Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Čermna nad Orlico

Čermna nad Orlico grb


oktober 2024

S skoraj tisoč prebivalci sodi Čermna med večje kraje, ki imajo svojega predstavnika v najnižjem rangu češkega ligaškega nogometa. Kraj sestavljata dve naselji, ki ju loči reka Tiha Orlica (Tichá Orlice). Razteza se na sorazmerno veliki površini, saj posamezne dele kraja ločijo obsežni travniki, polja in tudi gozdovi.

Ime kraja izvira iz staročeške besede za rdečo (barvo): čermna, v današnjem času červena. Barva zemlje in tudi vode je prebivalce v srednjem veku na tem delu Češke spominjala na (pordečelo) železno barvo.

Čermna nad Orlico leži na jugu Kralovehraške regije, točneje v okrožju Rychnov nad Knežnou. Od regijske metropole (Hradec Kralove) je oddaljena dobrih 30 km. Do središča okrožja je od tu 10 km manj. Kraj premore dobre cestne in železniške povezave.

Sestavljata jo dva, nekdaj ločena predela. Gre za Malo in Veliko Čermno (Velká Čermná). Čeprav bi po imenu sklepali nasprotno, je Mala Čermna približno dvakrat večja od svoje »velike soimenjakinje«. Velika Čermna se nahaja na desni strani reke Tiha orlica. V nasprotju s pridevnikom v svojem imenu zna reka pogosto prestopiti bregova in pokazati svojo uničujočo plat. Sicer je pa 107 km dolga reka priljubljena med turisti. Del njenega toka (tudi skozi Čermno) je zaščiten kot naravni park.

Prva pisna omemba kraja se pojavi v letu 1342. Kot je pri nazivih krajev običaj, se je tudi ime Čermna skozi zgodovino spreminjalo. Sprva Červena, zatem Čermena itd. vse do današnjega imena. A ker je krajev z imenom Čermna na Češkem precej, so mu zaradi lažjega razločevanja v naziv dodali še ime reke, ki teče skozi naselje. Zanimivo, da je leta 1843 Mala Čermna štela celo trikrat več prebivalcev kot Velika Čermna. Oba kraja sta bila skozi zgodovino samostojna. V srednjem veku je po reki Orlici potekala celo meja med fevdalnima gospostvoma.

Do leta 1912 je bila v Mali Čermni žaga v kateri so mnogi prebivalci našli svoj vsakdanji kruh. Zaradi splavila lesa (hlodov) je bil reguliran tok Tihe Orlice od Čermne dalje. Poleg lesne industrije so se mnogi prebivalci ukvarjali tudi s čevljarstvom. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Veliki Čermni kar 80% moških izučenih čevljarjev. Leta 1905 je bil v Mali Čermni postavljen tekstilni obrat Danubius, ki je zaposloval preko 200 delavcev.

Do leta 1912 je bila v Mali Čermni žaga v kateri so mnogi prebivalci našli svoj vsakdanji kruh. Zaradi splavila lesa (hlodov) je bil reguliran tok Tihe Orlice od Čermne dalje. Poleg lesne industrije so se mnogi prebivalci ukvarjali tudi s čevljarstvom. Pred prvo

svetovno vojno je bilo v Veliki Čermni kar 80% moških izučenih čevljarjev. Leta 1905 je bil v Mali Čermni postavljen tekstilni obrat Danubius, ki je zaposloval preko 200 delavcev.

Obe Čermni se uradno združita leta 1960. Poleg Tihe Orlice ju še vedno loči tudi približno polkilometrski travnati pas. Povezuje ju nedavno na novo asfaltirana cesta ter ločena steza za kolesarje in pešce.

Sedež občine je Veliki Čermni skozi katero vodi tudi pomembna regionalna cesta. V kraju se nahajajo štiri avtobusna postajališča, po dve v vsaki od Čermn. A so avtobusne povezave tod zelo redko. Število dnevnih parov avtobusov ki najdejo pot skozi Čermno, bi brez težav lahko prešteli na prste ene roke. In še to zgolj ob delavnikih. Ob koncih tedna in praznikih je kraj brez avtobusnih povezav. Precej bolj pogoste so povezave po železnici. Na lepo urejeni postaji v Čermni ob lokalni progi med Tyništem nad Orlico in Chocnom namreč dnevno ustavi po 15 parov vlakov. Tako osebnih, ki ustavljajo na vseh postajališčih, kot tudi pospeševalnih (Spěšný vlak), ki manjša postajališča izpuščajo. Zgolj trije pari manj ustavijo ob koncih tedna. Slabost postaje je sama lokacija, saj se nahaja več kot 20 minut hoda iz Male Čermne. Iz Velike Čermne ta razdalja še znatno večja.

