Kljub temu, da šteje vsega 120 prebivalcev, se lahko vas Medvědice pohvali s svojim nogometnim klubom. Čeprav je v preteklosti grozilo, da bo nogomet v tem majhnem kraju sredi Češkega sredogorja živel le še v spominih. Da temu ni tako, gre velik del zaslug sedanji predsednici kluba. A ker so danes časi vaškemu (amaterskemu) nogometu vse prej kot naklonjeni, česar se zavedajo tudi v Medvědicah, je še kako pomembno imeti v klubu ljudi, ki s srcem, voljo in polnim angažmajem držijo klub »nad vodo«. In teh – vsaj trenutno – v Medvědicah ne manjka.
Čeprav ne mine sezona, ko se ne bi v okrožju Litoměřice zgodil zaton katerega izmed klubov na najnižjem nivoju, je omenjeno okrožje še vedno edino v Usteški regiji, ki premore dovolj klubov za organiziranje desetoligaškega tekmovanja. Za sedaj je njihovo število zadostno, da je okrožna nogometna zveza primorana klube razdeliti v dve skupini. Obe skupini v svojem nazivu nosita tudi ime pokrovitelja – po italijanskem izdelovalcu športne opreme Macron.
Medvědice nastopajo v skupini A, kjer po 12-ih odigranih krogih v družbi še enajstih klubov zasedajo osmo mesto. Na svojem kontu imajo 16 točk. Kar se – glede na 51 prejetih zadetkov in s tem tretjo najslabšo obrambo med klubi v isti skupini – zdi dober izplen.
Kot v večini prestopnih rokov, je bil tudi v zadnjem zimskem premoru medvědiški igralski kader deležen sprememb. Odhod nekaterih igralcev je nadomestil prihod trojice novih. Sodeč po
uvodu v spomladanski del sezone, je ekipa kadrovsko močnejša, kot jeseni. Medvědice so namreč uvodni dve srečanji zmagale. In to obe na gostovanju pri glavnih konkurentih s sredine lestvice. Ob podobno uspešnem pomladnem nadaljevanju ni izključen niti naskok na zgornjo polovico lestvice.
Čeprav klubi iz najnižje lige običajno prihajajo iz manjših (podeželskih) naselij, ima velika večina teh krajev status samostojne občine. Kar klubom praviloma predstavlja boljše izhodišče pri zagotavljanju osnovnih finančnih sredstev za njihovo delovanje. Medvědice so v tem pogledu v slabšem položaju, saj vas administrativno spada pod 7 km oddaljeno mesto Třebenice. Za nameček tudi v Třebenicah deluje nogometni klub, čigar člansko moštvo nastopa nivo višje od Medvědic. A na srečo nogometa, ima župan oz. mesto posluh za športno aktivnost, kar klubu zagotavlja pokritje osnovnih stroškov delovanja. Manjši del se v klubsko blagajno steče tudi s strani sponzorjev in članskih prispevkov. Za finančno stabilnost kluba gre velika zasluga predsednici kluba in podžupanji Třebenic Miluški Duškovi.
Poleg nemotenega zagotavljanja delovanja kluba se odgovorni po svojih močeh trudijo tudi za zadovoljstvo igralcev. Ki seveda nosijo dres Medvědic zgolj iz veselja in ljubezni do nogometa. Tako igralce po vsaki odigrani tekmi v garderobi pričaka osvežilna pijača, pred spomladanskim nadaljevanjem je klub zanje priskrbel ogrevalne trenirke ipd. malenkosti, ki pripomorejo k boljšemu vzdušju v moštvu.
Podobno, kot večina klubov na tem nivoju, imajo tudi »sokoli« iz Medvědic na sporedu en trening tedensko (ob sredah). Do ostalih klubov ne čutijo posebnega rivalstva. Še največji naboj zaradi bližine krajev prinašajo tekme proti Podsedicam.
Če ima obstoj nogometnih klubov za majhne kraje veliko več, kot le športni pomen, to še toliko bolj velja za Medvědice. V vasi namreč ni nobenega objekta ali aktivnega društva, ki bi pripomoglo k družabnemu življenju. Nogometne tekme ob koncih tedna so tako edini dogodek, ki prispeva k druženju med vaščani.
Zgodovina in uspehi kluba
Medvědice so – z izjemo ene sezone – ves čas svojega obstoja nastopale v najnižji ligi. Če je s tekmovalnega oz. rezultatskega vidika njihova krivulja vse prej kot pestra, velja nasprotno za dogodke, ki se dotikajo usode kluba.
Zgodovina nogometa v Medvědicah se prične pisati leta 1953. Istočasno je bil ob igrišču postavljen tudi objekt z garderobami. Klub je sprva nastopal pod imenom Sokol Dynamo Medvědice. Dobra štiri desetletja je brez prestanka igral v tretji okrožni ligi. Nakar je leta 1995 sledila prva velika prelomnica za medvědiški nogomet. In to usodna. Pomanjkanje igralcev je bil glavni razlog, da je klub prenehal obstajati. Sokol Medvědice je zadnjo tekmo na svojem igrišču odigral 18. junija tega leta. Večina igralcev je nato odšla v novoustanovljeno B ekipo iz bližnjega kraja Milešov (njihova A ekipa je takrat nastopala v najnižji regijski – danes sedmi državni – ligi). V Milešovu so se odločili, da bo njihova rezervna ekipa svoje domače tekme igrala v Medvědicah. Kar je bila vsaj delna uteha za ljubitelje nogometa v vasi. Hkrati je ta odločitev bistveno pripomogla k obstoju nogometnega igrišča v Medvědicah, ki bi v nasprotnem skoraj zagotovo utonilo v pozabo. In se s tem pridružilo številnim igriščem širom Češke, ki jih je kmalu po koncu njihove uporabe prerasla trava oz. plevel. Podobna slika v večini evropskih držav, kjer je amaterski nogomet na vasi prepogosto zaradi takšnih in drugačnih okoliščin primoran zaključiti svojo zgodbo.
Po 21-ih letih igranja je enaka usoda, kot pred tem Medvědice, doletela tudi B ekipo Milešova. Posledično je ljubiteljem nogometa v vasi grozilo, da bodo za vekomaj prišli ob vse emocije, ki jih prinaša igra z okroglim usnjem. S tem se nikakor ni hotela sprijazniti trojica domačih entuziastov (med njimi aktualne predsednice Duškove in njenega brata, sicer še aktivnega igralca, Jiřija Duška). Njihov polletni trud je obrodil sadove in zagotovil nogometu še naprej svoj prostor pod soncem v tej vasi sredi Češkega sredogorja. In to v sezoni, ko je v okrožju prenehalo delovati kar devet članskih moštev. Zato je njihov trud še toliko bolj hvalevreden. Spisek na novo formirane ekipe je štel (za ta nivo zavidljivih) 23 igralcev. Večino finančnih sredstev za delovanje kluba je prispevalo mesto Třebenice (pod katerega upravo spadajo Medvědice).
S prvo prvenstveno tekmo 3. septembra 2016 se je pričela pisati nova zgodba nogometnega kluba Sokol Medvedice. Prva sezona po ponovni obuditvi kluba je na koncu prinesla peto mesto (med 10-imi klubi) v najnižji ligi. Sledili sta dve rezultatsko slabši sezoni, nakar v sezoni 2019/20 Medvědice v svoji skupini zaključijo prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Enako uvrstitev ponovijo tudi dve sezoni zatem. Ker sta takrat obe prvouvrščeni moštvi zavrnili uvrstitev v drugo okrožno ligo, se je možnost napredovanja ponudila Medvědicam. In v klubu so to priložnost sprejeli. A jim je v njej uspelo osvojiti zgolj pet točk, kar je pomenilo ekspresno vrnitev na najnižji
nivo tekmovanja. Ne glede na kratko epizodo nastopanja med okrožnimi drugoligaši, se uvrstitev ligo višje v rezultatskem smislu šteje za največji klubski uspeh v vsej njegovi zgodovini. Preteklo sezono so igralci Medvědic v svoji skupini zaključili na 7. mestu v konkurenci 11-ih klubov.
Kljub omejenim finančnim možnostim se v klubu po svojih najboljših močeh trudijo izboljšati tako komfort za gledalce kot glavne akterje. Leta 2020 je bil pod igralno površino vgrajen namakalni sistem. Pred dvema letoma so k obstoječemu objektu prizidali še nadstrešek in postavili zaščitno mrežo za obemi vrati. Zadnja investicija je stara zgolj nekaj dni. Pomladni del aktualne sezone so namreč igralce ob igrišču pričakale nove rezervne klopi.
Infrastruktura
Poleg dveh smernih tabel z imenoma krajev nas na prisotnost nogometnega igrišča v Medvědicah opozori tudi kažipot nameščen na manjšem križišču sredi vasi. Nekaj deset metrov dalje ob vaški cesti je postavljen še en kažipot, ki nas po nekaj korakih privede do manjšega parkirnega prostora na eni ter otroških igral na drugi strani. Za njima se nahaja nogometno igrišče ter ob njem manjši
(zastareli) objekt. Ob pogledu na infrastrukturo bi se zdelo, da se je (nogometni) čas v Medvědicah ustavil pred desetletji. Čeprav se odgovorni v klubu trudijo po najboljših močeh, ima svoje načrte tudi (trdoživa) narava. Glavna težava se skriva v skalni podlagi pod igralno površino, zaradi česar igrišče na določenih delih ob avt liniji kar konkretno »visi«.
Sama zelenica je na povprečnem nivoju za ta rang tekmovanja. Svoj davek terja tudi hribovit teren v tem delu regije – z izjemo dela ob klubskem objektu je namreč površina ob ostalih delih igrišča bodisi nižji bodisi višja. S čimer ima klub precej omejene možnost pri »nadgradnji« obstoječe infrastrukture.
Celotno severno stran dolžine igrišča »branijo« breze. Pred njimi padeta v oči
novi rezervni klopi, ki sta bili ob igrišče postavljeni pred tednom dni. V sklop celotnega objekta bi lahko šteli tudi nekaj otroških igral. Od njih je možno videti zgolj polovico igrišča. Drugo polovico namreč prekriva klubski objekt. Ki v celoti kaže svojo prvotno podobo iz začetnega klubskega obdobja. Če bi večina obiskovalcev ob pogledu na zunanjost objekta še zamahnila z roko, pa velja povsem nasprotno za notranje prostore. Zob časa je naredil svoje in zgolj upati gre, da bodo mestni veljaki našli nekaj dodatnega »drobiža« za vsaj osnovno obnovo tako prostorov s tuši kot (sicer prostornih) garderob s čimer bi nogometašem omogočili dostojne pogoje za trening in igranje tekem.
Prijaznejšo podobo kaže klubski oz. gostinski prostor, ki je za ljubitelje nogometa odprt v času tekem. Poleg točilnega pulta je v njem še nekaj miz s stoli, ki jih po koncu tekme večinoma zasedejo najzvestejši privrženci domačega kluba. K objektu je bil nedavno prizidan še nadstrešek pod katerim so nameščene tri mize s klopmi.
Bežen obiskovalec desetoligaških tekem bi ob medvědiškem igrišču verjetno pogrešal klopi. Z izjemo dveh ozkih in neudobnih klopi
je namreč tekmo možno spremljati sede zgolj še ob klubskem objektu (ki je nekaj metrov oddaljen od igrišča) ali izpod nadstreška.
Igralski kader, trenerski štab in vodstvo kluba
Le redko na čelu nogometnih (in tudi drugih športnih) klubov vidimo ženski obraz. Naj si gre za profesionalni ali amaterski klub. Če kje, potem se ravno v Medvědicah lahko pohvalijo, da vodenje kluba v športu, ki je bolj ali manj v moški domeni, uspešno vodi tudi ženska. Celo več. Miluška Duškova je s svojo pojavo ključna persona za obstoj kluba. Kot domačinka čuti pomen nogometa za sam kraj in hkrati odgovornost za lasten prispevek pri nadaljevanju nogometne tradicije v Medvědicah. Z nogometom je povezana že lep del svojega življenja. Lokalnemu klubu je pomagala še v času pred vrnitvijo medvědiškega sokola na nogometni zemljevid. Od leta 2016 in s pričetkom novega poglavja klubske zgodovine je prevzela vodenje kluba. V ključnih trenutkih za klub je svoj pomembni delež prispeval tudi njen brat, sicer še aktivni branilec pri domačih sokolih – Jiři Dušek.
