Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Vysoke Chvojno

Vysoke Chvojno grb


Pokrajino severovzhodno od regijske prestolice Pardubice v istoimenski regiji prekrivajo po večini gozdovi, polja in ribniki. Za piko na i idilični podobi prispevajo še manjša naselja. Eno takšnih je Vysoke Chvojno. Kraj z bogato in zanimivo zgodovino je za obiskovalce zanimiv predvsem zaradi arboretuma, manjšega dvorca ter baročne cerkve. Hkrati ponuja tudi možnost prenočevanja in okrepčila. Enega redkih aktivnih združenj v kraju predstavlja vaški Sokol v okviru katerega lokalni nogometaši zastopajo svoj kraj v najnižji ligi okrožja Pardubice.

Čeprav Vysoke Chvojno ne leži ob nobeni pomembni cesti, premore zelo dobre povezave do najbližjih glavnih cestnih komunikacij. Od najbližjega večjega mesta – južneje ležečih Holic – je oddaljen štiri kilometre. Vaščani nimajo daleč niti do regionalne metropole Pardubice, do kamor je po cestah potrebno prevoziti 15 km. Celo nekaj kilometrov manj je iz Vysokega Chvojna do glavnega mesta severneje ležeče (Kralovehraške) pokrajine – Hradca Kralove.

Vysoke Chvojno leži na blagi vzpetini na skrajnem severovzhodnem delu Pardubiške regije.

Poleg dveh postajališč ob dveh manjših zaselkih (ki sicer pripadata Vysokemu Chvojnu), ima naselje svoje glavno avtobusno postajališče v njegovem centru. Točneje, na ulici Soběslavova, po kateri nosi ime. Skozi vas vodita dve avtobusni liniji. Prva je regionalnega značaja in z desetimi pari avtobusov ob delovnikih (trije pari

Po ulici Soběslavova vodi glavna cesta skozi kraj.

ob koncih tedna in praznikih) povezuje Hradec Kralove in Holice. Druga je bolj lokalnega značaja, namenjena primarno šolarjem in zaposlenim. Prične oz. konča se ravno v Vysokem Chvojnu in vodi do 10 km oddaljenega kraja Sezemice.

S 460 prebivalci lahko Vysoke Chvojno štejemo za povprečno veliko češko vas. Ki – za razliko od velike večine podobno velikih naselij – premore celo nazive ulic. Na eni glavnih se v isti stavbi nahajajo prostori vaškega urada, pošte (ta je med ponedeljkom in petkom odprta tri ure dnevno) in manjšega zasebnega vrtca s kapaciteto 22 otrok. Nedaleč stran je vaščanom na voljo edina trgovina z osnovnimi živili. Ta obratuje v t.i. režimu 24/7. Prodajalka v njej je prisotna zgolj ob dopoldnevih med ponedeljkom in petkom. Ves preostali čas v trgovini ni nobenega zaposlenega. Kupci takrat lahko v trgovino vstopijo, opravijo nakup ter zapustijo notranjost objekta edino le s posebno aplikacijo, ki so si jo primorani naložiti na telefon.

Vysoke Chvojno obdajajo polja in gozdovi. Pogled na kraj s severne strani.

Med znamenitosti kraja prištevamo že od daleč vidno rimskokatoliško cerkev sv. Gottharda. Dokončana je bila leta 1735 po načrtih znanega arhitekta Kiliana Ignaca Dientzenhoferja. Večjih popravil je bila cerkev deležna v letih 1898 in 1928. Leta 1968 so obnovili fasado, leta 1993 pa zamenjali električno napeljavo in prepleskali notranjost. Zunanja fasada cerkve je bila obnovljena leta 2014.

H kompleksu sodi tudi baročna stavba nekdanjega župnišča z mansardno streho, zgrajena leta 1786. Stoji približno 70 metrov zahodno od cerkve in je od osemdesetih let prejšnjega stoletja v zasebni lasti. V majhnem parku pred cerkvijo stoji baročni kip sv. Janeza Nepomuka. Ob cerkveni stavbi se razprostira skromno pokopališče. Kot zanimivost velja omeniti, da skozi središče zaključnega elementa na vrhu cerkvenega zvonika poteka trigonometrična točka. Nadmorska višina središča tega elementa znaša 331,80 metra.