Krošnja mogočnega hrasta, ki je spominsko zaščiten.

Turistom, ki jim je železnica blizu, zagotovo ne bodo izpustili obisk postaje. Urejen vrt z majhnim ribnikom na bočni strani postajne zgradebe ter številne cvetlice in ostale rastline na progovni strani dajejo postaji čudovito kuliso. Postajno osebje, ki dnevno skrbi za vse zelenje (in tudi živež v ribniku) si za svoj trud nedvomno zasluži pohvalo. Zanimivo, da bi blagajno na postaji že lep čas iskali zaman. Poleg vodje sta na postaji vedno prisotna kretničarja, ki skrbita za ročno premikanje kretnic. Dnevno je namreč v Čermni predvidenih kart nekaj križanj vlakov, kar zaenkrat še vedno zahteva prisotnost postajnega osebja. V naslednjih letih je namreč predvidena modernizacija lokalne proge, ki bo hkrati vključevala tudi novo postajališče, ki bo prebivalcem Čermne precej bolj pri roki. Kaj točno bo to pomenilo za postajno poslopje, še ni znano. Zagotovo pa ob progi ne bo več potrebna človeška sila za premikanje kretnic.

Poleg železniške postaje se na levi strani Tihe Orlice nahaja še glavnina pomembnejših objektov za vsakdanje življenje občanov Čermne. Za enim izmed prenovljenih avtobusnih postajališč se nahaja pošta, ki je odprta od ponedeljka do petka. Na nasporotni strani iste stavbe imajo svoje prostore tudi gasilci. Zanimivo, da ne gre za edino gasilsko društvo v kraju. Tako Mala kot Velika Čermna imata namreč svojo gasilsko postajo. Le nekaj korakov dalje od pošte lahko obiščemo obe trgovini v kraju. Druga ob drugi si za kupce konkurirata vse dni v tednu. In obe imata vietnamske lastnike.

V eni od stranskih ulic najdemo tudi osnovno šolo, imenovano po prvem češkoslovaškem predsedniku (Tomašu Garrigue-ju) Masaryku. Sedanja stavba šole je bila slavnostno odprta leta 1930. Danes jo

obiskujejo učenci nižje stopnje (1. do 5. razreda). Nasproti nje stoji nekdanja vila, ki je danes preurejena v vrtec.

V eni od stranskih ulic najdemo tudi osnovno šolo, imenovano po prvem češkoslovaškem predsedniku (Tomašu Garrigue-ju) Masaryku. Sedanja stavba šole je bila slavnostno odprta leta 1930. Danes jo obiskujejo učenci nižje stopnje (1. do 5. razreda). Nasproti nje stoji nekdanja vila, ki je danes preurejena v vrtec.

Bodo pa turisti v Čermni zaman iskali cerkev. In tudi kaj toplega za pod zob. Restavracija Pri krtku (u krtků) je pred božičem zaprla svoja vrata. Druga restavracija, imenovana »pri igrišču« (u hřiště; po nekdanjem nogometnem igrišču) v Mali Čermni je sicer še odprta, a je danes njena ponudba bolj podobna okrepčevalnici. Štiri dni v tednu je namreč obiskovalcem v njej na voljo (zgolj) pijača.

Nasproti kapelice ob cesti skozi Malo Čermno raste mogočen (spominsko zaščiten) hrast. Njegovo podobo v grbu kraja predstavlja hrastov list. Ob njem je upodobljen tudi lipov list. Lipa je namreč (tudi) češki narodni simbol. Hkrati simbolizira tudi slovanske vzajemnosti. Valovita modrina v spodnjem delu grba predstavlja reko Tiho Orlico. Nad njo rdeč opečni most z dvema obokoma simbolizira most, ki povezuje obe Čermni. Rdeča barva mostu se navezuje na prvotni (srednjeveški) naziv kraja, ki je svoj današnji grb in zastavo dobil leta 1995.

Težko bi Čermno uvrstili med turistične kraje. Čeprav si je vredno vzeti čas in se  skoznjo vsaj sprehoditi. Priložnost za daljše bivanje v tem delu Češke bi znali izkoristiti predvsem ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. In tudi gobarji, ki v teh dneh iz okoliških gozdov odhajajo s polnimi košarami gozdnih plodov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja