Nedaleč od geometrijskega središča Češke se nahaja vas Maleč. Skozi tipično češko naselje podeželskega tipa se vije nekajkrat zakrpana občinska cesta. Ob njej so zrasle značilne družinske hiše ter tudi nekaj manjših večstanovanjskih zgradb. Najpomembnejša stavba kraja je dvorec v katerem sta del svojih življenj preživeli dve veliki osebnosti češke zgodovine – zgodovinar, filozof in politik František Palacky ter njegov zet František Ladislav Rieger, ki velja za eno največjih avtoritet češkega naroda v drugi polovici 19. stoletja. Najdlje trajajoča organizirana dejavnost pripada gasilcem. Svoj delež k pestrejšemu dogajanju v Maleču pa prispevajo tudi nogometaši, ki v sklopu vaškega sokola ponosno branijo barve svojega kluba v najnižji ligi okrožja.
Čeprav je samostalnik »Maleč« v češčini ženskega spola, si ga bomo v našem prispevku dovolili pretvoriti v moški samostalnik. Predvsem zaradi razumljivosti. Nenazadnje so vsa zemljepisna imena z enako ali podobno končnico v našem maternem jeziku moškega spola (Kisovec, Jalovec, Jerebikovec,…).
Vas ima dve trgovini z osnovnimi živili. »Klasična« trgovina (market) je odprta od ponedeljka do sobote. Druga trgovina je usmerjena v ponudbo domačih, predvsem ekološko pridelanih živil, kot so marmelade, med, siri, zelišča, rženi kruh, sladice. Okušanje
Maleč leži na severnem delu regije Vysočina kakor tudi okrožja Havličkuv Brod. Velja za mirno podeželsko naselje v katerem živi približno 450 prebivalcev. Je sedež manjše občine, ki skupaj z nekaj manjšimi okoliškimi vasmi in zaselki šteje še dodatnih 170 duš. Skozi Maleč (čigar nemško ime je Maletsch) teče Blatnicky potok, ki se le nekaj sto metrov za vasjo zliva v manjšo reko Doubravo.
domačih dobrot si lahko obiskovalci privoščijo tudi pred trgovino, kjer je postavljenih nekaj miz s klopmi in stoli. Trgovino vodi prijazna lastnica, svoja vrata pa ima odprta od torka do nedelje.
Predvsem starejšim vaščanom močno olajša življenje pošta, odprta vse dni med ponedeljkom in petkom, ter splošna zdravnica. Objekt nekdanjega kina v osrednjem delu vasi je bil leta 2002 v celoti obnovljen. Od takrat so v njegovem pritličju prostori vaškega urada in gostišča (Hospoda Ve Starém Kině), v prvem nadstropju je večnamenska kulturna dvorana ter nad njo štiri stanovanja.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1278. Zgodovina vasi je povezana v glavnem s trdnjavo, ki jo konec 17. stoletja nadomesti nov baročni grad. Naslednji pisni dokument o obstoju vasi je iz 8. 6. 1387, ko je benediktinski opat Ondřej odstopil
naselje in trdnjavo Jiru iz Jeníkova v dosmrtno uporabo. Posestvo je nato prehajalo v last različnih lokalnih plemičev. Vse do leta 1764, ko lastnik gradu postane (tudi nam znana) plemiška rodbina Auersperg (svojčas lastniki Blejskega, Turjaškega gradu, gradu Žužemberk, Mokrice, Snežnik itd.). Družina Auersperg je bila v Maleču prisotna do leta 1862.
V letih 1870 – 1883 je bila v vasi tovarna sladkorja, kasneje preurejena v tkalnico. Leta 1918 jo je kupil lastnik lokalnega posestva, ki se je preusmeril v proizvodnjo umetnih barvil. Na obrobju vasi je bila zgrajena tudi opekarna. V letih 1850 – 1915 so v Maleču varili tudi pivo.
Dolgo tradicijo ima v vasi tudi javna knjižnica. Že leta 1899 je bilo namreč ustanovljeno bralno in gospodarsko društvo. Bilo je eno prvih združenj, ki je razvijalo predvsem gospodarske interese, pa tudi ljubiteljsko gledališče in izposojo knjig.
Maleč je bil deležen največje poseljenosti v 20-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je prebivalstvo približalo številu 1200. Svoj grb je dobil pred 20-imi leti.