Status samostojne občine kraju omogoča razpolaganje z lastnim proračunom. Premore tudi svoj grb in zastavo, ki ju je uradno potrdil državni parlament aprila 2010. V grbu je na rdečem polju upodobljen srebrni lev z zlatim jezikom, kremplji in zobmi zlate barve, medtem ko srebrno glavo krasijo trije zeleni smrekovi vršički. Lev v grbu simbolizira češkega kneza Soběslava I., ki je imel nekoč v lasti lokalno trdnjavo. Vejice iglavcev ponazarjajo okolico, ki jo obdajajo gozdovi.

Vaščani imajo možnost nakupa osnovnih živil v edini vaški trgovini noč in dan. V času, ko v njej ni prodajalke, je vstop možen zgolj z posebno (bančno) aplikacijo.
Nebeški ribnik (Nebeský rybník) severno ob vasi velja za priljubljen sprehajalni cilj domačinov.

Vysoke Chvojno danes šteje 216 hišnih številk. V njih prebiva nekaj več predstavnic nežnejšega spola. Šolarji obiskujejo osnovno šolo v bližnjih Holicah. Dasiravno je bila nekdaj tudi v V. Chvojnu. Sama zgodovina nastanka kraja sega še mnogo dlje v preteklost. Po legendi celo v 9. stoletje. Takrat naj bi novokrščeni češki knez Bořivoj poiskal začasno zatočišče v

Od daleč viden vodovodni stolp je postavljen severno od Vysokega Chvojna.

severovzhodni Češki. Med tavanjem po tukajšnjih gozdovih ga je rešil oglar, ki ga je knez v zameno nagradil s plemiškim naslovom. In mu hkrati zadal prvo nalogo –

nadzorovati gradnjo gozdne kapele. Delavci so morali najprej s predvidenega mesta odstraniti gosto drevje, iz posekanih vej in vejevja pa so si uredili zasilna zavetja. Kot pravi zgodba je to pomenilo začetek naselbine Chvojno.

V prvi polovici 14. stoletja zgodovinski viri prvič opisujejo Chvojno (kot je skozi zgodovino nosil naziv) kot manjše mesto z obsežnim utrjenim dvorcem. Kraj je bil v kraljevi lasti in je predstavljal središče chvojnovskega gospostva. Prva neposredna pisna omemba sega v 9. april 1336, ko je kralj Jan Luksemburški utrjeni dvorec in mesto Chvojno skupaj z okoliškimi vasmi zastavil za vsoto 2.000 kop grošev. Pozneje je imela v lasti Chvojno holiška veja rodbine gospodov iz Šternberka. Husitske vojne so v kraju pustile znaten pečat. V tem obdobju je bil uničen omenjeni utrjeni dvorec, porušena je bila cerkev (ki je že v 14. stoletju imela status župnijske cerkve), nekdanji trg pa je izgubil svoj pomen in postal zgolj vas. O tej zgodovini bi lahko pripovedoval najstarejši od treh zvonov, ki so prvotno pripadali cerkvi sv. Gottharda. Zvon izvira iz leta 1590. V cerkev so ga namestili po njeni obnovi. Skupaj s krstilnikom iz začetka 17. stoletja (1615) zvon priča o tem, da je

Po okoliških gozdovih je mdr. speljana tudi učna pot.

cerkev ohranila status župnijske vse do dogodkov, povezanih z bitko na Beli gori leta 1620, po kateri je postala podružnična cerkev župnije v Holicah.

Gozdna učna pot med drugim povezuje gozdni arboretum ter oboro.

