Okrožje Rychnov nad Kněžnou je tudi v sezoni 2025/26 edino v Kralovehraški regiji, ki mu številčnost klubov omogoča organizacijo tekmovanja na najnižjem nivoju češkega nogometa. A se je kmalu po žrebu in objavi razporeda jesenskega dela sezone izkazalo, da bo ligaško tekmovanje okrnjeno za klub 1. FC Union Rokytnice v Orlickych horach, ki je še pred pričetkom prvenstva izstopilo iz tekmovanja. S tem se je število klubov v ligi zmanjšalo na devet. Sokol iz Slatine je tako nehote doletela usoda neigranja tekme ravno v prvem prvenstvenem krogu. V naslednjih štirih tekmah so nato dosegli štiri prepričljive zmage, kar jih je zavihtelo na vrh lestvice skupaj z ekipo Dobrega. A ima slednja na svojem kontu tudi tekmo več (vključno z enim porazom). Razlog, da so Slatinčani po petih krogih uradno na drugem mestu, tiči v manjšem številu doseženih zadetkov.

Slatinski zmagoviti val se odvija na krilih trenutno najboljšega strelca lige Martina Šponara, ki je dosegel točno polovico vseh zadetkov. Ne le prihod slednjega, klubsko letvico so visoko postavili tudi poletni prihodi kar nekaj povratnikov v zeleni slatinski dres. Za popoln klubski ustroj članskega moštva skrbi trenerski štab. Slednji dvakrat tedensko zbere igralce na treningih. Odgovorni so zadovoljni tudi s podporo občine, ki kot edina finančno pomaga klubu ter hkrati skrbi za zgledno urejen nogometni park. Pri tem velja omeniti tudi posluh župana kraja. Zavedajoč se kvalitetnih pogojev za treniranje in igranje tekem je poskrbel za ustrezno šolanje vzdrževalcev travnate površine, kar prinaša sadove v obliki vrhunsko pripravljene zelenice.

Zanimivo, da so si Slatinčani svoje igrišče več kot deset sezon delili z moštvom Labut’ iz Rychnova nad Kněžnou, ki je kar nekaj sezon preigral v isti ligi. Omenjeni klub je bil namreč brez svojega igrišča, zato je bil primoran najti nadomestno lokacijo za svoje domače tekme. In jo – ob plačilu občini za uporabo igrišča – našel ravno v Slatini. Po koncu zadnje sezone je omenjeni klub prenehal delovati in igrišče je tako znova pod »popolno kontrolo« lokalnih sokolov.

Slatina se od sezone 2020/21 redno prijavlja v pokalno tekmovanje na nivoju okrožja. Prvič jim je najnižjo stopnico uspelo prestopiti jeseni 2022, ko so se od tekmovanja poslovili v drugem krogu. Svoj uspeh so ponovili še v aktualni sezoni, ko so tudi v pokalu potrdili svoje visoke ambicije. V prvem krogu so na domačem igrišču gostili devetoligaša Zdelov in ga izločili z rezultatom 5:3. V drugem krogu jim je žreb namenil še za rang višjega nasprotnika – osmoligaša Skolnico. Čeprav so tekmo odigrali brez svojega najboljšega strelca, je Slatini že v uvodu uspelo povesti z 2:0 in s tem v delirij spraviti svoje številne navijače. Gostje so naposled vendarle potrdili vlogo favorita in rezultat obrnili sebi v prid (3:5). Kljub izpadu so Slatinčani pustili zelo dober vtis.

Po besedah trenerja in igralcev v klubu ne skrivajo želje po osvojitvi prvega mesta in napredovanju v deveto ligo. Kjer bi se znova merili s svojim največjim rivalom, B ekipo iz sosednjega kraja Javornice. Do takrat bo vlogo glavnega rivala nadomeščala B ekipa Lukavic. Večji del svojega obstoja je bila del klubskega ustroja tudi katera izmed mlajših kategorij. Kar je pripomoglo Slatini ustvariti si ime tudi v širšem okolju. Med mladimi nogometaši, ki so v obdobju osnovne šole nastopali za slatinski sokol, je najvidnejša kariera uspela Pavlu Dapeciju. Večino svoje nogometne poti je sicer nastopal za klub iz Rychnova nad Kněžnou, za krajši čas pa se je znašel tudi v kadru prvoligaškega kluba Hradec Kralove.

