Kdor ni ravno vezan na svojega jeklenega konjička se bo za obisk nogometne tekme v Tršicah primoran podati (dobesedno) proti soncu. Klubski nogometni »hram« se namreč nahaja na najvišji točki kraja. Komur hoja ne predstavlja težave, bo seveda zmogel tudi teh nekaj deset višinskih metrov od središča Tršic do skrajnega severozahodnega roba kraja. Kjer stoji Štadion na hribu (Stadion na kopci), kot ga (neuradno) imenujejo domačini. In na katerem tršiški nogometaši v zadnjih sezonah vse prej kot uspešno lovijo prvenstvene točke. Enak trend slabih rezultatov se je podaljšal tudi v aktualno sezono. Tršičani namreč po 13-ih odigranih krogih zasedajo zadnje mesto. Na svojem kontu imajo vsega dve točki za dva poraza po streljanju enajstmetrovk (tudi v olomuškem okrožju namreč velja pravilo, po katerem se kluba v primeru neodločenega rezultata s streli z bele točke potegujeta za dodatno točko).

Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so Tršice amaterski klub. Kakor tudi ne status njenih igralcev, ki se nogometu posvečajo povsem ljubiteljsko. Ekipa opravi trening enkrat tedensko. V obdobju slabšega vremena za treniranje koristi manjše igrišče z umetno podlago ob osnovni šoli, kjer v kratkih zimskih dneh lahko koristi umetno razsvetljavo. Predvsem za nogometaše, ki so pred kratkim postali očetje, zato manjšo težavo predstavlja sama lega Tršic. Kraj se namreč nahaja na skrajnem jugu okrožja, kar ima za posledico daljšo pot na gostovanja. Ura vožnje v eno smer v seštevku pomeni odsotnost od doma večji del dneva (sobote ali nedelje). Zato se neredko zgodi, da kateri od igralcev izpusti oddaljenejše gostovanje. Vsaka takšna odsotnost posledično pomeni krajšo rezervno klop.

Glede na podporo moštvu ter skrbi za klub in infrastrukturo ni bojazni, da bi v bližnji prihodnosti zmanjkalo volje za nadaljevanje že kar dolge nogometne poti, ki jo je prehodil klub iz Tršic. Po videnem je namreč klub v »dobrih rokah«, predvsem po zaslugi lokalnih zanesenjakov, ki so s tršiškim nogometom tako ali drugače povezani lep del svojih življenj. Med njimi velja omeniti Zdenka Poštulko, ki je prvič oblekel dres Tršic leta 1980, takrat še v kategoriji kadetov. Po osmih sezonah je zaradi zdravstvenih težav prenehal z igranjem. A se je nato v 90-ih letih znova vrnil na zelenice. Po koncu igralske kariere je presedlal v upravni odbor kluba in bil njegov predsednik kar poltretje desetletje. Poštulka velja za enega tistih nogometnih zanesenjakov, ki so z vsem srcem predani svojemu lokalnemu klubu. Ko bo potrebno zbrati ekipo za pripravo vsega potrebnega pred prihajajočo prvenstveno tekmo, med njimi zagotovo ne bo manjkal omenjeni. Kakor tudi ne njegov naslednik in aktualni predsednik kluba Milan Gregr. Ali pa katera izmed nekdanjih nogometašic, danes partneric lokalnih nogometnih entuziastov. Celih pet sezon so namreč Tršice imele tudi svojo žensko ekipo.

Zgodovina in uspehi kluba

Zgodovina športa v Tršicah sega v začetek 20. stoletja, točneje v leto 1905. Čeprav je žogobrc svoj prostor pod tršiškim soncem našel nekaj desetletij kasneje, bo ravno nogometni klub tisti, ki bo z nekaj dogodki tekom letošnje pomladi in poletja obelodanil častitljivo obletnico začetka delovanja športne aktivnosti v Tršicah. Nosilci športne dejavnosti so bili sprva telovadci (sokoli), ki so si za svoje potrebe davnega leta 1923 uredili igrišče. S čimer so orali ledino tudi nogometu. A urediti igrišče na neravnem terenu nad Tršicami je bila vse prej kot lahka naloga. Številno kamenje pod površjem ter naklon terena so zahtevali svoj davek. Za pripravo igrišča je bilo potrebno del terena (po dolžini igrišča) izkopati, drugi del pa zasuti. Pri čemer so si mestni »sokoli« pomagali s konjskimi vpregami.

Nogomet se je v kraju igral že pred drugo svetovno vojno. A je šlo bolj za neorganizirano vadbo in igranje tekem. Uradni začetek nogometa z ustanovitvijo kluba v sklopu telovadnega društva sokol sega v leto 1949. V začetnem obdobju je za klub nastopala zgolj članska ekipa, medtem ko so mlajši nogometaši trenirali in tekmovali v okviru šole. Vse takrat aktivne mlajše kategorije so prešle pod klub leta 1970.

Na prvi rezultatski uspeh članske ekipe je bilo potrebno počakati vse do leta 1964. Po 15-ih letih igranja v najnižji ligi, Tršicam uspe uvrstitev v drugo okrožno ligo, kjer nastopajo štiri sezone. Če ne štejemo krajšega obdobja v drugi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je bila najnižja liga v okrožju ukinjena, je bilo to hkrati edino obdobje v celotni zgodovini kluba, ko je nogometašem Tršic uspelo nastopati na višjem nivoju.

Predvsem zadnje desetletje v rezultatskem smislu ne bo ravno z zlatimi črkami zapisano v klubsko zgodovino. Celo več. Pred šestimi leti so se Tršice zaradi (pre)majhnega števila igralcev znašle v nezavidljivi situaciji. Odgovorni so naposled našli rešitev v sodelovanju s klubom iz bližnjega kraja Doloplazy. Ker se je njihova B ekipa znašla v podobni zagati, sta se kluba dogovorila o združitvi Tršic in rezervne ekipe sicer regijskega ligaša. Na novo formirano moštvo je nadaljevalo nastopanje pod imenom Sokol Doloplazy B, medtem ko je svoje domače tekme igralo v Tršicah. S čimer je bil izpolnjen osnovni pogoj ohranitve nogometa v Tršicah. Prva (zaradi pandemije covida nepopolna) odigrana sezona po združitvi je moštvo zaključilo na solidnem šestem mestu (od skupno 16-ih klubov). A so bile že naslednje tri sezone rezultatsko precej manj uspešne, saj jih je klub končal bodisi na predzadnjem bodisi na zadnje mestu. Izkazalo seje, da sama združitev ni ravno blagodejno vplivala na igralce. V kratkem času je prišlo do precejšnjih menjav igralcev. Kar nekaj od njih je prenehalo z igranjem nogometa. Za nameček je tršiške ljubitelje nogometa motilo dejstvo, da se je v nazivu kluba izgubilo ime njihovega kraja. Kar je skrbelo tudi odgovorne v klubu, saj je obstajala verjetnost, da bo nogometna zveza dokončno izbrisala klub s seznama aktivnih deležnikov. Zato so se pred sezono 2023/24 v Tršicah odločili nadaljevati svojo pot znova samostojno. Po tej odločitvi je bilo potrebno na novo formirati člansko ekipo. Jedru sedmih igralcev se je priključilo še nekaj nekdanjih nogometašev. Ravno njihov ponovni angažma je ključno pripomogel k nadaljnjemu obstoju kluba. Preteklo sezono je ekipa končala na predzadnjem mestu. A bolj, kot sama uvrstitev, je za klub pomembnejše, da je znova nastopil pod svojim imenom (TJ Tršice).

Pred leti prenovljen glavni objekt nudi domači ekipi udobno (prostorno) garderobo (gostujoča je približno za polovico manjša), moderno kopalnico s tuši, predvsem pa je v njem kar nekaj prostorov, ki danes služijo bolj za hrambo športne in delovne opreme, artiklov itd. Obiskovalcu bi ob pogledu na objekt v oči zagotovo padel manjši balkon. Njegov namen se razkrije v času tekme, ko nanj namestijo tako ozvočenje kot digitalni semafor. Ker ima objekt dve etaži posledično premore več prostorov. V njem so v preteklosti imele svojo garderobo tako mlajše selekcije kluba kot tudi ženska ekipa. Glede na optimizem, ki veje iz ust trenerja Prchala, gre verjeti, da bo kateri izmed omenjenih prostorov v bližnji prihodnosti znova služil svojemu predhodnemu namenu.

Ob upoštevanju okoliškega terena, ki je vse prej kot ustrezen za izgradnjo nogometnega igrišča, si igralna površina zasluži pohvalo. Resda je malenkost neravna, a v seštevku gre še vedno za zelo dobro pripravljeno igrišče. Svoj delež pri tem ime zagotovo tudi vgrajen namakalni sistem. Za to obdobje (začetek pomladi) zelo vzpodbudno podobo kaže tudi zelenica.

Igralski kader, strokovni štab ter vodstvo kluba

Prihod številnih igralcev v zimskem prestopnem roku je konkretno pomladil igralski kader moštva iz Tršic. S čimer je klubu zagotovljena stabilnost, klubskim delavcem pa omogočen pozitiven pogled v prihodnost. Hkrati velja omeniti, da večina igralcev domuje ravno v Tršicah. Kar za klub pomeni dodaten privilegij in hkrati (pomemben) kamenček v mozaiku pozitivne zgodbe.

Najmlajši član trenutne zasedbe Tršic je 15-letni Pavel Zbořil. Skupaj z bratom Tomašem skrbita za družinski priokus v moštvu. Čeprav je prihod mlajše garde starejši del ekipe potisnil v ozadje, so »veterani« še vedno v pripravljenosti kadar koli obleči dres Tršic. Eden teh je sedanji predsednik kluba Milan Gregr, ki je svojo prvo tekmo (v mlajših kategorijah) za Tršice odigral že davnega leta 1985. Njemu ob bok velja postaviti tudi uradnega trenerja Aleša Prchala, ki je sicer svoje prve nogometne korake še kot svež osnovnošolec opravil pri (dolgoletnem članskem prvoligašu) Sigmi iz Olomouca. Po nekajletnem premoru se je kasneje znova vrnil v nogomet in aktivno igral za nekaj okoliških klubov. V Tršicah je od leta 2018.

Eden izmed članov starejše generacije je tudi aktualni župan Tršic, 43-letni Pavel Kovačik. Za svoj domači klub nastopa od leta 2000. Poleg funkcije župana, ki jo opravlja profesionalno, je z nogometom povezan tudi kot sodnik. O tegobah in prednostih, ki jih vodenje občine prinaša, lahko izmenja poglede s svojim stanovskim kolegom kar v domači slačilnici. Ob Kovačiku igralski kader Tršic namreč dopolnjuje tudi njegov stanovski kolega Lubomir Konar, sicer župan (manjše) občine Svesedlice, ki na SZ meji na Tršice.

Da je v moštvu Tršic prisotno tudi nekaj tujega pridiha, je zadolžen Ukrajinec Pavlo Potsko, ki ga je želja po lepši prihodnosti pred leti pripeljala na Češko.

Mlajše kategorije

Mnogi desetoligaši širom države bi Tršicam lahko zavidali dejstvo, da kraj premore tako (devetletno) osnovno šolo kot vrtec. Kar bi za večino klubov pomenilo odlično »izhodišče« za postavitev temeljev ekipe v prihodnosti. Navkljub omenjenemu privilegiju nogometni privrženci v Tršicah zadnje štiri sezone lahko spremljajo zgolj članski nogomet. Za razliko od preteklosti, ko je klub skoraj da vsako sezono uspel formirati vsaj eno (mlajšo) selekcijo.

Da v Tršicah med otroci in mladino vlada zanimanje za najpomembnejšo postransko stvar na tem planetu, ni dvoma. O tem pričajo številni igralci, ki so pred leti nosili dres katere izmed mlajših selekcij kluba, danes pa nastopajo za okoliške (višjerangirane) klube.

V obdobju od leta 1970, ko je organizirana nogometna vadba prešla z osnovne šole na klub, so za Tršice nastopile prav vse mlajše selekcije. Od leta 1986 dalje je imel klub vsako sezono v tekmovanje prijavljeno vsaj eno izmed mlajših kategorij. V zadnjem obdobju je bila to najpogosteje ekipa cicibanov.

V kolikor bi v vsej zgodovini tršiškega nogometa morali izpostaviti največji klubski uspeh, bi se večina v klubu strinjala, da le-ta pripada ekipi mlajših dečkov, ki je v sezoni 2016/17 postala prvak okrožja.

Otroški vrvež je bil na tršiškem igrišču nazadnje slišati leta 2021. Pandemija covida in posledično dveletno neigranje tekem je otrokom vzelo veselje do nogometa. Po 25-ih letih je v eni izmed klubskih garderob zavladala tišina. Ki pa jo je trener Aleš Prchal že z naslednjo sezono odločen prekiniti. Da tudi Prchal velja za enega izmed nogometnih entuziastov, predanih svojemu lokalnemu klubu, dokazuje s polnim angažmajem pri ponovni vzpostavitvi mlajših klubskih struktur. V začetku aktualne sezone so se namreč v Tršicah odločili ponovno zavihati rokave in znova poskrbeti za klubski podmladek. Odzvala se je trideseterica otrok od petega do 12-ega leta, ki pod vodstvom Prchala enkrat tedensko pili svoje nogometne korake. Mlade nadobudneže tekom pomladi čakajo prve prijateljske tekme, ki bodo za trenerja Prchala eno izmed vodil za prihajajočo sezono. Zaenkrat kaže, da bi klub lahko prijavil v tekmovanje selekciji mlajših dečkov in starejših cicibanov.