Pisni viri z imeni takratnih vaščanov so ohranjeni v najstarejšem urbarju iz leta 1506. Ta je primarno služil kot knjigovodska evidenca za fevdalnega gospoda. Register razkriva višino dajatev, ki so jih morali naseljenci poravnati dvakrat letno: na dan sv. Jurija (23. aprila) in na dan sv. Gala (16. oktobra). Samo za opravilo košnje so na dan sv. Janeza plačali 22 grošev. Takrat je 28 lokalnih

Tako ob gozdni učni poti kot v arboretumu je postavljenih mnogo informativnih tabel in klopi, ne manjka pa niti paviljon.

kmetov gospodu oddajalo dajatve v naravi (zlasti kokoši in oves). Denarna plačila so

bila sorazmerna z velikostjo posesti.

Osemdeset let pozneje je bila pri imenih tamkajšnjih naseljencev opazna precejšnja sprememba. Priimki v vasi so se ukoreninili in ohranili še več kot stoletje pozneje. Obsežen gozdni pas okoli Chvojna znan kot »Na kraljestvu« (Na království), ki je lastnikom služil za oddih in predvsem kot lovišče, so postopoma razdelili na štiri lovsko-upravna območja. Prebivalci naselij znotraj tega gozdnega kompleksa so najemali in izkoriščali gozdne jase ter tam pridobivali mast za mazanje vozov. Hkrati je bil gozd tudi vir dobrin za lovce ptic.

Prebivalci so pogosto trpeli škodo na poljih in travnikih zaradi divjadi. Fevdalne oblasti so to težavo blažile z določenimi privilegiji. Za nadomestilo te škode je Maksimilijan II. (1564–1576) podelil posebne ugodnosti in vsakemu gospodinjstvu odpisal 20 krajcarjev davka, kmetom pa je dovolil pridobivanje lesa za nujne potrebe iz okoliških gozdov, jim podelil pravico do dedovanja posesti ter jih

Arboretum iz konca 19. stoletja je zasnovan kot park v angleškem slogu. Obsega 152 listnatih in 62 iglastih dreves z vseh celin.

oprostil letnega plačila, ki so ga sicer morali poravnati lovskemu čuvaju.

Z južnega dela Chvojna se odpira pogled na okoliško pokrajino.

Po pisnih virih je že v 17. stoletju v Chvojnem stala lovska koča. Ta je skupaj z drugimi poslopji pogorela v velikem požaru leta 1866. V bližini naj bi stala tudi manjša hišica za lovskega čuvaja in lopa za lovske pse.

Sčsoma je ribogojstvo postalo najbolj razširjena in donosna gospodarska panoga, ki je zagotavljala preprost vir hrane in blaga za prodajo. Prednosti te

Čeprav na prvi pogled deluje kot družinska hiša, je v njej prostor (ordinacija) splošnega zdravnika.

plemenite dejavnosti je prepoznala tudi gosposka družina Pernštejn. V začetku 16.

stoletja je Vilém izkoristil praktično vsako priložnost za vzpostavitev mreže ribnikov, ki je temeljila na dovršenem in skrbno načrtovanem sistemu vzreje rib. V bližini kraja Vysoke Chvojno prav tako najdemo več vodnih površin – od manjših do večjih –, ki na južni strani vasi tvorijo obliko podkve. Čeprav ni povsem jasno, ali so zdajšnji ribniki nastali prav v tistem obdobju, je zagotovo, da so služili enakemu namenu – predvsem vzreji ribjih mladic.

Prva svetovna vojna se je dotaknila 113 mož iz Vysokega Chvojna, ki so se pridružili armadi. Od teh jih je 17 padlo na bojiščih, medtem ko so se ostali vrnili bodisi zdravi bodisi s trajnimi posledicami. Junija 1915 je kraj prispeval vojno posojilo v višini 2.500 kron, novembra istega leta pa še enkrat toliko. Vas je skupno prispevala sredstva v približno šestih primerih. Decembra 1917 so v okviru rekvizicije iz krajevne cerkve odstranili in odpeljali dva zvonova (posvečena sv. Venčeslavu in sv. Janezu Nepomuku), dve bakreni timpani in štiri kositrne svečnike s skupno težo 5 kg. Orgle so ostale nedotaknjene.