Kot to velja za večino predsednikov klubov na najnižjem nivoju, je njihova aktivnost precej drugačna, kot bi si večina predstavljala. Ne gre za osebe, ki bi se v kravatah pripeljale na štadion, si ogledale tekmo z VIP tribune in se kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu odpeljale v katerem izmed dragih avtomobilov. Ravno nasprotno. »Delovni urnik« na dan tekme se za Duškovo prične uro pred prvim sodniškim žvižgom, ko zasede svoje standardno »delovno mesto« v gostinskem delu klubskega prostora. Hkrati s pripravo prostora se ob točilnem pultu že pričnejo pojavljati obiskovalci (večinoma gre za nogometaše obeh ekip, ki se ob igrišču pojavijo prvi in ki si čas do ogrevanja skrajšajo s potešitvijo žeje). V času tekme nato ob pomoči svoje mame skrbi za postrežbo vseh ljubiteljev nogometa. Kar se običajno zavleče še lep čas po tekmi. Ko prostor končno zapustijo še zadnji privrženci in igralci, sledi pospravljanje in zatem odhod domov. Zaradi naštetega je predsednica Duškova vsako domačo tekmo prikrajšana za spremljanje dogajanja na zelenici. Svoje nogometaše ima možnost spremljati zgolj na gostovanjih.
Ob omembi delovanja kluba velja izpostaviti tudi aktualnega kapetana moštva Zdenka Kotulana, ki je zadolžen za številne detajle, s katerimi skrbi za ekipni duh, nabavo hrane in pijače itd.
Zaradi nesoglasja se je klub pred dvema letoma razšel s takratnim trenerjem. Nadomestil ga je sedanji trener Ivan Smrž. Sam prihaja iz približno uro vožnje oddaljene češke prestolnice. Zato ne čudi, da je kmalu po prihodu v Medvědice uspel v ekipo zvabiti štiri svoje someščane. Četverica Pražanov je s svojim prihodom konkretno dvignila povprečno starost moštva. Prav kmalu bodo namreč eden za drugim proslavili abrahama. Kot prvega bo ta čast doletela Petra Majerja, z 49-imi leti najstarejšega v kadru medvědiških sokolov. Še nekaj dlje, kot do Prage, traja vožnja do četrtega največjega češkega mesta Plzna. Dovolj bi bilo pogled usmeriti na spodnji del meč nogometašev in kmalu bi ugotovili, da od tam prihaja Milan Pytlik. Ki s tatoojem v obliki klubskega simbola ne skriva pripadnosti v zadnjih letih zelo uspešnemu klubu Viktorii Plzen.
Aktualno je v kadru trojica nogometašev, ki ima svoje prebivališče prav v Medvědicah. Med njimi ni najmlajšega in z 9-imi zadetki (Medvědice so skupno dosegle 29 zadetkov) najboljšega strelca moštva Daniela Anderleta.
Mlajše kategorije
Glede na majhnost kraja in s tem povezanih okoliščin so v Medvědicah več kot veseli, da jim uspeva ohranjati (članski) nogomet v vasi. Seveda ne čudi, da dres sokolov aktualno ne nosi nobena od mlajših kategorij. In tako je bilo tudi v preteklosti. Z izjemo obdobja prve polovice 80-ih let, ko je nekaj sezon barve Medvědic branila ekipa (šolskih) dečkov. Večina njih je nato svojo nogometno pot nadaljevala v bližnjem Milešovu. Glede na to, da v vasi (po vsej verjetnosti) niti ne prebiva dovolj otrok za eno ekipo, realno ne gre pričakovati, da bi se v prihodnosti kaj spremenilo v tej smeri.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če bi kje lahko iskali rezerve, ki bi klubu pomagale prebijati se skozi zahtevne čase, je to brez dvoma medijska pokritost. Klub je med letoma 2020 in 2023 imel svojo Facebook stran preko katere je svoje privržence obveščal o prihajajočih in odigranih tekmah. Kasneje je ta dejavnost povsem zamrla. Na spletu bi tako danes kakršno koli informacijo o klubu iskali zaman. Prav tako bi na kateri od redkih oglasnih desk v vasi brez uspeha iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo tekmo. Po besedah predsednice Duškove tovrstna oblika privabljanja gledalcev v današnjem času ni več aktualna. Za nameček tisk plakatov predstavlja za klub nepotreben strošek.
Če se z zadnjo tezo da strinjati, pa bi lahko aktivnost kluba preko katerega od socialnih omrežjih vsaj za kanček olajšala pot k uresničitvi glavnega cilja – ohranitvi nogometa v Medvědicah. Klub trenutno premore dovolj širok kader, ki zagotavlja mirno nogometno plovbo v bližnji prihodnosti. S čimer so postavljeni glavni temelji, ki so si jih zastavili odgovorni v klubu. Po besedah tako predsednice kluba kot kapetana Kotulana je najpomembneje ustvariti dobro vzdušje v ekipi. Rezultati so – vsaj trenutno – drugotnega pomena. Tudi zaradi nedavne (slabše) izkušnje z igranjem v drugi okrožni ligi. Po videnem se za prihodnost nogometa v Medvědicah ni za bati. Vsaj dokler bo klub vodila ekipa, ki se ji ni težko odrekati svojega prostega časa v dobro lokalnega nogometnega kluba.
Čeprav ne mine sezona, ko se ne bi v okrožju Litoměřice zgodil zaton katerega izmed klubov na najnižjem nivoju, je omenjeno okrožje še vedno edino v Usteški regiji, ki premore dovolj klubov za organiziranje desetoligaškega tekmovanja. Za sedaj je njihovo število zadostno, da je okrožna nogometna zveza primorana klube razdeliti v dve skupini. Obe skupini v svojem nazivu nosita tudi ime pokrovitelja – po italijanskem izdelovalcu športne opreme Macron.
Medvědice nastopajo v skupini A, kjer po 12-ih odigranih krogih v družbi še enajstih klubov zasedajo osmo mesto. Na svojem kontu imajo 16 točk. Kar se – glede na 51 prejetih zadetkov in s tem tretjo najslabšo obrambo med klubi v isti skupini – zdi dober izplen.
Kot v večini prestopnih rokov, je bil tudi v zadnjem zimskem premoru medvědiški igralski kader deležen sprememb. Odhod nekaterih igralcev je nadomestil prihod trojice novih. Sodeč po uvodu v spomladanski del sezone, je ekipa kadrovsko močnejša, kot jeseni. Medvědice so namreč uvodni dve srečanji zmagale. In to obe na gostovanju pri glavnih konkurentih s sredine lestvice. Ob podobno uspešnem pomladnem nadaljevanju ni izključen niti naskok na zgornjo polovico lestvice.
Čeprav klubi iz najnižje lige običajno prihajajo iz manjših (podeželskih) naselij, ima velika večina teh krajev status samostojne občine. Kar klubom praviloma predstavlja boljše izhodišče pri zagotavljanju osnovnih finančnih sredstev za njihovo delovanje. Medvědice so v tem pogledu v slabšem položaju, saj vas administrativno spada pod 7 km oddaljeno mesto Třebenice. Za nameček tudi v Třebenicah deluje nogometni klub, čigar člansko moštvo nastopa nivo višje od Medvědic. A na srečo nogometa, ima župan oz. mesto posluh za športno aktivnost, kar klubu zagotavlja pokritje osnovnih stroškov delovanja. Manjši del se v klubsko blagajno steče tudi s strani sponzorjev in članskih prispevkov. Za finančno stabilnost kluba gre velika zasluga predsednici kluba in podžupanji Třebenic Miluški Duškovi.
Poleg nemotenega zagotavljanja delovanja kluba se odgovorni po svojih močeh trudijo tudi za zadovoljstvo igralcev. Ki seveda nosijo dres Medvědic zgolj iz veselja in ljubezni do nogometa. Tako igralce po vsaki odigrani tekmi v garderobi pričaka osvežilna pijača, pred spomladanskim nadaljevanjem je klub zanje priskrbel ogrevalne trenirke ipd. malenkosti, ki pripomorejo k boljšemu vzdušju v moštvu.
Podobno, kot večina klubov na tem nivoju, imajo tudi »sokoli« iz Medvědic na sporedu en trening tedensko (ob sredah). Do ostalih klubov ne čutijo posebnega rivalstva. Še največji naboj zaradi bližine krajev prinašajo tekme proti Podsedicam.
Če ima obstoj nogometnih klubov za majhne kraje veliko več, kot le športni pomen, to še toliko bolj velja za Medvědice. V vasi namreč ni nobenega objekta ali aktivnega društva, ki bi pripomoglo k družabnemu življenju. Nogometne tekme ob koncih tedna so tako edini dogodek, ki prispeva k druženju med vaščani.
Zgodovina in uspehi kluba
Medvědice so – z izjemo ene sezone – ves čas svojega obstoja nastopale v najnižji ligi. Če je s tekmovalnega oz. rezultatskega vidika njihova krivulja vse prej kot pestra, velja nasprotno za dogodke, ki se dotikajo usode kluba.
Zgodovina nogometa v Medvědicah se prične pisati leta 1953. Istočasno je bil ob igrišču postavljen tudi objekt z garderobami. Klub je sprva nastopal pod imenom Sokol Dynamo Medvědice. Dobra štiri desetletja je brez prestanka igral v tretji okrožni ligi. Nakar je leta 1995 sledila prva velika prelomnica za medvědiški nogomet. In to usodna. Pomanjkanje igralcev je bil glavni razlog, da je klub prenehal obstajati. Sokol Medvědice je zadnjo tekmo na svojem igrišču odigral 18. junija tega leta. Večina igralcev je nato odšla v novoustanovljeno B ekipo iz bližnjega kraja Milešov (njihova A ekipa je takrat nastopala v najnižji regijski – danes sedmi državni – ligi). V Milešovu so se odločili, da bo njihova rezervna ekipa svoje domače tekme igrala v Medvědicah. Kar je bila vsaj delna uteha za ljubitelje nogometa v vasi. Hkrati je ta odločitev bistveno pripomogla k obstoju nogometnega igrišča v Medvědicah, ki bi v nasprotnem skoraj zagotovo utonilo v pozabo. In se s tem pridružilo številnim igriščem širom Češke, ki jih je kmalu po koncu njihove uporabe prerasla trava oz. plevel. Podobna slika v večini evropskih držav, kjer je amaterski nogomet na vasi prepogosto zaradi takšnih in drugačnih okoliščin primoran zaključiti svojo zgodbo.
Po 21-ih letih igranja je enaka usoda, kot pred tem Medvědice, doletela tudi B ekipo Milešova. Posledično je ljubiteljem nogometa v vasi grozilo, da bodo za vekomaj prišli ob vse emocije, ki jih prinaša igra z okroglim usnjem. S tem se nikakor ni hotela sprijazniti trojica domačih entuziastov (med njimi aktualne predsednice Duškove in njenega brata, sicer še aktivnega igralca, Jiřija Duška). Njihov polletni trud je obrodil sadove in zagotovil nogometu še naprej svoj prostor pod soncem v tej vasi sredi Češkega sredogorja. In to v sezoni, ko je v okrožju prenehalo delovati kar devet članskih moštev. Zato je njihov trud še toliko bolj hvalevreden. Spisek na novo formirane ekipe je štel (za ta nivo zavidljivih) 23 igralcev. Večino finančnih sredstev za delovanje kluba je prispevalo mesto Třebenice (pod katerega upravo spadajo Medvědice).
S prvo prvenstveno tekmo 3. septembra 2016 se je pričela pisati nova zgodba nogometnega kluba Sokol Medvedice. Prva sezona po ponovni obuditvi kluba je na koncu prinesla peto mesto (med 10-imi klubi) v najnižji ligi. Sledili sta dve rezultatsko slabši sezoni, nakar v sezoni 2019/20 Medvědice v svoji skupini zaključijo prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Enako uvrstitev ponovijo tudi dve sezoni zatem. Ker sta takrat obe prvouvrščeni moštvi zavrnili uvrstitev v drugo okrožno ligo, se je možnost napredovanja ponudila Medvědicam. In v klubu so to priložnost sprejeli. A jim je v njej uspelo osvojiti zgolj pet točk, kar je pomenilo ekspresno vrnitev na najnižji nivo tekmovanja. Ne glede na kratko epizodo nastopanja med okrožnimi drugoligaši, se uvrstitev ligo višje v rezultatskem smislu šteje za največji klubski uspeh v vsej njegovi zgodovini. Preteklo sezono so igralci Medvědic v svoji skupini zaključili na 7. mestu v konkurenci 11-ih klubov.
Kljub omejenim finančnim možnostim se v klubu po svojih najboljših močeh trudijo izboljšati tako komfort za gledalce kot glavne akterje. Leta 2020 je bil pod igralno površino vgrajen namakalni sistem. Pred dvema letoma so k obstoječemu objektu prizidali še nadstrešek in postavili zaščitno mrežo za obemi vrati. Zadnja investicija je stara zgolj nekaj dni. Pomladni del aktualne sezone so namreč igralce ob igrišču pričakale nove rezervne klopi.
Infrastruktura
Poleg dveh smernih tabel z imenoma krajev nas na prisotnost nogometnega igrišča v Medvědicah opozori tudi kažipot nameščen na manjšem križišču sredi vasi. Nekaj deset metrov dalje ob vaški cesti je postavljen še en kažipot, ki nas po nekaj korakih privede do manjšega parkirnega prostora na eni ter otroških igral na drugi strani. Za njima se nahaja nogometno igrišče ter ob njem manjši(zastareli) objekt. Ob pogledu na infrastrukturo bi se zdelo, da se je (nogometni) čas v Medvědicah ustavil pred desetletji. Čeprav se odgovorni v klubu trudijo po najboljših močeh, ima svoje načrte tudi (trdoživa) narava. Glavna težava se skriva v skalni podlagi pod igralno površino, zaradi česar igrišče na določenih delih ob avt liniji kar konkretno »visi«.
Sama zelenica je na povprečnem nivoju za ta rang tekmovanja. Svoj davek terja tudi hribovit teren v tem delu regije – z izjemo dela ob klubskem objektu je namreč površina ob ostalih delih igrišča bodisi nižji bodisi višja. S čimer ima klub precej omejene možnost pri »nadgradnji« obstoječe infrastrukture.
Celotno severno stran dolžine igrišča »branijo« breze. Pred njimi padeta v oči novi rezervni klopi, ki sta bili ob igrišče postavljeni pred tednom dni. V sklop celotnega objekta bi lahko šteli tudi nekaj otroških igral. Od njih je možno videti zgolj polovico igrišča. Drugo polovico namreč prekriva klubski objekt. Ki v celoti kaže svojo prvotno podobo iz začetnega klubskega obdobja. Če bi večina obiskovalcev ob pogledu na zunanjost objekta še zamahnila z roko, pa velja povsem nasprotno za notranje prostore. Zob časa je naredil svoje in zgolj upati gre, da bodo mestni veljaki našli nekaj dodatnega »drobiža« za vsaj osnovno obnovo tako prostorov s tuši kot (sicer prostornih) garderob s čimer bi nogometašem omogočili dostojne pogoje za trening in igranje tekem.
Prijaznejšo podobo kaže klubski oz. gostinski prostor, ki je za ljubitelje nogometa odprt v času tekem. Poleg točilnega pulta je v njem še nekaj miz s stoli, ki jih po koncu tekme večinoma zasedejo najzvestejši privrženci domačega kluba. K objektu je bil nedavno prizidan še nadstrešek pod katerim so nameščene tri mize s klopmi.
Bežen obiskovalec desetoligaških tekem bi ob medvědiškem igrišču verjetno pogrešal klopi. Z izjemo dveh ozkih in neudobnih klopi je namreč tekmo možno spremljati sede zgolj še ob klubskem objektu (ki je nekaj metrov oddaljen od igrišča) ali izpod nadstreška.
Igralski kader, trenerski štab in vodstvo kluba
Le redko na čelu nogometnih (in tudi drugih športnih) klubov vidimo ženski obraz. Naj si gre za profesionalni ali amaterski klub. Če kje, potem se ravno v Medvědicah lahko pohvalijo, da vodenje kluba v športu, ki je bolj ali manj v moški domeni, uspešno vodi tudi ženska. Celo več. Miluška Duškova je s svojo pojavo ključna persona za obstoj kluba. Kot domačinka čuti pomen nogometa za sam kraj in hkrati odgovornost za lasten prispevek pri nadaljevanju nogometne tradicije v Medvědicah. Z nogometom je povezana že lep del svojega življenja. Lokalnemu klubu je pomagala še v času pred vrnitvijo medvědiškega sokola na nogometni zemljevid. Od leta 2016 in s pričetkom novega poglavja klubske zgodovine je prevzela vodenje kluba. V ključnih trenutkih za klub je svoj pomembni delež prispeval tudi njen brat, sicer še aktivni branilec pri domačih sokolih – Jiři Dušek.
Kot to velja za večino predsednikov klubov na najnižjem nivoju, je njihova aktivnost precej drugačna, kot bi si večina predstavljala. Ne gre za osebe, ki bi se v kravatah pripeljale na štadion, si ogledale tekmo z VIP tribune in se kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu odpeljale v katerem izmed dragih avtomobilov. Ravno nasprotno. »Delovni urnik« na dan tekme se za Duškovo prične uro pred prvim sodniškim žvižgom, ko zasede svoje standardno »delovno mesto« v gostinskem delu klubskega prostora. Hkrati s pripravo prostora se ob točilnem pultu že pričnejo pojavljati obiskovalci (večinoma gre za nogometaše obeh ekip, ki se ob igrišču pojavijo prvi in ki si čas do ogrevanja skrajšajo s potešitvijo žeje). V času tekme nato ob pomoči svoje mame skrbi za postrežbo vseh ljubiteljev nogometa. Kar se običajno zavleče še lep čas po tekmi. Ko prostor končno zapustijo še zadnji privrženci in igralci, sledi pospravljanje in zatem odhod domov. Zaradi naštetega je predsednica Duškova vsako domačo tekmo prikrajšana za spremljanje dogajanja na zelenici. Svoje nogometaše ima možnost spremljati zgolj na gostovanjih.
Ob omembi delovanja kluba velja izpostaviti tudi aktualnega kapetana moštva Zdenka Kotulana, ki je zadolžen za številne detajle, s katerimi skrbi za ekipni duh, nabavo hrane in pijače itd.
Zaradi nesoglasja se je klub pred dvema letoma razšel s takratnim trenerjem. Nadomestil ga je sedanji trener Ivan Smrž. Sam prihaja iz približno uro vožnje oddaljene češke prestolnice. Zato ne čudi, da je kmalu po prihodu v Medvědice uspel v ekipo zvabiti štiri svoje someščane. Četverica Pražanov je s svojim prihodom konkretno dvignila povprečno starost moštva. Prav kmalu bodo namreč eden za drugim proslavili abrahama. Kot prvega bo ta čast doletela Petra Majerja, z 49-imi leti najstarejšega v kadru medvědiških sokolov. Še nekaj dlje, kot do Prage, traja vožnja do četrtega največjega češkega mesta Plzna. Dovolj bi bilo pogled usmeriti na spodnji del meč nogometašev in kmalu bi ugotovili, da od tam prihaja Milan Pytlik. Ki s tatoojem v obliki klubskega simbola ne skriva pripadnosti v zadnjih letih zelo uspešnemu klubu Viktorii Plzen.
Aktualno je v kadru trojica nogometašev, ki ima svoje prebivališče prav v Medvědicah. Med njimi ni najmlajšega in z 9-imi zadetki (Medvědice so skupno dosegle 29 zadetkov) najboljšega strelca moštva Daniela Anderleta.
Mlajše kategorije
Glede na majhnost kraja in s tem povezanih okoliščin so v Medvědicah več kot veseli, da jim uspeva ohranjati (članski) nogomet v vasi. Seveda ne čudi, da dres sokolov aktualno ne nosi nobena od mlajših kategorij. In tako je bilo tudi v preteklosti. Z izjemo obdobja prve polovice 80-ih let, ko je nekaj sezon barve Medvědic branila ekipa (šolskih) dečkov. Večina njih je nato svojo nogometno pot nadaljevala v bližnjem Milešovu. Glede na to, da v vasi (po vsej verjetnosti) niti ne prebiva dovolj otrok za eno ekipo, realno ne gre pričakovati, da bi se v prihodnosti kaj spremenilo v tej smeri.
Medijska pokritost in cilji kluba
Če bi kje lahko iskali rezerve, ki bi klubu pomagale prebijati se skozi zahtevne čase, je to brez dvoma medijska pokritost. Klub je med letoma 2020 in 2023 imel svojo Facebook stran preko katere je svoje privržence obveščal o prihajajočih in odigranih tekmah. Kasneje je ta dejavnost povsem zamrla. Na spletu bi tako danes kakršno koli informacijo o klubu iskali zaman. Prav tako bi na kateri od redkih oglasnih desk v vasi brez uspeha iskali vsaj kakšen plakat z vabilom na prihajajočo tekmo. Po besedah predsednice Duškove tovrstna oblika privabljanja gledalcev v današnjem času ni več aktualna. Za nameček tisk plakatov predstavlja za klub nepotreben strošek.
Če se z zadnjo tezo da strinjati, pa bi lahko aktivnost kluba preko katerega od socialnih omrežjih vsaj za kanček olajšala pot k uresničitvi glavnega cilja – ohranitvi nogometa v Medvědicah. Klub trenutno premore dovolj širok kader, ki zagotavlja mirno nogometno plovbo v bližnji prihodnosti. S čimer so postavljeni glavni temelji, ki so si jih zastavili odgovorni v klubu. Po besedah tako predsednice kluba kot kapetana Kotulana je najpomembneje ustvariti dobro vzdušje v ekipi. Rezultati so – vsaj trenutno – drugotnega pomena. Tudi zaradi nedavne (slabše) izkušnje z igranjem v drugi okrožni ligi. Po videnem se za prihodnost nogometa v Medvědicah ni za bati. Vsaj dokler bo klub vodila ekipa, ki se ji ni težko odrekati svojega prostega časa v dobro lokalnega nogometnega kluba.
Dodaj odgovor