Nogometni klub Sokol Neznašovy je v zadnjih sezonah redni udeleženec najnižje lige okrožja Klatovy v Plzenski regiji. V njej v letošnji sezoni nastopa 17 klubov razdeljenih v dve skupini. Igralci Neznašov svoje nogometno znanje prezentirajo v skupini A, kjer trenutno v konkurenci še osmih klubov zasedajo zadnje mesto. Zgolj ena osvojena točka v devetih odigranih krogih jim (realno) ne daje upanja za preboj na višje mesto na lestvici. Svojo edino točko so Neznašovy osvojili ravno v zadnjem odigranem krogu za domači remi brez zadetkov proti Křenicam.

Čeprav bi število osvojenih točk dalo slutiti, da gre za ekipo, ki svojim nasprotnikom prej kot dostojen odpor omogoča dvigovanje samozavesti, njihova razlika v danih in prejetih zadetkih temu ne pritrjuje povsem. Vsaj kar se obrambe tiče. Z desetimi doseženimi zadetki so Neznašovy z naskokom najmanj učinkovito moštvo v svoji skupini. Od vseh igralcev se zgolj eden (trenutno poškodovani Holzknecht) lahko pohvali z dvema žogama za hrbtoma vratarjev. Malenkost višje kotira obramba. Vsaj v primerjavi z ostalimi klubi. Kar dva konkurenta v skupini sta namreč prejela več zadetkov od neznašovskyh sokolov.

Če večini ostalim nogometnim klubom, ki nastopajo na najnižjem nivoju, finančno vsaj delno pomaga javni denar iz občinskih proračunov, te sreče nimajo v Neznašovyh. Občina Vrhaveč, pod katero upravo spadajo Neznašovy, je klubu resda predala objekte ob igrišču. A je njihovo vzdrževanje povsem odvisno od denarja, ki ga v klubu zberejo sami z raznimi akcijami in klubskimi prispevki. Tako zaradi bližine kot zgodovinske povezanosti velja B ekipa iz Vrhaveča za glavnega rivala Neznašov.

Navkljub vse prej kot polni blagajni, finance vseeno ne predstavljajo največjo težavo za klub. Po besedah najstarejšega igralca v domačem moštvu Tomaša Pikharta se klub že nekaj sezon potika s pomanjkanjem igralcev. Kriza v igralskem kadru se je še dodatno odražala v jesenskem delu aktualne sezone, ko so morali Neznašovy kar nekaj prvenstvenih tekem odigrati zgolj z desetimi ali celo devetimi nogometaši. Tudi zato so bile vse glasnejše govorice o prenehanju delovanja kluba. Pomlad je s prihodom nekaterih poškodovanih igralcev vendarle prinesla nekaj več optimizma.

Zgodovina in uspehi kluba

Čeravno z najstarejšega obdobja klubske zgodovine ni veliko podatkov, v njej ne manjka zanimivosti, vzponov in padcev, ponovnih začetkov…

Obdobje druge svetovne vojne poleg vseh grozot pomenil tudi začetek organiziranega nogometa v Neznašovyh. O začetkih delovanja kluba priča tudi originalni zapis na tabli, ki je obešena na steni garderobe. Z nje lahko razberemo, da je nogometni klub pod imenom Neznašovy – Radinovy 7. septembra 1943 prvič nastopil v okrožnem tekmovanju. Prve nogometne aktivnosti so potekale na igrišču oddaljenem dva kilometra severno od Neznašov na katerem je klub nastopal do druge polovice 50-ih let.

V treh desetletjih so za klub povečini nastopali domačini iz Neznašov, Radinov ter ostalih okoliških vasi. V tem obdobju beleži klub svoj največji uspeh z nastopom v najvišji ligi okrožja.

Sčasoma je zanimanje za nogomet v kraju pričalo upadati. Prisotnost vojašnice v bližnjem kraju Janovice je bil razlog, da je v drugi polovici 70-ih let klubski dres iz sezone v sezono nosilo vse več vojakov. Ko se je igralski kader na prelomu 70-ih in 80-ih let prevesil povsem na stran uniformirancev je klub de facto prešel pod okrilje vojske. Člansko moštvo je bilo posledično sestavljeno zgolj iz vojakov na rednem služenju vojaškega roka. Klub se je posledično preimenoval v VTJ Neznašovy – Klatovy. Pri čemer prva črka »V« daje vedeti, da gre izključno za vojaški klub (češko »vojenska« pomeni vojaška). Vojaška disciplina je očitno dobro dela na rezultate nogometašev, saj se jim je po nekaj sezonah uspelo prebiti iz najnižje lige okrožja v prvo regionalno ligo (peta liga na državnem nivoju).

80-a leta prejšnjega stoletja so klubsko infrastrukturo mdr. obogatila za postavitev pokrite tribune ob igrišču. Kar je bila tudi posledica rezultatskih uspehov takratnega kluba in večjega zanimanja za oglede tekem.

Vojaki so tekme v Neznašovyh igrali do leta 1994. Novo zgrajeno igrišče v Janovicah, kjer so imeli svojo kasarno, je pomenilo dokončno selitev igranja domačih tekem v ta kraj. Medtem ko so igrišče v Neznašovyh še vedno uporabljali za treniranje. V tistem času so si vojaki neznašovsko igrišče že delili z novim klubom. Razlog nastanka še enega kluba je ležal v strogih pravilih, ki domačinom (civilistom) ni dovoljeval igranja za do takrat edini klub v vasi. Vse obdobje igranja vojaškega kluba so v Neznašovyh trenirale tudi mlajše selekcije osnovnošolcev. V dogovoru s klubom iz bližnjega kraja Vrhaveč, so mladi nogometaši po končani osnovni šoli nadaljevali svoje nogometne korake v združeni ekipi kadetov in mladincev v tem klubu. Po dopolnjeni polnoletnosti oz. koncu mladinskega staža nogometašem iz Neznašov ni preostalo drugega, kot poiskati si nov klub v bližini ter v njem nadaljevati svojo nogometno pot.

Narediti konec tej praksi ter igralcem, ki so del svojega otroštva preigrali na travniku v Neznašovyh, ponuditi igranje za svoj matični klub tudi po dopolnitvi polnoletnosti, se je v začetku 90-ih let odločila skupina lokalnih nogometašev. Med njimi tudi Tomaš Pikhart, ki še danes ponosno nosi dres s številko 1. Novoustanovljeni klub je pod imenom Sokol Neznašovy prvič nastopil v sezoni 1992/93. Do odhoda vojakov v Janovice sta si kluba (»vojaški« in »civilni«) dve sezoni delila igrišče v Neznašovyh.

Novoustanovljeni klub si priigra največji uspeh ob koncu 90-ih let, ko se mu uspe uvrstiti v prvo okrožno ligo, kjer nato nastopa tri sezone. Leta 2013 Neznašovy izpadejo v najnižjo ligo, v kateri neprekinjeno igrajo vse do danes. Trenutno kaže, da bo aktualna sezona rezultatsko najslabša v vsej klubski zgodovini.

Čeprav si aktualni klub lasti celotno zgodovino nogometa v Neznašovyh, bi temu zagotovo oporekali pravni strokovnjaki. Vojaški klub je v začetku 80-ih let nadaljeval nogometno zgodbo prvotnega kluba s tem, da ga je »preobrazil« iz civilnega v vojaškega. Medtem ko je novejši klub nastal povsem na novo. In to v času, ko je vojaški še vedno deloval in igral svoje tekme v Neznašovyh. Delno v prid današnjemu klubu bi lahko šteli njegovo ime (Sokol) s katero so se odgovorni navezali na »predvojaško obdobje« nogometa v kraju. Ter na dejstvo, da vojaški klub (VTJ) že lep čas ne obstaja več. Roko na srce, na vasi se s takšnimi detajli praktično nihče ne ubada. Vsaj na tem nivoju. Pomembnejša od pravnih vprašanj je zagotovo usoda kluba v prihodnosti.

Infrastruktura

Nogometno igrišče v Neznašovyh se nahaja na severnem robu vasi. Edina pot do njega privede z glavne ceste, ki vodi skozi vas. Zadnji neoznačen odcep pred tablo, ki oznanja konec naselja, nas usmeri na ozko cesto, po kateri smo po nekaj deset metrih ob igrišču. Lokacija štadiona je naravnost idealna. Vzhodno ob igrišču teče potok, za njim se razprostirajo travniki, polja in gozdovi, ki še posebej v pomladnih dneh pripomorejo h raznobarvni kulisi. Podobna slika je tudi za vrati na severni strani, od koder je na bližnjem travniku možno videti dve vratni konstrukciji. Nekdanje pomožno igrišče je danes preraslo s travo. Namesto nogometašev ga tu in tam za svoje vaje uporabljajo le še vaški gasilci. Za vrati na južni strani igrišča je večji prireditveni objekt polodprtega tipa, ki ga klub koristi za razne prireditve. Med njim in igriščem je dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov v času tekem oz. drugih dogodkov.

Klub ima svoje prostore v dveh ločenih stavbah. Prva se drži že omenjenega prireditvenega prostora. Polovico v njej zaseda garaža v kateri ima klub vso potrebno opremo za vzdrževanje igrišča ter igranje tekem. V drugi polovici je – za razliko od dotrajane zunanje podobe – precej bolj urejen klubski prostor, v času tekem namenjen gledalcem. V njem so tako mize s klopmi kot delno ločena kuhinja.

Še nekaj korakov več morajo do svojega objekta z garderobami in tuši prehoditi glavni akterji nogometnih tekem. Stavba, ki je z roba igrišča skrita očem, bi prav tako bila potrebna obnove. Predvsem to velja za njeno notranjost, kjer imajo glavni akterji sicer na voljo dokaj prostorni slačilnici. Gre za nekdanjo stanovanjsko hišo v lasti občine. Po odselitvi njenih prebivalcev je lokalna oblast predala stavbo sokolom, ki so prostore v njej preuredili za športne potrebe.

Ob prihodu k igrišču bi verjetno večini v oči padla tribuna na zahodni strani igrišča. Prostor z betonskimi stopnicami na katerih so v petih vrstah nameščene klopi in nad njimi plehnata streha nudi ljubiteljem nogometa za ta nivo tekmovanja nadpovprečno udobno možnost spremljanja tekem. Zlasti v slabem vremenu. Čeprav tudi tribuna ni ravno novejšega datuma, se Neznašovy z njo uvrščajo med redke klube v najnižji ligi s tovrstnim »privilegijem«. Tribuno »obdajata« pav tako plehnati, a dovolj prostorni rezervni klopi.

Ob pogledu na igralno površino bi največji nogometni romantiki vse prej kot vriskali od veselja. Mnogi klubi na tem nivoju premorejo znatno lepšo igralno površino. Verjetno bi pred dvema desetletja delno neravno igrišče z ne prav bleščečo zelenico na njem označili za ustrezno za to raven ligaškega tekmovanja. Časi so se medtem spremenili tudi na »vasi« in marsikateri desetoligaški klub premore danes zavidljive razmere za treninge in igranje tekem. Za stanje objektov ob igrišču seveda ne gre kriviti klub. Le upati je, da se v bližnji prihodnosti najde posluh pri lokalnih veljakih za vsaj minimalno obnovo katerega izmed objektov. Nenazadnje je nogomet v vasi prisoten več kot 80 let. Že zaradi svojega slovesa v svetu in pomena za kraj bi si zaslužil pozornost najvišjih predstavnikov občine.

Igralski kader in predsednik kluba

Delovanje kluba je povsem v rokah igralcev. Če ima starejši del ekipe na plečih administrativne in vodstvene naloge, je mlajši del igralcev zadolžen za vzdrževanje infrastrukture. Brez enih ali drugih bi najbrž klub ne obstajal več. Ne zgolj zaradi zadolžitev. Precej bolj to velja zaradi ozkega igralskega kadra. V klubu so zato veseli vsakega »mladeniča«, ki se pridruži ekipi. Dejstvo, da udarno enajsterico sestavlja kar šest petdesetletnikov, je sam po sebi dovolj zgovoren podatek. Kajpak si »veterani« za svoj življenjski prispevek zaslužijo globok priklon. Tudi njihovo znanje in izkušnje na igrišču so za moštvo (v trenutnem stanju) še vedno preveč pomembne. A verjetno bi bilo vsem v klubu veliko lažje, če bi na rezervni klopi sedela kopica mlajših igralcev, ki bi sčasoma prevzemala naloge in bremena najstarejših nogometašev.

Moštvo uradno nima svojega trenerja. Taktične naloge in navodila na svoja pleča prevzemajo izkušeni starejši igralca. Najstarejši med njimi je že omenjeni Tomaš Pikhart. 52-letni kapetan je hkrati eden pobudnikov ustanovitve novodobnega kluba, ki je pričel z igranjem že davnega leta 1992. A je sam nosil dres Neznašov že leta pred tem. Za klub je namreč pričel nastopati v kategoriji dečkov. Kljub častitljivim letom si vsaj ta hip domači privrženci težko predstavljajo, da bi ga med vratnicama nadomestil kateri izmed soigralcev. Čeprav je kot vratar v času tekem bolj ali manj vezan na svoj kazenski prostor, mu to ne predstavlja ovire, da ne bi – kot se za kapetana moštva spodobi – vseh 90 minut vzpodbujal, grajal in usmerjal svoje soigralce.

Poleg Pikharta velja izpostaviti še desetletje mlajšega Vladimirja Langmajerja. Tudi on spada v skupino aktivnih igralcev. Ki pa hkrati opravlja še funkcijo predsednika kluba.

Kako zelo velik starostni razpon premore igralski kader Neznašov se lahko prepričamo ob pogledu na letnice rojstva igralcev. Najstarejši (Pikhart) je več kot trikrat starejši od najmlajšega v moštvu, 17-letnega Michaela Uldricha. Slednji je trenutno eden od dveh igralcev, ki imajo svoje prebivališče tudi v Neznašovyh. Nanj na zelenici (vsaj zaenkrat) budno pazi oče Lukaš s katerim v času tekem složno tvorita obrambni tandem. Družinsko podobo moštva dopolnjuje še rod Pikhartovih. Poleg (kapetana) Tomaša kader dopolnjujeta tudi njegov brat ter nečak Hanuš.

Mlajše kategorije  

V primerjavi z ostalimi kraji, ki so s svojimi nogometnimi klubi zastopani v kateri izmed čeških najnižjih lig, spadajo Neznašovy s številom prebivalcev med manjše. Tudi ta – za večino klubov oteževalna – okoliščina ni ovirala otrok, da ne bi našli poti na vaško nogometno igrišče. Čeprav je bolj malo znanega iz začetnih let obstoja kluba, naj bi po Pikhartovih besedah organizirana vadba osnovnošolskih otrok v Neznašovyh zagotovo potekala že v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Ista starostna kategorija naj bi za klub nastopala vse do leta 2015.

Kot je bilo že višje v prispevku omenjeno, so imeli Neznašovy dogovor s sosednjim klubom iz kraja Vrhaveč o razdelitvi mlajših kategorij. V Neznašovyh so trenirale in igrale generacije osnovnošolcev, ki so po prehodu v srednjo šolo prešle v klub Vrhaveč.

Desetletje po tem, ko se je z igrišča v Neznašovyh nazadnje razlegal otroški vik in krik, prav nič ne kaže, da bi se vsaj v bližnji prihodnosti karkoli spremenilo na boljše. Klubske prioritete so trenutno usmerjene v reševanje članske ekipe. Po besedah Pikharta niti ostale okoliščine realno ne omogočajo, da bi klub sploh lahko razmišljal v tej smeri. Otrok v Neznašovyh in okoliških vaseh primanjkuje. Za nameček so ostali klubi iz bližnjih mest »premočni«, da bi jim v tej smeri lahko konkurirali. Odgovorni so se zato sprijaznili, da bodo tako tekočo kot vsaj še nekaj prihodnjih sezon primorani Češki nogometni zvezi plačevati penale, ker pod svojim okriljem nimajo katere izmed mlajših kategorij. Gre za simboličen znesek, ki za manjše vaške klube vseeno ni zanemarljiv. Če gre na eni strani razumeti krovno nogometno zvezo, ki želi klube v dobro nogometa vzpodbujati pri delu z mladimi, je po drugi strani vse preveč klubov, ki jim še tako velika volja in želja ne moreta pomagati pri formiranju katere izmed mlajših ekip. Klubi, ki domujejo v vaseh s sto ali nekaj več prebivalci, od katerih večina pripada starejši populaciji, otrok v vasi pa ni niti za eno ekipo, je nerealno pričakovati in zahtevati, da jim bo poleg članske ekipe v tekmovanje uspelo prijaviti še ekipo otrok.

Medijska pokritost in cilji kluba    

Klubi, ki prihajajo iz manjših podeželskih vasi so v primerjavi s klubi iz večjih krajev v znatno težjem položaju kar se tiče nabora otrok. Kar ne velja za njihovo medijsko (zunanjo) podobo. Današnji čas klubom omogoča nemalo (brezplačnih) možnosti za svojo reklamo, obveščanje privržencev o dogodkih itd. Kar mnogi klubi v najnižjih ligah s pridom izkoriščajo. Najpogosteje preko Facebooka ali katerega drugega socialnega omrežja. V kolikor bi se na internetu lotili iskanja informacij o klubu iz Neznašov, bi bil naš trud vnaprej obsojen na neuspeh. Z izjemo rezultatov in lestvice na raznih nogometnih straneh, drugega podatka o klubu ne bi našli. Niti v preteklosti. Še ne tako dolgo nazaj je klub vabil na svoje tekme vsaj s plakati na vaških oglasnih deskah. Danes bi tovrstno obliko informiranja iskali zaman.

Iz besed kapetana Pikharta je čutiti željo po »medijski« vidnosti kluba. In hkrati izrazi upanje, da bi kateri izmed mlajših igralcev v prihodnosti pomagal klubu tudi po tej strani.

Podobno kot Neznašovy se s pomanjkanjem igralcev soočajo številni klubi na najnižji ravni. In nemalo teh je težavo (vsaj začasno) rešilo tudi s pomočjo socialnih omrežij. Brez dvoma bi veljalo zavihati rokave v tej smeri (kar klub ne bi stalo niti krone) in tudi na ta način poskusiti zvabiti kakšnega igralca v klub. Ter s tem tlakovati cesto k trenutno edinemu cilju ohranitve nogometa v kraju.