Leta 1923 so stekle priprave na postavitev spomenika padlim v prvi svetovni vojni. V ta namen so ustanovili poseben sklad, ki se je financiral z vstopninami od družabnih prireditev. Spomenik so postavili pred šolo in ga slovesno odkrili 24. junija 1923. Na njem so ob straneh vklesana imena sedemnajstih krajanov, ki so jim kasneje dodali tudi imena padlih v drugi svetovni vojni.

Na robu gozda stojita (ločeno) nedavno preurejeno penzion ter restavracija. Slednja skozi svoja okna omogoča opazovanje divjadi v bližnji obori.
Divjad v obori si je možno ogledati tudi z opazovalnice.

Vysoke Chvojno leži na nadmorski višini 305 m n.m. Manjša širitev kraja je potekala leta 2003, ko so v severnem delu vasi uredili komunalno infrastrukturo, nakar se je začela gradnja enajstih stanovanjskih hiš.

Občina je bila predhodno priključena na omrežje zemeljskega plina. Vodovodno omrežje, prvotno zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes oskrbuje celotno pozidano območje. Povezano je z vodnim stolpom na robu gozda.

Na znatnem delu vasi je urejen sistem za odvajanje meteorne vode. Prometne povezave temeljijo predvsem na lokalni cesti. Območje prečkajo tudi številne pohodniške in kolesarske poti.

Vysoke Chvojno se z električno energijo oskrbuje prek treh transformatorskih postaj na obrobju vasi. Leta 2000 so obnovili telefonsko omrežje v vasi in ga priključili na novo telefonsko centralo.

V vasi deluje gozdarska zadruga in nekaj zasebnih prevoznikov. Na

Z nekaj malo sreče bo jelen obiskovalcem od blizu ponosno razkazal svoje mogočno rogovje.

voljo je delavnica za popravilo motornih žag. Splošni zdravnik za odrasle enkrat tedensko obišče kraj.

Avtobusno postajališče v središču vasi si za svoj izgled zasluži pohvalo.

Na severovzhodnem obrobju Chvojna je opaziti mogočne masivne bukve ograjene z ograjo. Gre za naravni rezervat znan kot »Bukve« (Buky) – ostanek prvobitnega bukovo-jelovega gozda, ki je nekoč prekrival tukajšnji svet in predstavlja tip

Spomenik žrtvam obeh svetovnih vojn. V ozadju desno za spomenikom je stavba nekdanje osnovne šole.

gozda, kakršen bi se naravno razvil, če ne bi bilo intenzivnega človeškega

gospodarjenja z gozdovi. Najbolje ohranjeni del sestoja obsega površino približno pet hektarjev. Velja za najstarejše in najbolj znano zavarovano območje v celotnem okrožju. Pod zaščito je že od leta 1884, ko je novi lastnik posestva Alexander Pallavicini v prvem letu svojega lastništva prepoznal vrednost tega sestoja. Izvzel ga je iz običajnega gozdarskega gospodarjenja in prepovedal sečnjo v tem delu gozda. Uradno je bil rezervat razglašen leta 1908. Največja bukev se ponaša z obsegom debla 4 metre, višino približno 40 metrov in prostornino skoraj 30 kubičnih metrov. Povprečna starost najvišjih dreves v zgornji plasti krošenj je ocenjena na 390 let. Po številčnosti v sestoju sicer prevladujeta lipovec in navadna smreka, med katerimi so razpršeni še gaber, javor in breza.

Omembe vreden je tudi naravni rezervat imenovan »V parku« (U parku). Gre za arboretum, ki se razprostira na 4,43 hektarih in ima status rezervata že od leta 1955. Območje zajema ostanek mešanega listnatega gozda (bukev, hrast, jesen) s primesjo smreke, ki raste na južnem pobočju iz laporovca.

Park je bil zasnovan med letoma 1886 in 1889 v angleškem slogu po naročilu mejnega grofa Pallavicini-ja na zemljiščih, odkupljenih od lokalnih prebivalcev. V njem je zasadil številna eksotična drevesa in grmovnice. Do danes so se ohranile najredkejše vrste iz tistega obdobja, kot so kalifornijska kadilna cedra, orientalska smreka, kanadski brin, Jeffreyjev bor, švedska brekinja, navadna brekinja, tulipanovec in prevladujoče rdečelistne bukve.

Cerkev svetega Gotarda velja za enega simbolov Vysokega Chvojna.

Na območju je zastopanih 220 vrst dreves in grmovnic, ki so opremljene z opisnimi oznakami. V parku se nahaja tudi naravni amfiteater, ki gosti priljubljeni folklorni festival. V bližini je obiskovalcem na voljo t.i. »CykloCafe«, kjer se je možno okrepčati. V sklopu parka je še manjši rekreacijski center z možnostjo prenočevanja.

Učna pot, ki vodi po bližnji okolici, se zaključi ob manjšem dvorcu na skrajnem vzhodnem robu vasi. Stavba je bila leta 2013 deležna temeljite

obnove. Preurejena je bila v nastanitveni objekt z restavracijo v sosednjem objektu. Ta ima svoja vrata odprta zgolj med petkom in nedeljo. V neposredni bližini objekta je obora, v kateri lahko obiskovalci opazujejo lokalno parkljasto divjad, kot so navadni jelen, srna, muflon in jelen lopatar.

Čeprav Vysoke Chvojno ne leži ob nobeni pomembni cesti, premore zelo dobre povezave do najbližjih glavnih cestnih komunikacij. Od najbližjega večjega mesta – južneje ležečih Holic – je oddaljen štiri kilometre. Vaščani nimajo daleč niti do regionalne metropole Pardubice, do kamor je po cestah potrebno prevoziti 15 km. Celo nekaj kilometrov manj je iz Vysokega Chvojna do glavnega mesta severneje ležeče (Kralovehraške) pokrajine – Hradca Kralove.

Poleg dveh postajališč ob dveh manjših zaselkih (ki sicer pripadata Vysokemu Chvojnu), ima naselje svoje glavno avtobusno postajališče v njegovem centru. Točneje, na ulici Soběslavova, po kateri nosi ime. Skozi vas vodita dve avtobusni liniji. Prva je regionalnega značaja in z desetimi pari avtobusov ob delovnikih (trije pari ob koncih tedna in praznikih) povezuje Hradec Kralove in Holice. Druga je bolj lokalnega značaja, namenjena primarno šolarjem in zaposlenim. Prične oz. konča se ravno v Vysokem Chvojnu in vodi do 10 km oddaljenega kraja Sezemice.

S 460 prebivalci lahko Vysoke Chvojno štejemo za povprečno veliko češko vas. Ki – za razliko od velike večine podobno velikih naselij – premore celo nazive ulic. Na eni glavnih se v isti stavbi nahajajo prostori vaškega urada, pošte (ta je med ponedeljkom in petkom odprta tri ure dnevno) in manjšega zasebnega vrtca s kapaciteto 22 otrok. Nedaleč stran je vaščanom na voljo edina trgovina z osnovnimi živili. Ta obratuje v t.i. režimu 24/7. Prodajalka v njej je prisotna zgolj ob dopoldnevih med ponedeljkom in petkom. Ves preostali čas v trgovini ni nobenega zaposlenega. Kupci takrat lahko v trgovino vstopijo, opravijo nakup ter zapustijo notranjost objekta edino le s posebno aplikacijo, ki so si jo primorani naložiti na telefon.

Med znamenitosti kraja prištevamo že od daleč vidno rimskokatoliško cerkev sv. Gottharda. Dokončana je bila leta 1735 po načrtih znanega arhitekta Kiliana Ignaca Dientzenhoferja. Večjih popravil je bila cerkev deležna v letih 1898 in 1928. Leta 1968 so obnovili fasado, leta 1993 pa zamenjali električno napeljavo in prepleskali notranjost. Zunanja fasada cerkve je bila obnovljena leta 2014.