Zgodovina in uspehi kluba

Po besedah župana Tume, ki v sojem uradu hrani klubske arhivske članke, naj bi začetki nogometa v Slatini segali v leto 1934. Cela tri desetletja naj bi šlo bolj za druženje lokalnih nogometnih zanesenjakov, ki so tu in tam odigrali prijateljsko tekmo s katerim od bližnjih klubov. Klub naj bi že od samih začetkov imel v svojem imenu naziv »sokol«. Prvič se v uradnem tekmovanju okrožja pojavi leta 1963. Hkrati to letnico v klubu vodijo tudi kot uradni nastanek nogometnega kluba Sokol Slatina nad Zdobnici. Od tega leta do danes se nogomet v Slatini igra brez prestanka, klub pa je ves čas tekmoval na nivoju okrožnih lig. Vse do leta 1995 je z različnimi uspehi nastopal v takrat še enotni okrožni ligi. Iz tistega obdobja velja izpostaviti sezono 1978/79, ki so jo zaključili na drugem mestu. Čeprav je bil ustroj tekmovanja takrat drugačen, se omenjena sezona lahko šteje za najuspešnejšo v klubski zgodovini.

Od leta 1995 sledi šest sezon med okrožnimi drugoligaši (danes devetoligaši). Nakar se Slatinčani znova vrnejo v elitni razred okrožja, v katerem nastopajo štiri sezone. Sledi izpad ligo nižje, leta 2010 pa prvič (za dve sezoni) okusijo nastopanje na najnižjem nivoju okrožja. Trend rezultatskih vzponov in padcev se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Slatini se je namreč kmalu znova uspelo prebiti v prvo okrožno ligo v kateri so zadnjič nastopali v sezoni 2015/16. Štiri sezone zatem so znova pristali na najnižjem nivoju. Razlog za konkreten padec v sorazmerno kratkem času je bil predvsem v odhodih mnogih igralcev in s tem posledično okrnjenem igralskem kadru. V tistem obdobju se odgovorni odločijo za novo klubsko podobo grba. Po šestih sezonah igranja med desetoligaši (ki jih je z dvema prekinitvama prvenstva zaznamovala tudi pandemija COVIDa) in tretjem mestu v pretekli sezoni, se zdi, da je znova napočil čas rezultatsko uspešnejšega obdobja za slatinski nogomet.

Infrastruktura

Paradoksno je, da so k današnji moderni podobi športnega parka precej pripomogle poplave izpred poltretjega desetletja. Južno ob igrišču »Na Ohradě« (kakor se tudi imenuje slatinski nogometni park) si svojo pot utira reka Zdobnica. V teh dneh bolj potok kot reka je v preteklosti ob obilnih deževjih že večkrat prestopila bregove in povzročil škodo v vasi. Podobno je bilo tudi leta 2000, ko se je igrišče znašlo dobesedno pod vodo. V tistem obdobju so bili klubski prostori vključno z garderobami še v starejšem objektu, kjer je še danes bife. V njem je v času tekem gledalcem na voljo več vrst pijače, prigrizki ter večinoma tudi dimljene klobase.

Leta 2009 je s pomočjo evropskih sredstev sledila popolna prenova športnega parka, ki je vključevala tudi izgradnjo novega klubskega objekta vzdolž avt linije na vzhodni strani igrišča. Objekt je od zelenice oddaljen zgolj nekaj korakov. Ločuje ju preprosta ograja, ki v času tekem mnogim gledalcem služi kot naslonjalo pri spremljanju tekem. Nekaj redkih klopi je sicer postavljenih ob steni klubskega objekta. Kjer pa pogled na igrišče v času tekem zakrivajo pred njimi stoječi gledalci.

Notranjost klubskega objekta je preprosta in ima več prostorov. Garderobi sta preprosti in ravno dovolj veliki, da sprejmeta vse igralce. K vsaki od garderob je priključen prostor s tuši in toaletami.

Od celotne notranjosti v objektu nemara še najbolj pade v oči prazen prostor čigar vse štiri stene krasijo ekipne slike iz različnih obdobjih slatinskega nogometa. Najstarejša od njih sega v leto 1947. Nekaj je tudi ekipnih slik mlajših kategorij. Prav pod vsemi slikami lahko najdemo tudi imena nogometašev. V enem izmed kotov visijo tudi igralni kartoni iz davne preteklosti, medtem ko se na nasprotni steni lahko z očmi »sprehodimo« po večji tabeli na kateri najdemo vse končne uvrstitve od sezone, ko je klub pričel s tekmovanjem. Z morda še kakšnim dodatkom iz klubske preteklosti bi prostor lahko poimenovali kar klubska spominska soba. Vsekakor si njegov avtor za trud zasluži globok priklon.

Ob isti strani igrišča je bilo sočasno s klubskim objektom postavljeno tudi večnamensko športno igrišče. Teren okoli igrišča je nekoliko povzdignjen zgolj za vrati na južni strani igrišča. Medtem ko ga na vzhodni in severni strani obdaja zelenje (travniki in nekaj dreves). Leseni in prostorni rezervni klopi, prekriti s plehom, sta postavljeni na nasprotni strani igrišča od klubskega objekta. Od igrišča ju loči še krajša tripasovna atletska steza iz tartana, ki mdr. služi tudi uram telovadbe učencem iz bližnje osnovne šole.

Posebno pozornost si brez dvoma zasluži igralna površina. Ravna podlaga s »prvoligaškim« travnikom priča o skrbi, ki jo v kraju namenjajo nogometni zelenici. K njegovi kvaliteti veliko pripomore tudi drenaža, ki je bila pod igrišče vgrajena hkrati z obnovo celotnega kompleksa (leta 2009). Igralci imajo tako vrhunske pogoje za treniranje in igranje tekem. Kakršne jim lahko zavida ne le večina klubov na istem nivoju, temveč tudi mnogi višjeligaši.

Predsednik kluba, trenerski štab ter igralski kader

Z vrnitvijo peterice nekdanjih igralcev v svoj matični klub je ekipa Slatine brez dvoma pridobila ogromno izkušenj. Velik del svojih igralskih karier so namreč ti igralci preigrali na višjem nivoju. Njihova odločitev o vrnitvi v svoj prvotni klub je povezana predvsem z željo po pomoči Slatini na poti k uvrstitvi v višjo ligo. Ena izmed prednosti igralskega kadra bi znala biti tudi večja pripadnost klubu. Kar polovica igralcev ima namreč svoje korenine prav v Slatini. Med njimi je tudi Josef Svoboda, ki s svojim soimenjakom tvori navezo oče – sin. Josef Svoboda starejši je s svojimi 58-imi leti tudi najstarejši igralec. Kljub svojim častitljivim letom ga po stažu v slatinskem dresu prekaša nekaj soigralcev. Najdaljšo zvestobo klubu premore kapetan Jan Čižinsky. Barve Slatine je zastopal že v kategoriji mlajših dečkov, medtem ko za člansko ekipo nastopa že celih 26 let. Kljub svojim letom je še vedno nepogrešljivi člen prve enajsterice. Poleg kapetanskih nalog je pred kratkim prevzel še vodenje kluba. V krog iste generacije sodi tudi Martin Bednař. Slatinski branilec hkrati skrbi tudi za nogometni podmladek.

Poleg naveze Svobode v klubu najdemo še eno tovrstno sorodstveno vez. Predstavljata jo trener Martin in njegov sin Ondřej Michalička, ki s svojo hitrostjo uspešno prebija bočne branilce. Za piko na i družinskemu pridihu v moštvu Slatine pripeva še bratska naveza Zdeněk in Petr Bednař. Vsaj v uvodnem delu prvenstva je prvo ime Slatine brez dvoma Martin Šponar. Z njegovim poletnim prihodom je klub v svoje vrste dobil hladnokrvnega eksekutorja, ki polni mreže nasprotnikov kot po tekočem traku. V štirih nastopih mu je kar 13-krat uspelo poslati žogo za hrbet nasprotnih vratarjev. Kot zanimivost – ostali soigralci so skupaj prispevali enako število zadetkov. Glede na njegov dosedanji izkupiček ne čudi, da je Šponar z naskokom tudi vodilni ligaški strelec. 35-letni napadalec je v Slatino prestopil iz devetoligaške ekipe Roven, za katero je nastopal vse od leta 2016. V prestop so ga prepričali tako družina kot prijatelji. Navkljub dejstvu, da v letošnji sezoni nastopa za nižjerangirani klub, mu to očitno prav nič zmanjšuje motivacijo in željo po zadetkih. Zna se zgoditi, da bi njegova odlična forma ključna za dosego cilja moštva. Kar bi pomenilo, da bi Šponar že v naslednji sezoni znova lahko premagoval vratarje na istem nivoju, kot je to počel še pred nekaj meseci.

Med ofenzivno usmerjenimi igralci velja omeniti tudi Dominika Vojtuša. Gre za fizično močnega igralca in tudi spretnega z žogo, ki je večino tekem deležen pozornosti tudi dveh ali več branilcev. V svojem osnovnošolskem obdobju je nastopal za Banik iz Ostrave, ko se mu je uspelo prebiti tudi v regijsko reprezentanco.

Sočasno s Šponarjem se je ekipi pridružil Adam Netušil, s čimer je 17-letnik prevzel primat najmlajšega v moštvu Slatine.

Zanimivo, da so Slatinčani tudi v pretekli sezoni v svojih vrstah imeli najboljšega strelca lige. Njihova gonilna sila je bil Miroslav Stašov, ki je svoj strelski pohod zaključil pri 25-ih zadetkih. Trenutno je na klubski »bolniški listi«, saj ga je pred tremi tedni doletela poškodba.

Med legende kluba iz Slatine sodi tudi že omenjeni trener Martin Michalička. Še eden izmed mnogih domačinov je svoje prve nogometne korake v otroštvu opravil na slatinskem igrišču. Tudi kasneje je velik del članske kariere preigral za domače sokole. Pred štirimi leti je sprejel nov izziv in prevzel vodenje moštva. Na njegovo željo se mu je pred kratkim na mestu asistenta pridružil prav tako nekdanji igralec Slatine Jan Vodak. Tako na treningih kot tekmah se njune naloge odlično dopolnjujejo, kar navzven daje moštvu pridih resne in odločne ekipe z jasno določenimi cilji. Dolgoletne igralske izkušnje Michalička in Vodaka ter znano lokalno okolje so nedvomno ena izmed velikih prednosti ne le članskega moštva.

Mlajše kategorije

Vse od (uradnega) pričetka organiziranega nogometa v Slatini je večino sezon klubske strukture tvorila katera od mlajših kategorij. Večinoma je bila to ekipa mlajših in starejših dečkov. Dres mlajših kategorij je nosilo tudi kar nekaj nogometašev, ki danes nastopajo za člansko ekipo. Glavna zasluga za delo z mladimi v zadnjem obdobju gre Martinu Bednařu. Nezamenljivi branilec članske ekipe že 17 let predaja nogometno znanje najmlajšim. V klubu se nato vsako leto sproti (odvisno od odziva in številčnosti) odločijo katero ekipo prijaviti v tekmovanje mlajših kategorij. Sodeč po slikah na klubskih družbenih omrežjih so zadnja leta najpogosteje zastopani starejši in mlajši cicibani. Jeseni pred štirimi leti so jim prijave otrok omogočile sestaviti celo ekipo U-6.

Zaradi preobremenjenosti Bednařa je klub pred tremi leti na svoji Facebook strani objavil oglas preko katerega je iskal trenerja in asistenta za delo z najmlajšimi. Po besedah Bednařa odziva – po pričakovanju – ni bilo. Zaradi česar je bil na koncu kar sam primoran poiskati pomoč. In jo je našel v Ivu Ďuroški. Igralcu, ki ga je tudi sam treniral v preteklosti.

V aktualni sezoni ima klub v tekmovanje prijavljeno ekipo mlajših dečkov, ki uradno nastopa združena s C ekipo Vamberka. Moštvo tvori 12 igralcev. Deset od njih je članov Slatine. Večino svojih domačih tekem igrajo na slatinskem igrišču. Med desetimi moštvi, ki nastopajo v tekmovanju znotraj okrožja, ekipa Slatine po treh odigranih krogih zaseda peto mesto.

Podobno, kot v mnogih manjših sredinah, so tudi v Slatini močno omejeni s številom mlajših igralcev. Tudi zato v preteklosti niso formirali kadetske ekipe. Česar nimajo v načrtu niti v prihodnje. Za razliko od mlajših in starejših dečkov ter cicibanov nastopanje kadetske in mladinske ekipe zahteva večje število igralcev. Medtem ko se trend števila igralcev v mlajših selekcijah v manjših sredinah s starostjo kvečjemu manjša. Tako igralci, ki so po koncu osnovne šole zaključili z nastopanjem za Slatino svojo nogometno pot ali končajo ali nadaljujejo v katerem izmed večjih okoliških klubov (Rychnov nad Kněžnou, Vamberk).

Medijska pokritost in cilji kluba

Marsikdo bi pripomnil, da za popolno podobo kluba v današnjem času ne zadostuje zgolj zgledno urejena infrastruktura ter dobri rezultati, temveč je za to potrebna tudi (vidna) medijska podoba. Tudi na tem področju je potrebno klub iz obronkov Orliškega hribovja pohvaliti. Slatina ima svojo aktivno Facebook stran od leta 2012. Prva leta je bila namenjena primarno informiranju igralcev o prihajajočih akcijah. Kasneje so se na njej sledili pogostejši vpisi, predvsem z razporedi pred prihajajočimi tekmami vseh klubskih kategorij. Izpostaviti velja jesenski del sezone 2022/23, ko so se na strani našle fotoreportaže s tekem z zelo kvalitetnimi fotografijami.

Razpored sezone lahko najdemo tudi na občinski spletni strani ter na oglasni deski v središču vasi. Poleg članskih tekem so tam objavljeni tudi termini tekem mlajših dečkov, ob njih pa lahko ugledamo še plakat z vabilom na prihajajočo člansko prvenstveno tekmo.

V zadnjem obdobju so v klubu poskrbeli še za dodatni »medijski zagon«. Facebook stran je zagotovo še pridobila na obiskanosti z intervjuji in pogostejšimi vpisi. Da se odgovorni v klubu zavedajo pomena socialnih omrežij, ki omogočajo stik tako z navijači kot tudi informiranje širše javnosti, se je pokazalo v preteklem letu. Takrat je zaživela tudi spletna stran na kateri so zaenkrat prispevki o odigranih tekmah ter slikovna predstavitev igralcev. Za popolnejšo podobo strani bi veljalo nanjo dodati morda zgodovino ter ostale zanimivosti povezane s klubom. Kar seveda terja svoj čas. Odgovorni v klubu temu pritrjujejo ter dopuščajo možnost izboljšave tudi v tej smeri.

Za piko na i zunanji podobi kluba so v letošnjem letu poskrbeli še s postavitvijo Instagram strani na kateri se občasno pojavljajo tudi slike.

Dasiravno se v klubu v prihodnjih letih ne bi branili niti napredovanja na morda še višji tekmovalni nivo, se odgovorni vseeno zavedajo tudi svojega primarnega dolgoročnega cilja. Ki je – tako kot pri veliki večini klubov iz manjših sredin – vezan na obstoj nogometa v kraju. Čeprav se morda v času uspehov tovrstni cilj zdi samoumeven, številne usode klubov pritrjujejo, da je tudi v obdobju slave potrebno misliti na (morebitne) padce. Tudi zato si v Slatini želijo v klub v prihodnje privabiti večje število mladih in s tem razširiti potencialno bazo doma vzgojenih nogometašev.

Brez dvoma ima Sokol Slatina postavljene trdne temelje za nadaljnjo rast kluba. Poleg klubske infrastrukture, kvalitetne igralske in trenerske zasedbe, medijske razpoznavnosti je tu še en zelo pomemben faktor – podpora lokalnega okolja. V trenutnih okoliščinah se zdi, da morajo svoj del opraviti le še igralci na zelenici in z uspehom (uvrstitvijo ligo višje) dodati češnjo na torti. Zaenkrat so na odlični poti.