Naselje leži na nadmorski višini nekaj manj kot 400 m n.m. Skozi Maleč vodijo tri lokalne avtobusne linije. Vse imajo svoj pričetek oz. konec v 6 km južneje ležečem mestu Chotěboř. Dve liniji služita ob delovnih dneh. Prva povezuje mesto Seč (5 parov), druga Třemošnice (10 parov). Ob koncih tedna ju nadomesti krožna linija s štirimi dnevnimi avtobusi, ki svojo pot pričnejo in zaključijo v že omenjenem Chotěbořu. Zanimivo, da je Maleč prikrajšan za neposredno povezavo tako z dobrih 20 km oddaljenim središčem okrožja (Havličkuv Brod) kot tudi slabih 50 km oddaljeno regijsko metropolo Jihlavo. Ob tem velja omeniti, da je bila pred prvo svetovno vojno načrtovana izgradnja lokalne železnice s postajališčem v Maleču. Zaradi kasnejšega dogajanja (vojna) je bil tovrstni načrt opuščen.
Od vseh aktivnih društev v vasi ima najdaljšo brado prostovoljno gasilsko društvo. Gasilski zbor v Maleču je bil ustanovljen leta 1901. Poleg primarnih nalog so njegovi člani skozi zgodovino prispevali znaten delež v kulturnem udejstvovanju, pomagali pri organizaciji javnih vaških (družabnih) dogodkov ter nemalokrat tudi samoiniciativno pripomogli k popestritvi življenja na vasi.
Ob ustanovitvi je gasilsko društvo štelo 15 članov. Vaška kronika priča, da je šlo za pestro paleto vaščanov različnih poklicev – od krojača, ravnatelja, zidarja, tovarnarja, do poštnega upravitelja, pivovarja in kmetov. Leta 1925 v društvu medse sprejmejo prve članice. V navezanosti na izgradnjo vodovoda štiri leta zatem je bilo nameščenih pet nadzemnih hidrantov, ki so gasilcem služili za hitro posredovanje. Prvi gasilski ples (ki je nato postal tradicionalen) je bil organiziran leta 1935. V začetku druge svetovne vojne je bil postavljen manjši gasilski dom. Prostori v njem služijo društvu še danes.
Ob gasilcih velja omeniti tudi ustanovitev telovadnega društva sokol leta 1920.
Poleg primerov tradicionalne ljudske arhitekture kulturnih spomenikov (kip svetega Jana Nepomuka in Device Marije) lahko v Maleču opazimo tudi stavbo osnovne šole in vrtca. Šola je bila ustanovljena leta 1800. Pouk je
sprva potekal v eni izmed vaških hiš. Prvi šolski objekt je bil zgrajen leta 1819. Dvonadstropna stavba na vaškem trgu je imela dve učilnici in je služila skoraj sto let. V letih 1912 in 1913 je bila na vzhodni strani vasi zgrajena tako imenovana
Riegrova šola. Pouk v njej je potekal do leta 1953. Kasneje so notranje prostore preuredili v vrtec. Leta 1935 se je šolski svet odločil za ustanovitev meščanske šole. Stavba nove šole se je pričela januarja 1940. Do današnjih dni je bila večkrat deležna prenove. Tako je bila leta 1989 razširjena s prizidkom in štiri leta kasneje še s s telovadnico.
Večina turistov obišče Maleč zaradi dvorca. Poslopje s parkom stoji na mestu gotske trdnjave. Zgrajeno je bilo pod lastnikom Augustinom Voračickym leta 1697. Od prvotne stavbe so se ohranili oboki ob vhodu v dvorec. Od dekoracije se je ohranil vhodni portal z letnico 1702 in marmorna krstilnica z letnico 1675 v vhodni dvorani.
Dvorec je v poletnem času odprt za javnost. Obdaja ga park s površino treh hektarjev. Del parka je tudi ribnik z otokom. Obiskovalce očara predvsem s svojo avtentičnostjo in bogastvom razstavljenih eksponatov. Hkrati jim obisk pričara vpogled v bogata življenja osebnosti, ki so z »odebeljenim tiskom« omenjena v čeških šolskih učbenikih zgodovine. Po rodbini Auerspergov je dvorec prešel v last Františka Ladislava Riegerja. Rieger velja za eno najpomembnejših čeških osebnosti 19. stoletja. S svojimi prizadevanji za narodno osvoboditev, političnim delovanjem, organizacijo družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja, pogledom na svet, izobrazbo in človeškimi lastnostmi je dosegel izjemno avtoriteto in priljubljenost. Imenovali so ga Vodja naroda. Za svoja prizadevanja in trud je prejel številna priznanja, sam cesar pa ga je povzdignil v plemiški stan in mu nadel naziv baron. Umrl je leta 1903 v starosti 84 let. Njegov častni pogreb je hkrati postal velika nacionalna manifestacija. Riegrova vseživljenjska prizadevanja za razvoj češkega naroda in obnovitev češke državnosti so nedvomno pripomogla k njihovi izpolnitvi leta 1918.
