Na jugovzhodu Češke leži Zlinska regija. Večja mesta (z nad 100 tisoč prebivalci) bomo tu iskali zaman. Predel Vizoviških vrhov južno od regijskega središča Zlin lepo odraža podobo celotne regije – gričevnata pokrajina z gozdovi in polji med katerimi so posejane vasice, večinoma z nekaj sto prebivalci. Ena takšnih vasi so tudi Dobrkovice.
V vasi s približno 250 prebivalci idilični mir prekinjajo edino zvoki traktorjev, ki v teh dneh z okoliških polj odvažajo pridelke. Vsaj zadnji konec tedna je bilo v vasi opaziti celo več kmetijske mehanizacije, kot osebnih vozil. Na splošno pa v Dobrkovicah vlada spokojni mir. Cesta, ki vodi skozi vas, je malo prometna. Tudi v bližini vasi ni kakšne prometnejše ceste ali drugega objekta, ki bi povzročal hrup in rušil spokojno vaško življenje.
Vzhodno ob vasi se nahaja manjša poslovno industrijska cona, ki vključuje žago ter družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo cevi in profilov. Tako kot generacije pred njimi, se mnogi prebivalci posvečajo kmetovanju. Predvsem poljedelstvu. Prva pisna omemba Dobrkovic sega v leto 1360. Podobno, kot pri mnogih vaseh, tudi tu ime kraja izvira iz predpone osebnega lastnega imena (Dobr-).
Vasi je bil dodeljen status samostojne občine leta 1990, svoj grb in zastavo pa je dobila 22 let kasneje. In to z anketo, po kateri je zmagoviti predlog prejel 37 (od 103 oddanih) glasov. Na vaškem grbu je upodobljena srebrna vrtnica z zlatim semenom iz katere izstopa zlat procesijski križ ter desno ob njem srebrno rezilo. Modra podlaga v grbu simbolizira pripadnost kraja moravski zemlji. Hkrati se detajli v grbu navezujejo na kmetijsko naravo vasi. Da sta bili do pričetka druge svetovne vojne poljedelstvo in živinoreja praktično edini panogi, ki sta omogočali preživetje, nam priča tudi vaška kronika. V njej lahko najdemo zabeležene podatke od točnega števila glav posameznih gospodarskih živali v določenih letih pa vse do točnega števila kokoši, gosi in jajc, ki so jih bili lokalni prebivalci primorani nameniti gospodarjem zemljišč.
Dobrkovice so od nekdaj veljale za revnejšo vas. Ker dela v vasi in okolici ni bilo dovolj za vse, so številni odhajali na sezonska dela v druge predele Češke. Pa tudi na ozemlje današnje Avstrije.
Vas sta še dodatno prizadeli obe svetovni vojni. 72 vaščanov je bilo vpoklicanih v vojaško službo. 10 od njih je v vojni izgubilo življenje. V spomin na padle vaščane so v Dobrkovicah leta 1921 postavili spomenik. Za nameček kraju ni bilo prizanešeno niti ob koncu druge svetovne vojne. V takratnih zračnih bombardiranjih je bilo poškodovano precej gospodarskih objektov skupaj z bivalnimi enotami.
Svoj kmečki značaj so Dobrkovice ohranile do danes. Nenazadnje to dokazuje tudi pogled na številna sadna drevesa na vrtovih hiš.
Brez dvoma je domačine potrebno pohvaliti za urejen izgled vasi. Predvsem osrednjega dela Dobrkovic. Le-ta se nahaja na najnižji točki kraja. Skozenj teče potok Holomna ob katerem so lepo urejene zelene površine, ki jih dopolnjujejo kapela Marije Pomočnice, lesena zvonica iz leta 1860 ter tlakovana pot preko dveh mostičkov. Na drugi strani vaške ceste je prav tako lepo urejeno avtobusno postajališče na katerem med tednom ustavlja 10 parov avtobusov, ki povezujejo Zlin z mestom Uhersky Brod. Trije pari avtobusov zavijejo v vas tudi ob koncih tedna in praznikih. Nekaj več avtobusov ustavlja še ob drugem postajališču, ki se nahaja približno kilometer z vasi ob nekoliko bolj prometni cesti.
Nekdaj se je v vasi nahajala tudi šola. A so jo zaradi premajhnega števila učencev leta 1976 dokončno ukinili. Zdi se, da ima danes najpomembnejšo vlogo v vasi po velikosti najbolj izstopajoč objekt. Tudi ta se nahaja v centru vasi, ob avtobusnem postajališču, v njem pa najdemo prostore prostovoljnega gasilskega društva, trgovine (odprte šest dni v tednu) ter gostišča, ki svoja vrata za obiskovalce odpira ob koncu tedna.
Dodaj odgovor