H kompleksu sodi tudi baročna stavba nekdanjega župnišča z mansardno streho, zgrajena leta 1786. Stoji približno 70 metrov zahodno od cerkve in je od osemdesetih let prejšnjega stoletja v zasebni lasti. V majhnem parku pred cerkvijo stoji baročni kip sv. Janeza Nepomuka. Ob cerkveni stavbi se razprostira skromno pokopališče. Kot zanimivost velja omeniti, da skozi središče zaključnega elementa na vrhu cerkvenega zvonika poteka trigonometrična točka. Nadmorska višina središča tega elementa znaša 331,80 metra.

Status samostojne občine kraju omogoča razpolaganje z lastnim proračunom. Premore tudi svoj grb in zastavo, ki ju je uradno potrdil državni parlament aprila 2010. V grbu je na rdečem polju upodobljen srebrni lev z zlatim jezikom, kremplji in zobmi zlate barve, medtem ko srebrno glavo krasijo trije zeleni smrekovi vršički. Lev v grbu simbolizira češkega kneza Soběslava I., ki je imel nekoč v lasti lokalno trdnjavo. Vejice iglavcev ponazarjajo okolico, ki jo obdajajo gozdovi.

Vysoke Chvojno danes šteje 216 hišnih številk. V njih prebiva nekaj več predstavnic nežnejšega spola. Šolarji obiskujejo osnovno šolo v bližnjih Holicah. Dasiravno je bila nekdaj tudi v V. Chvojnu. Sama zgodovina nastanka kraja sega še mnogo dlje v preteklost. Po legendi celo v 9. stoletje. Takrat naj bi novokrščeni češki knez Bořivoj poiskal začasno zatočišče v severovzhodni Češki. Med tavanjem po tukajšnjih gozdovih ga je rešil oglar, ki ga je knez v zameno nagradil s plemiškim naslovom. In mu hkrati zadal prvo nalogo – nadzorovati gradnjo gozdne kapele. Delavci so morali najprej s predvidenega mesta odstraniti gosto drevje, iz posekanih vej in vejevja pa so si uredili zasilna zavetja. Kot pravi zgodba je to pomenilo začetek naselbine Chvojno.

V prvi polovici 14. stoletja zgodovinski viri prvič opisujejo Chvojno (kot je skozi zgodovino nosil naziv) kot manjše mesto z obsežnim utrjenim dvorcem. Kraj je bil v kraljevi lasti in je predstavljal središče chvojnovskega gospostva. Prva neposredna pisna omemba sega v 9. april 1336, ko je kralj Jan Luksemburški utrjeni dvorec in mesto Chvojno skupaj z okoliškimi vasmi zastavil za vsoto 2.000 kop grošev. Pozneje je imela v lasti Chvojno holiška veja rodbine gospodov iz Šternberka. Husitske vojne so v kraju pustile znaten pečat. V tem obdobju je bil uničen omenjeni utrjeni dvorec, porušena je bila cerkev (ki je že v 14. stoletju imela status župnijske cerkve), nekdanji trg pa je izgubil svoj pomen in postal zgolj vas. O tej zgodovini bi lahko pripovedoval najstarejši od treh zvonov, ki so prvotno pripadali cerkvi sv. Gottharda. Zvon izvira iz leta 1590. V cerkev so ga namestili po njeni obnovi. Skupaj s krstilnikom iz začetka 17. stoletja (1615) zvon priča o tem, da je cerkev ohranila status župnijske vse do dogodkov, povezanih z bitko na Beli gori leta 1620, po kateri je postala podružnična cerkev župnije v Holicah.

Pisni viri z imeni takratnih vaščanov so ohranjeni v najstarejšem urbarju iz leta 1506. Ta je primarno služil kot knjigovodska evidenca za fevdalnega gospoda. Register razkriva višino dajatev, ki so jih morali naseljenci poravnati dvakrat letno: na dan sv. Jurija (23. aprila) in na dan sv. Gala (16. oktobra). Samo za opravilo košnje so na dan sv. Janeza plačali 22 grošev. Takrat je 28 lokalnih kmetov gospodu oddajalo dajatve v naravi (zlasti kokoši in oves). Denarna plačila so bila sorazmerna z velikostjo posesti.

