Na skrajnem severovzhodnem delu Češke leži Moravskošlezijska regija s tretjim največjim mestom v državi – Ostravo. Nedaleč od regijske prestolnice leži še eno pomembno središče Opava. Ta je hkrati tudi središče nižine na katerih najdemo številne manjše kraje. Ena takšnih vasi so Nove Sedlice. Severni del leži ob pomembni magistralni cesti, medtem ko se južni del kraja dotika obronkov t.i. Polomskega hribovja (Polomska vrchovina). Manj zahtevni turisti bodo tu lahko našli kaj zase. Ponujajo se sprehodi po gozdovih južno od kraja. Z obiskom vaškega ranča si lahko popestrimo obisk z ježo na konju. In dan zaključimo v gostišču ob nogometnem igrišču, na katerem je po letih premora in na veselje lokalnih ljubiteljev žogobrca pred štirimi leti svoj nogometni dom našel novonastali klub z imenom Opabrum.
Zahvaljujoč bližini pomembne magistralne ceste imajo prebivalci Novih Sedlic praktično na dosegu rok obe najpomembnejši mestni središči v regiji. Zahodneje ležeče središče okrožja Opava je oddaljena pet kilometrov, medtem ko je v smeri proti vzhodu do najbližjih predmestij glavnega mesta regije Ostrave približno deset kilometrov vožnje.
Skrajni severni del Novih Sedlic leži ob omenjeni magistralni cesti. Ta povezuje Hradec Kralove z mestom Třinec na skrajnem vzhodnem delu Češke (ob meji s Poljsko). Z dolžino 277 km velja za najdaljšo cestno komunikacijo te kategorije na
Češkem. V Novih Sedlicah se v semaforiziranem križišču nanjo navezuje še ena pomembna cesta, ki vodi proti severu vse do Poljske. V bližini omenjenega križišča lahko vaščani vstopijo na enega izmed številnih avtobusov, ki povezuje Ostravo ter Opavo z okoliškimi kraji. Nove Sedlice imajo sicer še dve avtobusni postajališči. Eno je na skrajnem severnem delu vasi, medtem ko se drugo nahaja v njenem središču. Štiri avtobusne linije omogočajo 28 dnevnih povezav z Opavo in Ostravo (ob koncih tedna in praznikih je teh 14 oz. 10), ter nekaj manj do okoliških mest, kot so Štitina, Pusta Polom in Kravaře.
Nove Sedlice premorejo 149 bivalnih enot v katerih prebiva 500 vaščanov. Ležijo na nadmorski višini 230 m n.m.. Od leta 1998 so samostojna občina s svojim grbom in zastavo, ki ju je češki parlament potrdil januarja leta 2000. Grb je prepolovljen poševno s srebrno in rdečo barvo v obliki zobatega roba. Na srebrni podlagi je upodobljeno sedlo, medtem ko na rdeči lemež. Obe podobi sta v nasprotni barvi. Motiv lemeža izhaja iz zgodovinskega pečata občine, ki je izpričan v 18. stoletju. Medtem ko lemež služi kot »govoreči« element – saj se nanaša na ime občine –, glava z zobčastim robom spominja na bližnjo lokacijo nekdanjega gradu Přerovec. Kombinacija srebrne in rdeče barve odraža tako zgodovinske kot sodobne regionalne povezave z območjem Opave.
Vas je bila ustanovljena pod imenom »Novosědlica«, kar v prevodu pomeni »na novo naseljena (vas)«. Čeprav je prvotno ime še v drugi polovici 15. stoletja zapisano v edninski obliki, se množinska oblika v zapisih pojavlja od konca istega stoletja dalje. V uradnih čeških zapisih so do začetka 20. stoletja uporabljali enobesedno obliko, od leta 1915 dalje pa se uporablja dvobesedna oblika »Nové Sedlice«. V
uradnih nemških zapisih sta se izmenjevali enobesedna (»Neusedlitz«) in dvobesedna (»Neu Sedlitz«) oblika.
Datum ustanovitve naselja Nove Sedlice ni natančno določen. Vas je spadala pod gospostvo Štitina in je bila v lasti gospodov iz Kravař. V pisnih virih se uradno prvič omenja leta 1377. Ko je leta 1370 izumrla rodbina Jana iz Štitine, je posest začela prehajati iz rok v roke manjših zemljiških posestnikov.
Kronika vasi Nove Sedlice je bila vodena do leta 1971. Tri leta zatem se je namreč do takrat samostojno naselje združilo s sosednjo vasjo Štitina in prešlo pod njeno upravljanje. Vaška kronika je shranjena v Okrožnem arhivu v Opavi.
Po referendumu, izvedenem 17. maja 1997, so Nove Sedlice 1. januarja 1998 ponovno pridobile status samostojne občine. Sočasno so v vasi začeli voditi novo občinsko kroniko.
Tudi v Novih Sedlicah ima najdaljšo tradicijo delovanja gasilstvo. Ta datira še v konec 19. stoletja. Leta 1890 je namreč občinski svet sklenil ustanoviti v vasi prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo konstituirano dve leti kasneje. To je nastopalo kot eden izmed enajstih oddelkov Zveze gasilskih društev okrožja.
Stavba gasilskega društva je bila zgrajena leta 1892.
Čeprav v vasi ni uradno razglašenih kulturnih spomenikov, velja omeniti cerkev Srca Jezusovega. Zgrajena je bila leta 1936 in stoji v bližini glavne (magistralne) ceste. Njeno notranjost krasijo oprema in neorenesančno pohištvo. V središču vasi stoji kapela Svete Trojice, ki izvira iz leta 1822. Leta 1921 so za kapelo kupili zvon in ga namestili v njen zvonik. Kapela je posvečena Sveti Trojici, kar potrjuje majhen oltar s podobo Svete Trojice.
14-kilogramski zvon iz leta 1921 so 6. februarja 1942 odstranili; prodali so ga za 56 kron in odpeljali. Šele leta 1949 so za 2.200 kron kupili manjši zvon. Zvonar je z zvonom naznanjal poldne in večerno molitev Angelovega čaščenja ob 18. uri. Hkrati je zvon služil tudi za oglašanje ob pogrebih.
Zemljišče za gradnjo je podaril takratni župan. Njeni prostori so hkrati služili tako za skladiščenje gasilske opreme kot tudi občinski pripor. V času prve republike so v stavbi nastanili socialno ogrožene osebe. V preddverju so hranili gledališko scenografijo. Stavba je bila večkrat deležna prenove, nazadnje leta 2000.
V stavbi, kjer so danes prostori vrtca, je bila nekdaj osnovna šola. Začetek njene gradnje datira v leto 1922, ko je šolski upravitelj inšpektorja opozoril na katastrofalno stanje takratne šole. Učenci so se učili ob svetlobi petrolejk, nezdrav zrak pa je povzročal pogosta obolenja. Kmalu zatem je okrožni svet občini naložil pripravo in predložitev načrtov za novo šolo. Načrti so bili hitro izdelani. Šola je bila dokončana dve leti kasneje. Poleg prostorov za predšolske otroke se danes v pritličju nahajata še vaški kulturni center in
manjša knjižnica.
V obdobju druge svetovne vojne so nemške oblasti odredile osem ur pouka nemškega jezika na teden. 17. januarja 1945 se je v šolski stavbi namestil nemški vojaški štab zaradi česar se je poučevanje preselilo v prostore vaške gostilne. Šolska stavba je bila med vojno močno poškodovana. Pouk se je zato tudi po koncu vojne odvijal v gostilni. Obiskovalo ga je 58 otrok. Učenci so se v šolsko stavbo znova vrnili septembra 1945.
Leta 1946 je bil v pritličju odprt vrtec, ki ga je prvo leto obiskovalo 26 otrok. Šola je svoja vrata dokončno zaprla leta 1973. Učenci od takrat obiskujejo šolo v sosednji vasi Štitina.
Za razliko od velike večine naselij, so Nove
Sedlice dobile svoje pokopališče komaj v začetku tega tisočletja. Na izredni seji 17. julija 2000 je občinski svet potrdil projektno dokumentacijo za izgradnjo
pokopališča na skrajnem južnem delu občine. Leto kasneje se je začel realizirati največji odobreni naložbeni projekt občine. Dela na območju pokopališča so se nadaljevala leta 2004, ko so bile urejene nove poti do posameznih grobov, leta 2006 pa je bila nameščena tudi razsvetljava.
Skozi vas z juga priteče potok Sedlinka, manjši pritok reke Opave. Pozidano vaško območje se razprostira vzdolž obeh bregov potoka Sedlinka in ob obeh glavnih cestah. Med sprehodom po vasi lahko ozremo enajst različnih imen ulic. Ob Glavni ulici (Hlavní) stoji spomenik žrtvam v drugi svetovni vojni. Spominska plošča je bila odkrita leta 1946 in se danes nahaja v preddverju stavbe vrtca. Na nasprotnem bregu potoka imajo vaščani možnost obiskati edino trgovino z osnovnimi živili, odprto med ponedeljkom in soboto.
Poleg gasilcev za živahen vaški utrip skrbita še dve združenji oz. organizaciji – Klub žena ter skavtski odred, imenovan Junak. Korenine skavtske aktivnosti v Novih Sedlicah segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne. Leta 1948 je vaška organizacija štela 70 članov. Kmalu po komunističnem prevratu je nova oblast leta 1950 v uradnem listu uradno objavila razpustitev skavtske
organizacije Junak. V obdobju med letoma 1951 in 1989 je bilo delovanje organizacije Junak v socialistični Češkoslovaški prepovedano. Z nastopom svobode leta 1989 je bila skavtska dejavnost znova obnovljena.
Zahvaljujoč bližini pomembne magistralne ceste imajo prebivalci Novih Sedlic praktično na dosegu rok obe najpomembnejši mestni središči v regiji. Zahodneje ležeče središče okrožja Opava je oddaljena pet kilometrov, medtem ko je v smeri proti vzhodu do najbližjih predmestij glavnega mesta regije Ostrave približno deset kilometrov vožnje.
Skrajni severni del Novih Sedlic leži ob omenjeni magistralni cesti. Ta povezuje Hradec Kralove z mestom Třinec na skrajnem vzhodnem delu Češke (ob meji s Poljsko). Z dolžino 277 km velja za najdaljšo cestno komunikacijo te kategorije na Češkem. V Novih Sedlicah se v semaforiziranem križišču nanjo navezuje še ena pomembna cesta, ki vodi proti severu vse do Poljske. V bližini omenjenega križišča lahko vaščani vstopijo na enega izmed številnih avtobusov, ki povezuje Ostravo ter Opavo z okoliškimi kraji. Nove Sedlice imajo sicer še dve avtobusni postajališči. Eno je na skrajnem severnem delu vasi, medtem ko se drugo nahaja v njenem središču. Štiri avtobusne linije omogočajo 28 dnevnih povezav z Opavo in Ostravo (ob koncih tedna in praznikih je teh 14 oz. 10), ter nekaj manj do okoliških mest, kot so Štitina, Pusta Polom in Kravaře.
Nove Sedlice premorejo 149 bivalnih enot v katerih prebiva 500 vaščanov. Ležijo na nadmorski višini 230 m n.m.. Od leta 1998 so samostojna občina s svojim grbom in zastavo, ki ju je češki parlament potrdil januarja leta 2000. Grb je prepolovljen poševno s srebrno in rdečo barvo v obliki zobatega roba. Na srebrni podlagi je upodobljeno sedlo, medtem ko na rdeči lemež. Obe podobi sta v nasprotni barvi. Motiv lemeža izhaja iz zgodovinskega pečata občine, ki je izpričan v 18. stoletju. Medtem ko lemež služi kot »govoreči« element – saj se nanaša na ime občine –, glava z zobčastim robom spominja na bližnjo lokacijo nekdanjega gradu Přerovec. Kombinacija srebrne in rdeče barve odraža tako zgodovinske kot sodobne regionalne povezave z območjem Opave.
Vas je bila ustanovljena pod imenom »Novosědlica«, kar v prevodu pomeni »na novo naseljena (vas)«. Čeprav je prvotno ime še v drugi polovici 15. stoletja zapisano v edninski obliki, se množinska oblika v zapisih pojavlja od konca istega stoletja dalje. V uradnih čeških zapisih so do začetka 20. stoletja uporabljali enobesedno obliko, od leta 1915 dalje pa se uporablja dvobesedna oblika »Nové Sedlice«. V uradnih nemških zapisih sta se izmenjevali enobesedna (»Neusedlitz«) in dvobesedna (»Neu Sedlitz«) oblika.
Datum ustanovitve naselja Nove Sedlice ni natančno določen. Vas je spadala pod gospostvo Štitina in je bila v lasti gospodov iz Kravař. V pisnih virih se uradno prvič omenja leta 1377. Ko je leta 1370 izumrla rodbina Jana iz Štitine, je posest začela prehajati iz rok v roke manjših zemljiških posestnikov.
Kronika vasi Nove Sedlice je bila vodena do leta 1971. Tri leta zatem se je namreč do takrat samostojno naselje združilo s sosednjo vasjo Štitina in prešlo pod njeno upravljanje. Vaška kronika je shranjena v Okrožnem arhivu v Opavi.
Po referendumu, izvedenem 17. maja 1997, so Nove Sedlice 1. januarja 1998 ponovno pridobile status samostojne občine. Sočasno so v vasi začeli voditi novo občinsko kroniko.
Čeprav v vasi ni uradno razglašenih kulturnih spomenikov, velja omeniti cerkev Srca Jezusovega. Zgrajena je bila leta 1936 in stoji v bližini glavne (magistralne) ceste. Njeno notranjost krasijo oprema in neorenesančno pohištvo. V središču vasi stoji kapela Svete Trojice, ki izvira iz leta 1822. Leta 1921 so za kapelo kupili zvon in ga namestili v njen zvonik. Kapela je posvečena Sveti Trojici, kar potrjuje majhen oltar s podobo Svete Trojice.
14-kilogramski zvon iz leta 1921 so 6. februarja 1942 odstranili; prodali so ga za 56 kron in odpeljali. Šele leta 1949 so za 2.200 kron kupili manjši zvon. Zvonar je z zvonom naznanjal poldne in večerno molitev Angelovega čaščenja ob 18. uri. Hkrati je zvon služil tudi za oglašanje ob pogrebih.
Tudi v Novih Sedlicah ima najdaljšo tradicijo delovanja gasilstvo. Ta datira še v konec 19. stoletja. Leta 1890 je namreč občinski svet sklenil ustanoviti v vasi prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo konstituirano dve leti kasneje. To je nastopalo kot eden izmed enajstih oddelkov Zveze gasilskih društev okrožja.
Stavba gasilskega društva je bila zgrajena leta 1892.Zemljišče za gradnjo je podaril takratni župan. Njeni prostori so hkrati služili tako za skladiščenje gasilske opreme kot tudi občinski pripor. V času prve republike so v stavbi nastanili socialno ogrožene osebe. V preddverju so hranili gledališko scenografijo. Stavba je bila večkrat deležna prenove, nazadnje leta 2000.
V stavbi, kjer so danes prostori vrtca, je bila nekdaj osnovna šola. Začetek njene gradnje datira v leto 1922, ko je šolski upravitelj inšpektorja opozoril na katastrofalno stanje takratne šole. Učenci so se učili ob svetlobi petrolejk, nezdrav zrak pa je povzročal pogosta obolenja. Kmalu zatem je okrožni svet občini naložil pripravo in predložitev načrtov za novo šolo. Načrti so bili hitro izdelani. Šola je bila dokončana dve leti kasneje. Poleg prostorov za predšolske otroke se danes v pritličju nahajata še vaški kulturni center in manjša knjižnica.
V obdobju druge svetovne vojne so nemške oblasti odredile osem ur pouka nemškega jezika na teden. 17. januarja 1945 se je v šolski stavbi namestil nemški vojaški štab zaradi česar se je poučevanje preselilo v prostore vaške gostilne. Šolska stavba je bila med vojno močno poškodovana. Pouk se je zato tudi po koncu vojne odvijal v gostilni. Obiskovalo ga je 58 otrok. Učenci so se v šolsko stavbo znova vrnili septembra 1945.
Leta 1946 je bil v pritličju odprt vrtec, ki ga je prvo leto obiskovalo 26 otrok. Šola je svoja vrata dokončno zaprla leta 1973. Učenci od takrat obiskujejo šolo v sosednji vasi Štitina.
Za razliko od velike večine naselij, so Nove Sedlice dobile svoje pokopališče komaj v začetku tega tisočletja. Na izredni seji 17. julija 2000 je občinski svet potrdil projektno dokumentacijo za izgradnjo pokopališča na skrajnem južnem delu občine. Leto kasneje se je začel realizirati največji odobreni naložbeni projekt občine. Dela na območju pokopališča so se nadaljevala leta 2004, ko so bile urejene nove poti do posameznih grobov, leta 2006 pa je bila nameščena tudi razsvetljava.
Skozi vas z juga priteče potok Sedlinka, manjši pritok reke Opave. Pozidano vaško območje se razprostira vzdolž obeh bregov potoka Sedlinka in ob obeh glavnih cestah. Med sprehodom po vasi lahko ozremo enajst različnih imen ulic. Ob Glavni ulici (Hlavní) stoji spomenik žrtvam v drugi svetovni vojni. Spominska plošča je bila odkrita leta 1946 in se danes nahaja v preddverju stavbe vrtca. Na nasprotnem bregu potoka imajo vaščani možnost obiskati edino trgovino z osnovnimi živili, odprto med ponedeljkom in soboto.
Poleg gasilcev za živahen vaški utrip skrbita še dve združenji oz. organizaciji – Klub žena ter skavtski odred, imenovan Junak. Korenine skavtske aktivnosti v Novih Sedlicah segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne. Leta 1948 je vaška organizacija štela 70 članov. Kmalu po komunističnem prevratu je nova oblast leta 1950 v uradnem listu uradno objavila razpustitev skavtske organizacije Junak. V obdobju med letoma 1951 in 1989 je bilo delovanje organizacije Junak v socialistični Češkoslovaški prepovedano. Z nastopom svobode leta 1989 je bila skavtska dejavnost znova obnovljena.
Dodaj odgovor