Poslednjih 14 let svojega življenja je na maleškem dvorcu preživel tudi Riegrov zet – František Palacky. Podobno, kot njegov tast, je bil tudi Palacky visoko
spoštovana osebnost. Ljudje so ga na splošno prepoznali kot očeta naroda. Bil je zgodovinar, filozof in politik. Velja za utemeljitelja modernega češkega zgodovinopisja, organizatorja češke znanosti, kulturnega in družbenega življenja, ideologa češkega narodnega preporoda. V Maleču je napisal tudi del svojega temeljnega dela “Zgodovina češkega naroda na Češkem in Moravskem” (»Dějiny národu českého v Čechách a v Moravě“). Zaradi svojega doprinosa velja za eno najpomembnejših osebnosti v celotni češki zgodovini. Po Palackem se danes imenujejo številni trgi in ulice širom Češke, njegovo podobo pa mdr. lahko najdemo tudi na bankovcu za tisoč kron.
Življenjski poti tako Riegra kot Palackega sta bili polni vrednot. Temeljita izobrazba, vsestranski pogled na svet, dosledna mnenja, ki temeljijo na trdnih življenjskih stališčih, visok moralni ugled in predvsem nesebično služenje narodu in javnosti so lastnosti, ki bi jih mnogi radi videli tudi pri sodobnih predstavnikih javnega življenja.
V notranjosti dvorca lahko obiskovalci spoznajo pisarni obeh osebnosti, ki sta preurejeni v muzej. V prvem nadstropju je na ogled razstava o zgodovini češke glasbe. Tudi zato, ker sta bili družini Rieger in Palacky tesno povezani z glasbo. Starša žene Františka Palackega sta bila namreč mecena mnogih nadobudnih čeških skladateljev, medtem ko je bil njun sin Leopold pomemben glasbeni teoretik in skladatelj. Tudi Palacký je bil od mladosti zelo dober pianist. Riegrova žena Maria je bila učenka Bedřicha Smetane.
Svoj pečat je Rieger pustil tudi na parku ob dvorcu, kjer je zasadil številne dragocene drevesne vrste, kot so piramidalni hrast, viseči hrast, gaber, ginko bilobo itd.
Čeprav je samostalnik »Maleč« v češčini ženskega spola, si ga bomo v našem prispevku dovolili pretvoriti v moški samostalnik. Predvsem zaradi razumljivosti. Nenazadnje so vsa zemljepisna imena z enako ali podobno končnico v našem maternem jeziku moškega spola (Kisovec, Jalovec, Jerebikovec,…).
Maleč leži na severnem delu regije Vysočina kakor tudi okrožja Havličkuv Brod. Velja za mirno podeželsko naselje v katerem živi približno 450 prebivalcev. Je sedež manjše občine, ki skupaj z nekaj manjšimi okoliškimi vasmi in zaselki šteje še dodatnih 170 duš. Skozi Maleč (čigar nemško ime je Maletsch) teče Blatnicky potok, ki se le nekaj sto metrov za vasjo zliva v manjšo reko Doubravo.
Vas ima dve trgovini z osnovnimi živili. »Klasična« trgovina (market) je odprta od ponedeljka do sobote. Druga trgovina je usmerjena v ponudbo domačih, predvsem ekološko pridelanih živil, kot so marmelade, med, siri, zelišča, rženi kruh, sladice. Okušanje domačih dobrot si lahko obiskovalci privoščijo tudi pred trgovino, kjer je postavljenih nekaj miz s klopmi in stoli. Trgovino vodi prijazna lastnica, svoja vrata pa ima odprta od torka do nedelje.
Predvsem starejšim vaščanom močno olajša življenje pošta, odprta vse dni med ponedeljkom in petkom, ter splošna zdravnica. Objekt nekdanjega kina v osrednjem delu vasi je bil leta 2002 v celoti obnovljen. Od takrat so v njegovem pritličju prostori vaškega urada in gostišča (Hospoda Ve Starém Kině), v prvem nadstropju je večnamenska kulturna dvorana ter nad njo štiri stanovanja.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1278. Zgodovina vasi je povezana v glavnem s trdnjavo, ki jo konec 17. stoletja nadomesti nov baročni grad. Naslednji pisni dokument o obstoju vasi je iz 8. 6. 1387, ko je benediktinski opat Ondřej odstopil naselje in trdnjavo Jiru iz Jeníkova v dosmrtno uporabo. Posestvo je nato prehajalo v last različnih lokalnih plemičev. Vse do leta 1764, ko lastnik gradu postane (tudi nam znana) plemiška rodbina Auersperg (svojčas lastniki Blejskega, Turjaškega gradu, gradu Žužemberk, Mokrice, Snežnik itd.). Družina Auersperg je bila v Maleču prisotna do leta 1862.
V letih 1870 – 1883 je bila v vasi tovarna sladkorja, kasneje preurejena v tkalnico. Leta 1918 jo je kupil lastnik lokalnega posestva, ki se je preusmeril v proizvodnjo umetnih barvil. Na obrobju vasi je bila zgrajena tudi opekarna. V letih 1850 – 1915 so v Maleču varili tudi pivo.
Dolgo tradicijo ima v vasi tudi javna knjižnica. Že leta 1899 je bilo namreč ustanovljeno bralno in gospodarsko društvo. Bilo je eno prvih združenj, ki je razvijalo predvsem gospodarske interese, pa tudi ljubiteljsko gledališče in izposojo knjig.
Maleč je bil deležen največje poseljenosti v 20-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je prebivalstvo približalo številu 1200. Svoj grb je dobil pred 20-imi leti.
Naselje leži na nadmorski višini nekaj manj kot 400 m n.m. Skozi Maleč vodijo tri lokalne avtobusne linije. Vse imajo svoj pričetek oz. konec v 6 km južneje ležečem mestu Chotěboř. Dve liniji služita ob delovnih dneh. Prva povezuje mesto Seč (5 parov), druga Třemošnice (10 parov). Ob koncih tedna ju nadomesti krožna linija s štirimi dnevnimi avtobusi, ki svojo pot pričnejo in zaključijo v že omenjenem Chotěbořu. Zanimivo, da je Maleč prikrajšan za neposredno povezavo tako z dobrih 20 km oddaljenim središčem okrožja (Havličkuv Brod) kot tudi slabih 50 km oddaljeno regijsko metropolo Jihlavo. Ob tem velja omeniti, da je bila pred prvo svetovno vojno načrtovana izgradnja lokalne železnice s postajališčem v Maleču. Zaradi kasnejšega dogajanja (vojna) je bil tovrstni načrt opuščen.
Od vseh aktivnih društev v vasi ima najdaljšo brado prostovoljno gasilsko društvo. Gasilski zbor v Maleču je bil ustanovljen leta 1901. Poleg primarnih nalog so njegovi člani skozi zgodovino prispevali znaten delež v kulturnem udejstvovanju, pomagali pri organizaciji javnih vaških (družabnih) dogodkov ter nemalokrat tudi samoiniciativno pripomogli k popestritvi življenja na vasi.
Ob ustanovitvi je gasilsko društvo štelo 15 članov. Vaška kronika priča, da je šlo za pestro paleto vaščanov različnih poklicev – od krojača, ravnatelja, zidarja, tovarnarja, do poštnega upravitelja, pivovarja in kmetov. Leta 1925 v društvu medse sprejmejo prve članice. V navezanosti na izgradnjo vodovoda štiri leta zatem je bilo nameščenih pet nadzemnih hidrantov, ki so gasilcem služili za hitro posredovanje. Prvi gasilski ples (ki je nato postal tradicionalen) je bil organiziran leta 1935. V začetku druge svetovne vojne je bil postavljen manjši gasilski dom. Prostori v njem služijo društvu še danes.
Ob gasilcih velja omeniti tudi ustanovitev telovadnega društva sokol leta 1920.
Poleg primerov tradicionalne ljudske arhitekture kulturnih spomenikov (kip svetega Jana Nepomuka in Device Marije) lahko v Maleču opazimo tudi stavbo osnovne šole in vrtca. Šola je bila ustanovljena leta 1800. Pouk je sprva potekal v eni izmed vaških hiš. Prvi šolski objekt je bil zgrajen leta 1819. Dvonadstropna stavba na vaškem trgu je imela dve učilnici in je služila skoraj sto let. V letih 1912 in 1913 je bila na vzhodni strani vasi zgrajena tako imenovana Riegrova šola. Pouk v njej je potekal do leta 1953. Kasneje so notranje prostore preuredili v vrtec. Leta 1935 se je šolski svet odločil za ustanovitev meščanske šole. Stavba nove šole se je pričela januarja 1940. Do današnjih dni je bila večkrat deležna prenove. Tako je bila leta 1989 razširjena s prizidkom in štiri leta kasneje še s s telovadnico.
Večina turistov obišče Maleč zaradi dvorca. Poslopje s parkom stoji na mestu gotske trdnjave. Zgrajeno je bilo pod lastnikom Augustinom Voračickym leta 1697. Od prvotne stavbe so se ohranili oboki ob vhodu v dvorec. Od dekoracije se je ohranil vhodni portal z letnico 1702 in marmorna krstilnica z letnico 1675 v vhodni dvorani.
Dvorec je v poletnem času odprt za javnost. Obdaja ga park s površino treh hektarjev. Del parka je tudi ribnik z otokom. Obiskovalce očara predvsem s svojo avtentičnostjo in bogastvom razstavljenih eksponatov. Hkrati jim obisk pričara vpogled v bogata življenja osebnosti, ki so z »odebeljenim tiskom« omenjena v čeških šolskih učbenikih zgodovine. Po rodbini Auerspergov je dvorec prešel v last Františka Ladislava Riegerja. Rieger velja za eno najpomembnejših čeških osebnosti 19. stoletja. S svojimi prizadevanji za narodno osvoboditev, političnim delovanjem, organizacijo družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja, pogledom na svet, izobrazbo in človeškimi lastnostmi je dosegel izjemno avtoriteto in priljubljenost. Imenovali so ga Vodja naroda. Za svoja prizadevanja in trud je prejel številna priznanja, sam cesar pa ga je povzdignil v plemiški stan in mu nadel naziv baron. Umrl je leta 1903 v starosti 84 let. Njegov častni pogreb je hkrati postal velika nacionalna manifestacija. Riegrova vseživljenjska prizadevanja za razvoj češkega naroda in obnovitev češke državnosti so nedvomno pripomogla k njihovi izpolnitvi leta 1918.
Poslednjih 14 let svojega življenja je na maleškem dvorcu preživel tudi Riegrov zet – František Palacky. Podobno, kot njegov tast, je bil tudi Palacky visoko spoštovana osebnost. Ljudje so ga na splošno prepoznali kot očeta naroda. Bil je zgodovinar, filozof in politik. Velja za utemeljitelja modernega češkega zgodovinopisja, organizatorja češke znanosti, kulturnega in družbenega življenja, ideologa češkega narodnega preporoda. V Maleču je napisal tudi del svojega temeljnega dela “Zgodovina češkega naroda na Češkem in Moravskem” (»Dějiny národu českého v Čechách a v Moravě“). Zaradi svojega doprinosa velja za eno najpomembnejših osebnosti v celotni češki zgodovini. Po Palackem se danes imenujejo številni trgi in ulice širom Češke, njegovo podobo pa mdr. lahko najdemo tudi na bankovcu za tisoč kron.
Življenjski poti tako Riegra kot Palackega sta bili polni vrednot. Temeljita izobrazba, vsestranski pogled na svet, dosledna mnenja, ki temeljijo na trdnih življenjskih stališčih, visok moralni ugled in predvsem nesebično služenje narodu in javnosti so lastnosti, ki bi jih mnogi radi videli tudi pri sodobnih predstavnikih javnega življenja.
V notranjosti dvorca lahko obiskovalci spoznajo pisarni obeh osebnosti, ki sta preurejeni v muzej. V prvem nadstropju je na ogled razstava o zgodovini češke glasbe. Tudi zato, ker sta bili družini Rieger in Palacky tesno povezani z glasbo. Starša žene Františka Palackega sta bila namreč mecena mnogih nadobudnih čeških skladateljev, medtem ko je bil njun sin Leopold pomemben glasbeni teoretik in skladatelj. Tudi Palacký je bil od mladosti zelo dober pianist. Riegrova žena Maria je bila učenka Bedřicha Smetane.
Svoj pečat je Rieger pustil tudi na parku ob dvorcu, kjer je zasadil številne dragocene drevesne vrste, kot so piramidalni hrast, viseči hrast, gaber, ginko bilobo itd.
Dodaj odgovor