Osemdeset let pozneje je bila pri imenih tamkajšnjih naseljencev opazna precejšnja sprememba. Priimki v vasi so se ukoreninili in ohranili še več kot stoletje pozneje. Obsežen gozdni pas okoli Chvojna znan kot »Na kraljestvu« (Na království), ki je lastnikom služil za oddih in predvsem kot lovišče, so postopoma razdelili na štiri lovsko-upravna območja. Prebivalci naselij znotraj tega gozdnega kompleksa so najemali in izkoriščali gozdne jase ter tam pridobivali mast za mazanje vozov. Hkrati je bil gozd tudi vir dobrin za lovce ptic.

Prebivalci so pogosto trpeli škodo na poljih in travnikih zaradi divjadi. Fevdalne oblasti so to težavo blažile z določenimi privilegiji. Za nadomestilo te škode je Maksimilijan II. (1564–1576) podelil posebne ugodnosti in vsakemu gospodinjstvu odpisal 20 krajcarjev davka, kmetom pa je dovolil pridobivanje lesa za nujne potrebe iz okoliških gozdov, jim podelil pravico do dedovanja posesti ter jih oprostil letnega plačila, ki so ga sicer morali poravnati lovskemu čuvaju.

Po pisnih virih je že v 17. stoletju v Chvojnem stala lovska koča. Ta je skupaj z drugimi poslopji pogorela v velikem požaru leta 1866. V bližini naj bi stala tudi manjša hišica za lovskega čuvaja in lopa za lovske pse.

Sčsoma je ribogojstvo postalo najbolj razširjena in donosna gospodarska panoga, ki je zagotavljala preprost vir hrane in blaga za prodajo. Prednosti te plemenite dejavnosti je prepoznala tudi gosposka družina Pernštejn. V začetku 16. stoletja je Vilém izkoristil praktično vsako priložnost za vzpostavitev mreže ribnikov, ki je temeljila na dovršenem in skrbno načrtovanem sistemu vzreje rib. V bližini kraja Vysoke Chvojno prav tako najdemo več vodnih površin – od manjših do večjih –, ki na južni strani vasi tvorijo obliko podkve. Čeprav ni povsem jasno, ali so zdajšnji ribniki nastali prav v tistem obdobju, je zagotovo, da so služili enakemu namenu – predvsem vzreji ribjih mladic.

Prva svetovna vojna se je dotaknila 113 mož iz Vysokega Chvojna, ki so se pridružili armadi. Od teh jih je 17 padlo na bojiščih, medtem ko so se ostali vrnili bodisi zdravi bodisi s trajnimi posledicami. Junija 1915 je kraj prispeval vojno posojilo v višini 2.500 kron, novembra istega leta pa še enkrat toliko. Vas je skupno prispevala sredstva v približno šestih primerih. Decembra 1917 so v okviru rekvizicije iz krajevne cerkve odstranili in odpeljali dva zvonova (posvečena sv. Venčeslavu in sv. Janezu Nepomuku), dve bakreni timpani in štiri kositrne svečnike s skupno težo 5 kg. Orgle so ostale nedotaknjene.

Leta 1923 so stekle priprave na postavitev spomenika padlim v prvi svetovni vojni. V ta namen so ustanovili poseben sklad, ki se je financiral z vstopninami od družabnih prireditev. Spomenik so postavili pred šolo in ga slovesno odkrili 24. junija 1923. Na njem so ob straneh vklesana imena sedemnajstih krajanov, ki so jim kasneje dodali tudi imena padlih v drugi svetovni vojni.

Vysoke Chvojno leži na nadmorski višini 305 m n.m. Manjša širitev kraja je potekala leta 2003, ko so v severnem delu vasi uredili komunalno infrastrukturo, nakar se je začela gradnja enajstih stanovanjskih hiš.

Občina je bila predhodno priključena na omrežje zemeljskega plina. Vodovodno omrežje, prvotno zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes oskrbuje celotno pozidano območje. Povezano je z vodnim stolpom na robu gozda.

Na znatnem delu vasi je urejen sistem za odvajanje meteorne vode. Prometne povezave temeljijo predvsem na lokalni cesti. Območje prečkajo tudi številne pohodniške in kolesarske poti.

Vysoke Chvojno se z električno energijo oskrbuje prek treh transformatorskih postaj na obrobju vasi. Leta 2000 so obnovili telefonsko omrežje v vasi in ga priključili na novo telefonsko centralo.

V vasi deluje gozdarska zadruga in nekaj zasebnih prevoznikov. Na voljo je delavnica za popravilo motornih žag. Splošni zdravnik za odrasle enkrat tedensko obišče kraj.

Na severovzhodnem obrobju Chvojna je opaziti mogočne masivne bukve ograjene z ograjo. Gre za naravni rezervat znan kot »Bukve« (Buky) – ostanek prvobitnega bukovo-jelovega gozda, ki je nekoč prekrival tukajšnji svet in predstavlja tip gozda, kakršen bi se naravno razvil, če ne bi bilo intenzivnega človeškega gospodarjenja z gozdovi. Najbolje ohranjeni del sestoja obsega površino približno pet hektarjev. Velja za najstarejše in najbolj znano zavarovano območje v celotnem okrožju. Pod zaščito je že od leta 1884, ko je novi lastnik posestva Alexander Pallavicini v prvem letu svojega lastništva prepoznal vrednost tega sestoja. Izvzel ga je iz običajnega gozdarskega gospodarjenja in prepovedal sečnjo v tem delu gozda. Uradno je bil rezervat razglašen leta 1908. Največja bukev se ponaša z obsegom debla 4 metre, višino približno 40 metrov in prostornino skoraj 30 kubičnih metrov. Povprečna starost najvišjih dreves v zgornji plasti krošenj je ocenjena na 390 let. Po številčnosti v sestoju sicer prevladujeta lipovec in navadna smreka, med katerimi so razpršeni še gaber, javor in breza.

Omembe vreden je tudi naravni rezervat imenovan »V parku« (U parku). Gre za arboretum, ki se razprostira na 4,43 hektarih in ima status rezervata že od leta 1955. Območje zajema ostanek mešanega listnatega gozda (bukev, hrast, jesen) s primesjo smreke, ki raste na južnem pobočju iz laporovca.

Park je bil zasnovan med letoma 1886 in 1889 v angleškem slogu po naročilu mejnega grofa Pallavicini-ja na zemljiščih, odkupljenih od lokalnih prebivalcev. V njem je zasadil številna eksotična drevesa in grmovnice. Do danes so se ohranile najredkejše vrste iz tistega obdobja, kot so kalifornijska kadilna cedra, orientalska smreka, kanadski brin, Jeffreyjev bor, švedska brekinja, navadna brekinja, tulipanovec in prevladujoče rdečelistne bukve.

Na območju je zastopanih 220 vrst dreves in grmovnic, ki so opremljene z opisnimi oznakami. V parku se nahaja tudi naravni amfiteater, ki gosti priljubljeni folklorni festival. V bližini je obiskovalcem na voljo t.i. »CykloCafe«, kjer se je možno okrepčati. V sklopu parka je še manjši rekreacijski center z možnostjo prenočevanja.

Učna pot, ki vodi po bližnji okolici, se zaključi ob manjšem dvorcu na skrajnem vzhodnem robu vasi. Stavba je bila leta 2013 deležna temeljite obnove. Preurejena je bila v nastanitveni objekt z restavracijo v sosednjem objektu. Ta ima svoja vrata odprta zgolj med petkom in nedeljo. V neposredni bližini objekta je obora, v kateri lahko obiskovalci opazujejo lokalno parkljasto divjad, kot so navadni jelen, srna, muflon in jelen lopatar.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja