt črto, temveč na dvignjeni površini. Na višjem delu je postavljena domača rezervna klop. Dostop z igrišča do nje vodi po lesenih stopnicah. Celotno nogometno infrastrukturo obdaja ograja, ki je na zahodni strani tudi ločnica med vrtom bivanjskega objekta. Vzdolž južne strani poleg ograje naravno ločnico predstavljajo še gosto posejani iglavci.

Če je slabost igrišča njegova lega v smeri vzhod – zahod, je zagotovo prednost odlično pripravljena igralna površina. Ta je bila v nedavni preteklosti dvakrat deležna temeljite obnove. Prvič leta 2014 in nato še pred dvema letoma, ko je bilo pod površjem odstranjena velja količina gline, ki je onemogočala odtekanje vode. Obilnejše padavine so tako povzročale precej nevšečnosti na površini zaradi česar je bilo igrišče v času uporabe v precej slabšem stanju, kot danes. Rezultat investicije je ravna podlaga in zelo dobra travna površina na njej. Zanjo skrbijo tako nogometaši kot ostali klubski delavci z rednim valjanjem in košnjo, ki jo opravljajo tako z avtomatskim robotom kot traktorsko kosilnico. Posledično se v klubu lahko pohvalijo z igriščem, ki omogoča kvalitetne pogoje za treninge in igranje tekem vseh treh klubskih selekcij.    

Vodstvo kluba, trenerski štab in igralski kader

Po letu dni premora in ponovni prijavi v tekmovanje pred lansko sezono je tudi v klubu na mnogih področjih zavel nov veter. Za vodenje kluba je že daljše obdobje odgovoren Michal Lechner, ki se hkrati aktivno udejstvuje tudi pri vodenju klubskega podmladka. Vajeti vodenja članskega moštva so pripadla Josef Zemanu. Uradno prvi trener moštva hkrati priznava, da mu tovrstna funkcija ni ravno blizu. Tudi zato nemalokrat »dirigentsko taktirko« prevzame njegov trenutni pomočnik (sicer tudi še aktivni igralec, ki ga je z igrišč oddaljila poškodba) Michal Šindela.

Zemanova pripadnost olešniškemu klubu se je pokazala zlasti po izstopu članskega moštva iz tekmovanja. Kljub nelahki situaciji je s svojo vztrajnostjo in prepričanjem ponovno uspel sestaviti moštvo in s tem postaviti temelje nove prihodnosti kluba. Bolj kot vodenje moštva mu je blizu organizacija vseh potrebnih formalnosti, kot so prijava igralcev na tekmo ipd.

Čeprav trenutni igralski kader ne premore kvalitete, kot so jo imele Olešnice še nedavno, pa je v njem vseeno moč najti določene segmente, ki bi lahko pomenili pozitivne signale za prihodnost kluba. Ena od teh je povprečna starost moštva, ki niti slučajno ne dosega starosti večine moštev na tem nivoju. K višjemu povprečju moštva še najbolj pripomore 59-letni Bohuslav Koktavy, ki hkrati velja tudi za igralca z najdaljšim stažem v moštvu. Na drugi strani mladostniški pridih ekipi daje nekaj mlajših igralcev, med katerimi sta najmlajša 16-letna Pavel Fiala in Vojtěch Jindra.

V majhnih klubskih sredinah pomembno vlogo pogosto igra tudi domači kader. Ta v veliko večji meri zagotavlja stabilnejšo klubsko prihodnost, kot ekipa, sestavljena z igralci z »vseh vetrov«. In ravno v tem bi znala biti ena od prednosti Olešnic. Za razliko od večine desetoligaških moštev, ima približno polovica vseh trenutnih igralcev v klubu svoje prebivališče v Olešnici. Med njimi je tudi Adrian Ragaň, v pretekli sezoni z osmimi doseženimi zadetki prvi strelec moštva. Mladi napadalec, ki ga ob koncih tedna lahko mdr. srečamo za točilnim pultom vaškega gostišča, je poleg Martina Koktavy-ja edini, ki je za Olešnice nastopal tudi v regijskem tekmovanju.

Kot se za »vaški klub« spodobi, tudi med imeni igralcev Olešnice najdemo kar nekaj družinskih članov. Že omenjena Bohuslav ter Martin Koktavy predstavljata navezo oče-sin. Za pestro družinsko sliko v članski ekipi skrbijo še tri bratske naveze, ki jih sestavljajo Petr in Pavel Fiala, Lukaš in Ondřej Macho ter Marek in Daniel Petrovič. Slednji poleg nogometne aktivnosti opravlja še naloge vaškega svetnika.

Mlajše kategorije

Ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja so poleg članske ekipe klubske barve pričeli braniti tudi mlajši dečki. Obe kategoriji dečkov sta za klub nastopali tudi v 90-ih letih, ko so se vodilni v klubu nekajkrat povezali z bližnjim klubom iz kraja Borovany ter s skupnimi močmi sestavili in prijavili v tekmovanje katero od navedenih mlajših kategorij.

Kasneje so klubski dres nosile tudi selekcije cicibanov (2016 in 2020). Mrk pri nastopanju mlajših selekcij je nastal leta 2021, ko je nekaj takratnih igralcev nadaljevalo šolanje v drugih krajih, kjer so si nekateri od njih poiskali tudi nove klube.

V aktualni sezoni imajo Olešnice v tekmovanje prijavljeni obe selekciji cicibanov. Nad delom z mladimi bdi predsednik kluba Michal Lehner. Obe selekciji imata najmanj en trening tedensko. V primeru igranja prvenstvene tekme ob koncu tedna torkovemu treningu sledi še petkov. Kar se zgodi v primeru gostujočih tekem, saj obe kategoriji cicibanov svoje domače tekme igrata istočasno (ob petkih popoldne).

Starejši cicibani

Nekoliko številčnejšo zasedbo predstavljajo starejši cicibani. Gre za kategorijo med osmim in desetim letom starosti. Poleg že omenjenega Lehnerja se delu z mladimi nogometaši posveča še Radek Drbout. Ta še posebej pozorno spremlja nogometni razvoj obeh sinov – Eliaša radovana in Jana Samuela, ki je tudi kapetan moštva.

Aktualno sezono v tekmovanju znotraj okrožja nastopa 48 moštev, razdeljenih v štiri skupine. Olešnice dopolnjujejo dvanajsterico ekip v skupini C, kjer so v dosedanjem poteku tekmovanja dosegle tri poraze (v oči bode predvsem zadnji ob rezultatu 28:0) in eno zmago (5:2).

Nekaj utrinkov s petkove prvenstvene tekme Olešnice – Boršov:

Kapetan moštva Jan Samuel Drbout je enega od treh svojih zadetkov dosegel z najstrožje kazni.
Ondřej Lehner je enega od svojih številnih prodor takole zaključil z zadetkom. Z dvema doseženima zadetkoma je veliko pripomogel k drugi prvenstveni zmagi Olešnic s 6:3.

Mlajši cicibani  

Za razliko od svojih starejših vrstnikov mlajši cicibani v dosedanjem poteku tekmovanja še niso doživeli poraza. Še več, vse štiri prvenstvene tekme so začinili z visokimi zmagami, tri od teh celo z dvomestnim številom doseženih zadetkov. Tekmovanje znotraj okrožja tvori 36 moštev, ki so razdeljena v tri skupine. Tudi v tem primeru Olešnice nastopajo v skupini C skupaj s še enajstimi ekipami.

Za treniranje mlajših cicibanov sta zadolžena zakonca Tomaš Matuška ter Lucie Matuškova. Tudi onadva imata v ekipi svojega sina Mikulaša, ki poleg kapetanskega traku skrbi za polnjenje mrež nasprotnikov. Ime obetavnega nogometaša lahko pogosto zasledimo tudi na seznamu igralcev ekipe starejših dečkov.

Utrinki s petkove prvenstvene tekme Olešnice – Ledenice:

Medijska pokritost in cilji kluba

Lahko bi napisali, da leto 2024 za Olešnice pomeni tudi prelomnico v smislu medijske izpostavljenosti. Če jim je v klubu uspel povratek na nogometni zemljevid, jih ta naloga še vedno čaka kar se tiče zunanje podobe. Da je bila ta v zadnjih letih igranja v regijski ligi na povsem drugačnem nivoju, se lahko prepričamo tako ob obisku spletne kot Facebook strani. Obe sta še vedno dostopni, čeprav zadnji vpis na njih datira v leto 2024.

Spletna stran je bila aktivna med letoma 2021 in 2024. Na njej je klub objavljal tekoče rezultate ter opise tekem, dodani pa so mdr. tudi rezultati ter strelci na tekmah od sezone 2013/14 dalje. Še nekaj let prej (2013) so se v klubu odločili postaviti svojo Facebook stran. V prvih dveh letih aktivnosti lahko na njej najdemo obvestila o prihajajočih tekmah in rezultate, krajše reportaže s priprav z dodanimi slikami itd. Predvsem veliko slik in posnetkov je bilo naloženih ob osvojitvi naslova prvaka okrožja. Po letu 2020 je sledil konkreten upad vpisov.

Ob omembi popolnega mrtvila trener Zeman izrazi upanje, da se v bližnji prihodnosti morda najde kateri od mlajše garde nogometašev, ki bi vsaj eno od strani ponovno oživel ter s tem klubu pripomogel k večji prepoznavnosti. Tudi zato, ker bi bežni obiskovalec med sprehodom po Olešnicah le stežka uganil, da v kraju obstaja nogometni klub. Edino vabilo za ogled nogometne tekme v Olešnicah ne bomo našli v kraju samem, temveč na oglasni deski vasi sosednje občine.

Glede na nadpovprečno zanimanje za nogomet, bi se tudi z vidika oz. odnosa do svojih zvestih navijačev spodobilo, da v klubu vendarle storijo korak v smeri večje povezanosti. Kar bi brez dvoma pripomoglo tudi klubu samemu pri izpolnitvi ciljev. V trenutnih okoliščina nihče od glavnih akterjev ali zvestih navijačev ne verjame v vrnitev stare slave. Vsaj v bližnji prihodnosti ne. Tudi zato so trenutno glavne naloge odgovornih v klubu vezane na stabilizacijo članske ekipe in delu z mladimi, kar naj bi bilo zagotovilo, da bodo nogometni ljubitelji v Olešnici tudi v prihodnje lahko držali pesti za svoje moštvo. Če eden glavnih olešniških adutov Adrian Ragaň ne skriva želje po uvrstitvi v zgornjo polovico lestvice, trener Zeman omeni tudi cilj vezan na zadržanje igralcev trenutne generacije cicibanov kar se da dolgo v klubu ter jih kasneje – v primeru idealnega razpleta – postopno priključiti k članskemu moštvu.

Povezava na prvenstveno tekmo Sokol Olešnice – Borovany B.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja