25 km jugozahodno od moravskošlezijske metropole Ostrave se vije razpotegnjena vas z zanimivim imenom. Čeprav v njej živi vsega 550 prebivalcev, je med njenima tablama, ki na severozahodu in jugovzhodu označujeta začetek oz. konec kraja, potrebno prehoditi kar 4 kilometre. V Kujavyh je nekaj lokalnih društev, ki si prizadevajo ohraniti bogato kulturno življenje v vasi. K njim lahko prištejemo tudi lokalni nogometni klub, ki je v okviru sokola po nekaj letih nedejavnosti v lanskem poletju znova oživel športno dejavnost članske ekipe.
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.
Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v
leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.


Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine.
Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.
V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si

Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«
osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.









Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.
Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.
Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu
potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.
Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.


V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje
izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor
bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem
okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.
A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).
Severno in južno ob vasi se razprostirajo neskončna pšenična ter polja oljne repice, medtem ko je s pogledom proti vzhodu možno ujeti vrhove hribovja Beskydy. Vas sta prvotno sestavljala dva zaselka – starejši slovanski (Kugiawa) in mlajši nemški (Clemesdorf). Naselji sta se kasneje združili v eno vas. Češki del je bil sčasoma germaniziran. Izvor imena po vsej verjetnosti izhaja iz staroslovanske besede kujati – žuboreti. Po glasovih Děrenskega potoka, ki teče skozi vas.

Medtem ko najstarejša pisna omemba kraja sega v leto 1293, se sedanje ime prvič pojavi leta 1461. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom in drobno obrtjo. Rodovitna tla ter ugodne podnebne razmere so močno pripomogle k dobrim pogojem za življenje. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je bila vas priključena nacistični Nemčiji. Leta 1998 so Kujavy – po 20-ih letih – znova pridobili status samostojne občine. Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.



Svoja simbola (grb in zastavo) je kraj s potrditvijo parlamenta dobil leta 2001. Na njem je na zeleni in modri podlagi upodobljena veja lipe z enim pokončnim listom ter pod njo lemež.


V Kujavyh sta tako vrtec kot osnovna šola. V stavbi vrtca ima svoj manjši prostor še pošta z »osnovno ponudbo« (ki denimo ne vključuje razglednic). Njeno delovanje finančno omogoča kraj. Na drugi strani si osnovnošolci in zaposleni svoje prostore delijo z vaškim uradom. Stavba je bila postavljena leta 1821 in je od vsega začetka služila šolanju otrok. Ker je bila večina prebivalstva nemške narodnosti, je pouk potekal v nemškem jeziku. V letih po vojni je število učencev v njej postopno naraščalo, zato je bila zgradba v drugi polovici 50-ih let deležna obnove in povečana na tri ter kasneje na štiri razrede. Zadnja obnova šole je bila izvedena pred dvema letoma (fasada, streha ter okolica). Sčasoma se je trend števila učencev obrnil navzdol. V zadnjih letih pouk v njej poteka v dveh razredih, kapaciteta šole pa je zapolnjena približno polovično.





Približno na sredini vasi (a na nasprotnem bregu potoka) se poleg šole nahaja še manjši park z igrali, vaška krčma (Hospudka u babičky) ter trgovina z osnovnimi živili, ki ima svoja vrata odprta tudi ob nedeljah. Dominanta vasi je cerkev svetega Mihaela iz leta 1833. Nadomestila je prvotno cerkev iz 14. stoletja, ki jo je dobrih sto let pred tem zajel požar. Ta je imela dva zvonova. Po požaru so iz teh dveh zvonov ulili dva nova zvonova od katerih eden še vedno zvoni s kujavskega zvonika. Na njem je napis v latinščini: »Naj se ob zvoku tega zvona grešniki obrnejo, naj se tresejo peklenske sile in naj zbežijo nevihte z naravnimi nesrečami.«



Po požaru so cerkev hitro obnovili. Takratni župnik si je prizadeval za izgradnjo nove cerkve, ki pa so jo odlagale Napoleonove vojne. Po bitki pri Austerlitzu so skozi Kujave korakali ruski vojaki. Za božič je bil v vasi nameščen transport ruskih vojakov, okuženih s tifusom. Z boleznijo so se kmalu okužili tudi številni domačini. V 81-ih dneh je bilo v vasi kar 74 pogrebov. Dva dni pred njegovo smrtjo je župniku uspelo, da je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve.


Ob poljski cesti, ki se med travniki in polji vije vzhodno od cerkve, so prebivalci Kujav skupaj z župnijo in naravovarstvenimi organizacijami v jeseni 2023 posadili drevored sestavljen iz 97-ih hrušk in 28 hrastov. Dogodka sta se udeležila tudi okoljski minister ter deželni glavar. Drevored so poimenovali Aleja svobode. Cilj akcije je (bil) simbolična ozdravitev pokrajine in njena osvoboditev od brezvestnega ravnanja.


Če velja kulturni dom za center dogajanja v vasi v hladnejšem delu leta, se večina dogajanja v poletnem času odvija na oz. ob nogometnem igrišču. V sklopu športnega parka se nahaja tudi bife, nadstreška s klopmi ter za pripravo hrano in manjše športno igrišče z asfaltno površino. Tu potekajo vaški dnevi ter ostali kulturni in družabni dogodki.


Nad južnim delom Kujav poteka avtocesta D1, ki povezuje Prago, Brno in Ostravo in se nato severneje naveže na poljsko avtocesto A1. Za njeno popolno manjka še približno 10-kilometrski odsek južno od Kujav, ki naj bi bil dokončan koncem tega leta.
V prihodnjih letih se vzporedno z avtocesto obeta izgradnja še enega viadukta. Češka namreč kot prva vzhodnoevropska država načrtuje izgradnjo hitre železnice po celi državi ter njeno navezanost na sosednje države. Potnikom bodo s tem omogočena hitrejša potovanja ne le znotraj Češke temveč tudi v sosednje države oz. njihove metropole (Varšava, Berlin, Dunaj in Bratislava). V kolikor bodo aktualni načrti uresničeni, naj bi eden prvih dokončanih odsekov vodil ravno mimo oz. nad Kujavy. Ravno v teh dneh je projekt mimo Kujav prejel pozitivno presojo vplivov na okolje. Za viaduktom je predvidena poglobljena trasa pod nivojem okoliških polj. Odsek se imenuje Moravska vrata II (Moravská brána II) in bo potekal med krajema Hranice na Moravě ter Ostravo.



A preden bo hitra železnica pričela dobivati končno podobo, bo skozi Kujave zapeljalo še na deset- (morda celo sto-) tisoče avtobusov v sklopu javnega regijskega prometa. Ki je v tem delu regije odlično razvit ter tako šolarjem, zaposlenim, upokojencem, izletnikom ter ostalim skupinam prebivalstva omogoča pogoste in ugodne vožnje z vlaki in avtobusi. Prvi sicer v Kujave ne vozijo, zato pa lahko lokalni prebivalci koristijo avtobuse do Fulneka in Studenke (7 parov ob delovnikih in trije ob koncih tedna ter praznikih), kjer je možnost prestopa na vlak, Tiska in Novega Jičina (sedež okrožja; devet oz. dva para avtobusov) ter z enega od treh postajališč s severnega roba vasi (za razliko od ostalih dveh se ta nahaja ob regionalni cesti) tudi do južnega dela Ostrave (11 oz. devet parov avtobusov).





Dodaj odgovor