Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Lukavice

Lukavice grb


september 2025

Vas Lukavice leži med reko Moravo in železniško progo s katero ima neposredno povezavo tako s centrom okrožja (Šumperk) na severu, regijsko prestolnico (Olomouc) na jugu ter češko metropolo, ki je oddaljena dobrih 200 km. Skupaj s še dvema vasema tvori samostojno občino. Starejšim prebivalcem olajša življenje v kraju trgovina z osnovnimi živili ter splošni zdravnik, medtem ko mladim družinam predstavlja prednost življenja v Lukavicah tako vrtec kot šola. Poleg gasilcev za druženje in aktivno življenje vaščanov skrbi tudi sokolsko društvo v sklopu katerega svoje vrline ob pomladnih in jesenskih koncih tedna na ogled ponujajo tudi nogometaši lukaviškega nogometnega kluba.

V Lukavicah živi 600 prebivalcev (po zadnjem štetju jih v občini prebiva 863). Prva pisna omemba kraja sega v leto 1273. Kot to velja za veliko večino čeških krajevnih imen, tudi imajo tudi Lukavice svoje nemško ime (Lukawetz).

Pogled na Lukavice z železniško postajo.

Tri lokalne prometnice pripeljejo v vas iz različnih smeri in se stikajo v njenem središču. Lukavice se tam razširijo v širši prostor pravokotne oblike, ki ga obdajajo hiše ter manjše večstanovanjske stavbe z dvema krakoma ceste. Med njima se nahajajo kapela

Kraj, ki leži  na nadmorski višini 262 m n.m., je svoj grb dobil pred 25-imi leti. Na njem je v zelenem ščitu pod rdečo glavo s tremi srebrnimi stožci upodobljen srebrn labod z rdečim kljunom in dvignjenimi krili, ki leti na valoviti modri podlagi ščita. Lukavice so v začetku 14. stoletja pripadale provinci Mohelnice kot fevd olomuških škofov. To obdobje v grbu simbolizira rdeča glava ščita s stožci, ki je del emblema olomuške škofije in emblema Mohelnice. V lukaviškem znaku trije stožci simbolizirajo tri kraje, ki sestavljajo občino Lukavice. Simbol laboda je bil na novejši grb prenešen z zgodovinskega pečata kraja.

svetih Cirila in Metoda, stavba vaškega urada in spomenik borcem za svobodo. Prostor zapolnjuje še pas zelenja z drevesi.

Nekaj deset metrov zahodno od vaškega središča je eno od dveh avtobusnih postajališč. Ob katerem ustavi zgolj en avtobus dnevno. Nekaj več »prometa« je ob  severno ležečem postajališču, čigar ime nakazuje na bližnjo tovarno papirja.

Postajališče služi dnevno šestim parom avtobusov (ob koncih tedna in praznikih dvema), ki povezujejo vasi med Lukavicami in nekaj kilometrov južneje ležečim mestom Mohelnice.

Bolj kot ime avtobusnega postajališča prisotnost industrije v kraju ponazarja od daleč vidni dimnik. Glavni delodajalec v kraju ima proizvodnjo usmerjeno v izdelavo specialnih ovojnih papirjev in papirnatih vrečk. Gladki ovojni papir, namenjen predvsem pakiranju, transportu in skladiščenju živil in industrijskih izdelkov, je primarno namenjen izvozu po celem svetu (kjer konča več kot dve tretjini vseh proizvedenih izdelkov).

Podoba laboda kot simbola kraja v središču Lukavic. V ozadju vaški urad ter kapela sv. Cirila in Metoda.

Sedanja tovarna se navezuje na dolgo papirniško tradicijo. V Lukavicah so namreč papir izdelovali že v začetku 20. stoletja. Na mestu današnje tovarne je prvotno stal mlin z vodno turbino in elektrarno za potrebe podjetja. Leta 1907 je mlin pogorel do tal. Leto zatem je novi lastnik dal mlin preurediti v tovarno

za proizvodnjo kartona z enim papirnim strojem. Tovarna je sčasoma širila svojo proizvodnjo in tržišča širom Evrope in Bližnjega vzhoda. Druga svetovna vojna je tovarno močno poškodovala. Po zaslugi njenih zaposlenih, ki so poskrbeli za obnovo (v sklopu katere je bil postavljen dimnik), se je proizvodnja znova zagnala jeseni leta 1945. Od začetka proizvodnje so papirnico povezali z bližnjo železnico, tovarna pa je uporabljala energijo vodnega kolesa, nameščenega na reki Moravi, ki tod teče v dveh krakih. S svojo širitvijo proizvodnje in uspešnimi prodori na tuje trge je papirnica postala eden pomembnejših delodajalcev v celotni regiji.

Vhod v vaški urad krasi grb kraja.

Nedaleč od vhoda v tovarno stoji edina trgovina z osnovnimi dobrinami, ki ima svoja vrata odprta vse dni v tednu z izjemo nedelj. Če bi nadaljevali v isti smeri bi po nekaj deset metrih prispeli do železniške proge, ki vodi ob zahodnem robu vasi. Gre za enega pomembnejših železniških odsekov v državi, ki povezuje Češko Třebovo (Česká Třebová), od koder vodi glavni koridor do Prage, ter Přerov, kjer se železniško omrežje nadaljuje v različne smeri – proti jugozahodu do Brna, jugu proti Dunaju ter severovzhodu v smeri Ostrava – Varšava. Proga je del tretjega železniškega koridorja. Je elektrificirana in dvotirna po vsej svoji dolžini.

Osnovna šola.

Celoten odsek proge med Olomoucem in Prago (mimo Lukavic) se je pričel graditi avgusta leta 1842. Čeprav je bil sprva položen zgolj en tir je bila trasa že v začetku urejena za dvotirno progo. Dokončana je bila po treh letih, promet po njej pa je stekel 20. avgusta 1845. Vlak je takrat za pot med Prago in Olomoucem (slabih 250 km) potreboval sedem ur in 40 minut.

Tudi zato, ker je proga predstavljala pomembno povezavo med češkim in moravskim delom, je država med letoma 1930

– 33 odseku Češka Třebova – Olomouc dogradila drugi tir. Po letu 1957 se je proga postopoma elektrificirala. Na kot prvi progi na Češkem je s 1. januarjem letošnjega leta stopil v uporabo evropski sistem za nadzor vlakov (t.i. ETCS).

Ob progi med Prago in Olomoucem je bilo sprva 26 postaj, razdeljenih po razredih. Svojo železniško postajo V. (najnižjega) razreda so imele tudi Lukavice. Predvsem zaradi lažjega razločevanja postaja od konca druge svetovne vojne nosi ime Lukavice na Moravskem (Lukavice na Moravě). V češkem delu države se namreč nahaja še en kraj z imenom Lukavice, ki ima prav tako svojo železniško postajo. Na postaji je bila sprva

Spomenik žrtvam prve svetovne vojne pred stavbo osnovne šole.
Ob vzhodnem robu Lukavic teče reke Morava.

V okviru modernizacije 2. železniškega koridorja (od avgusta 2005 do oktobra

postavljena stražarnica s čakalnico. Pomen postaje se je povečal, ko je bil stranski (vlečni) tir podaljšan (priključen) k bližnjim odprtim kopom. Po dograditvi drugega tira je bila prvotna stavba porušena in zgrajena nova.

2008) so bili na postaji položeni novi tiri in dodan en otočni peron z manjšim nadstreškom, dostopen preko podhoda z dvigalom. Ker je postaja daljinsko upravljana iz centralne dispečerske pisarne v Přerovu, na njej ni železniškega osebja.

V Lukavicah danes ustavljajo osebni potniški vlaki, ki sicer vozijo med severno ležečim krajem Kouty nad Desnou ter Nezamyslicami, ležečih 70 km južneje od Lukavic. V delovnih dneh progo prevozi 18 parov vlakov. Zanimivo, da je njihovo število ob koncih tedna in praznikih komaj kaj manjše (le dva para manj). Za kar si regijska prometna politika zasluži pohvalo. Poleg potniških v Lukavicah ustavlja tudi en hitri (jutranji) vlak na trasi iz Šumperka v Olomouc.

Potniški promet na progi se opravlja z vlaki RegioPanter proizvajalca Škoda Transportation. Podjetje je pričelo s proizvodnjo te vrste vlakov leta 2011, do danes pa jih je izdelalo 231. Model se je izkazal za zelo uspešnega. Zaradi naraščajočega števila naročil se je njihova proizvodnja (natančneje, končno sestavljanje) leta 2020 iz Ostrave

Med železniško postajo in tovarno papirja stojita dva večstanovanjska objekta.

preselila v Plzen. Iste tipe vlakov imajo danes v svojem voznem parku še Slovaške, Latvijske, Estonske in Uzbekistanske železnice.

Avtobusno postajališče stoji na severnem delu vasi.

V južnem predelu kraja so turistom na voljo tudi dva apartmaja. V njuni bližini dneve v družbi vrstnikov preživljajo najmlajši prebivalci Lukavic in okoliških vasi. Ki si prostore v stavbi vrtca delijo z manjšo vaško knjižnico. Njihovi sosedje so osnovnošolci. Stavba (nižje stopnje) osnovne šole namreč stoji poleg vrtca s katerim si deli dvorišče. Skrit za drevesom se ob poslopju nahaja spomenik žrtvam 

Utrinek z južnega predela Lukavic.

prve svetovne vojne.

Na skrajnem južnem robu vasi si lahko svoj prosti čas zapolnijo ljubitelji športa. Poleg osrednjega nogometnega se nahaja še manjše nogometno in večnamensko igrišče ter ograjeno otroško igrišče z igrali.

Jez Lukavice na reki Moravi.

Vzhodna stran Lukavic se zaključi ob bregu reke Morave, ki teče po Moravski vse

do tromeje z Avstrijo in Slovaško. Do svojega izliva v naravno mejo med omenjenima državama. Tako po svoji dolžini (80% svojega toka – 284 km – teče po ozemlju Češke) kot po površini porečja velja za tretjo največjo reko v državi (za Labo in Vltavo). Njeno porečje zajema 26% ozemlja države.

Morava je priljubljen cilj ljubiteljev kajakašev in raftarjev.

Reko je v njenem spodnjem toku poimenovalo že predkeltsko prebivalstvo. Ime Morava zato spada med najstarejša staroevropska imena vodovja. Po reki sta

dobili ime zgodovinska pokrajina Moravska in avstrijsko ozemlje Moravskega polja (Marchfeld). Severno od Lukavic reka vstopi v široko Zgornjemoravsko sotesko, skozi katero nato teče v številnih meandrih. Na reki ni nobenih umetnih pregrad (jezer). Za regulacijo pretoka vode (primarno zaradi zaščite pred poplavami) je na njej postavljenih nekaj jezov. Eden takšnih je tudi v bližini Lukavic (jez nosi ime po imenu kraja). Reka Morava je tudi priljubljena med rekreanti. Njeni rokavi, vodne površine in mirni odseki ponujajo idealne pogoje za ribolov, vodne športe, vožnjo s kanuji in rafti. Na odsekih z mirnim tokom je zelo priljubljeno čolnarjenje. V času sezone je v bližini Lukavic (ob jezu) na voljo izposoja čolnov, raftov in kajakov.

V Lukavicah živi 600 prebivalcev (po zadnjem štetju jih v občini prebiva 863). Prva pisna omemba kraja sega v leto 1273. Kot to velja za veliko večino čeških krajevnih imen, tudi imajo tudi Lukavice svoje nemško ime (Lukawetz).

Kraj, ki leži na nadmorski višini 262 m n.m., je svoj grb dobil pred 25-imi leti. Na njem je v zelenem ščitu pod rdečo glavo s tremi srebrnimi stožci upodobljen srebrn labod z rdečim kljunom in dvignjenimi krili, ki leti na valoviti modri podlagi ščita. Lukavice so v začetku 14. stoletja pripadale provinci Mohelnice kot fevd olomuških škofov. To obdobje v grbu simbolizira rdeča glava ščita s stožci, ki je del emblema olomuške škofije in emblema Mohelnice. V lukaviškem znaku trije stožci simbolizirajo tri kraje, ki sestavljajo občino Lukavice. Simbol laboda je bil na novejši grb prenešen z zgodovinskega pečata kraja.

Tri lokalne prometnice pripeljejo v vas iz različnih smeri in se stikajo v njenem središču. Lukavice se tam razširijo v širši prostor pravokotne oblike, ki ga obdajajo hiše ter manjše večstanovanjske stavbe z dvema krakoma ceste. Med njima se nahajajo kapela svetih Cirila in Metoda, stavba vaškega urada in spomenik borcem za svobodo. Prostor zapolnjuje še pas zelenja z drevesi.

Nekaj deset metrov zahodno od vaškega središča je eno od dveh avtobusnih postajališč. Ob katerem ustavi zgolj en avtobus dnevno. Nekaj več »prometa« je ob  severno ležečem postajališču, čigar ime nakazuje na bližnjo tovarno papirja. Postajališče služi dnevno šestim parom avtobusov (ob koncih tedna in praznikih dvema), ki povezujejo vasi med Lukavicami in nekaj kilometrov južneje ležečim mestom Mohelnice.

Bolj kot ime avtobusnega postajališča prisotnost industrije v kraju ponazarja od daleč vidni dimnik. Glavni delodajalec v kraju ima proizvodnjo usmerjeno v izdelavo specialnih ovojnih papirjev in papirnatih vrečk. Gladki ovojni papir, namenjen predvsem pakiranju, transportu in skladiščenju živil in industrijskih izdelkov, je primarno namenjen izvozu po celem svetu (kjer konča več kot dve tretjini vseh proizvedenih izdelkov).

Sedanja tovarna se navezuje na dolgo papirniško tradicijo. V Lukavicah so namreč papir izdelovali že v začetku 20. stoletja. Na mestu današnje tovarne je prvotno stal mlin z vodno turbino in elektrarno za potrebe podjetja. Leta 1907 je mlin pogorel do tal. Leto zatem je novi lastnik dal mlin preurediti v tovarno za proizvodnjo kartona z enim papirnim strojem. Tovarna je sčasoma širila svojo proizvodnjo in tržišča širom Evrope in Bližnjega vzhoda. Druga svetovna vojna je tovarno močno poškodovala. Po zaslugi njenih zaposlenih, ki so poskrbeli za obnovo (v sklopu katere je bil postavljen dimnik), se je proizvodnja znova zagnala jeseni leta 1945. Od začetka proizvodnje so papirnico povezali z bližnjo železnico, tovarna pa je uporabljala energijo vodnega kolesa, nameščenega na reki Moravi, ki tod teče v dveh krakih. S svojo širitvijo proizvodnje in uspešnimi prodori na tuje trge je papirnica postala eden pomembnejših delodajalcev v celotni regiji.

Nedaleč od vhoda v tovarno stoji edina trgovina z osnovnimi dobrinami, ki ima svoja vrata odprta vse dni v tednu z izjemo nedelj. Če bi nadaljevali v isti smeri bi po nekaj deset metrih prispeli do železniške proge, ki vodi ob zahodnem robu vasi. Gre za enega pomembnejših železniških odsekov v državi, ki povezuje Češko Třebovo (Česká Třebová), od koder vodi glavni koridor do Prage, ter Přerov, kjer se železniško omrežje nadaljuje v različne smeri – proti jugozahodu do Brna, jugu proti Dunaju ter severovzhodu v smeri Ostrava – Varšava. Proga je del tretjega železniškega koridorja. Je elektrificirana in dvotirna po vsej svoji dolžini.

Celoten odsek proge med Olomoucem in Prago (mimo Lukavic) se je pričel graditi avgusta leta 1842. Čeprav je bil sprva položen zgolj en tir je bila trasa že v začetku urejena za dvotirno progo. Dokončana je bila po treh letih, promet po njej pa je stekel 20. avgusta 1845. Vlak je takrat za pot med Prago in Olomoucem (slabih 250 km) potreboval sedem ur in 40 minut.

Tudi zato, ker je proga predstavljala pomembno povezavo med češkim in moravskim delom, je država med letoma 1930 – 33 odseku Češka Třebova – Olomouc dogradila drugi tir. Po letu 1957 se je proga postopoma elektrificirala. Na kot prvi progi na Češkem je s 1. januarjem letošnjega leta stopil v uporabo evropski sistem za nadzor vlakov (t.i. ETCS).

Ob progi med Prago in Olomoucem je bilo sprva 26 postaj, razdeljenih po razredih. Svojo železniško postajo V. (najnižjega) razreda so imele tudi Lukavice. Predvsem zaradi lažjega razločevanja postaja od konca druge svetovne vojne nosi ime Lukavice na Moravskem (Lukavice na Moravě). V češkem delu države se namreč nahaja še en kraj z imenom Lukavice, ki ima prav tako svojo železniško postajo. Na postaji je bila sprva postavljena stražarnica s čakalnico. Pomen postaje se je povečal, ko je bil stranski (vlečni) tir podaljšan (priključen) k bližnjim odprtim kopom. Po dograditvi drugega tira je bila prvotna stavba porušena in zgrajena nova.

V okviru modernizacije 2. železniškega koridorja (od avgusta 2005 do oktobra 2008) so bili na postaji položeni novi tiri in dodan en otočni peron z manjšim nadstreškom, dostopen preko podhoda z dvigalom. Ker je postaja daljinsko upravljana iz centralne dispečerske pisarne v Přerovu, na njej ni železniškega osebja.

V Lukavicah danes ustavljajo osebni potniški vlaki, ki sicer vozijo med severno ležečim krajem Kouty nad Desnou ter Nezamyslicami, ležečih 70 km južneje od Lukavic. V delovnih dneh progo prevozi 18 parov vlakov. Zanimivo, da je njihovo število ob koncih tedna in praznikih komaj kaj manjše (le dva para manj). Za kar si regijska prometna politika zasluži pohvalo. Poleg potniških v Lukavicah ustavlja tudi en hitri (jutranji) vlak na trasi iz Šumperka v Olomouc.

Potniški promet na progi se opravlja z vlaki RegioPanter proizvajalca Škoda Transportation. Podjetje je pričelo s proizvodnjo te vrste vlakov leta 2011, do danes pa jih je izdelalo 231. Model se je izkazal za zelo uspešnega. Zaradi naraščajočega števila naročil se je njihova proizvodnja (natančneje, končno sestavljanje) leta 2020 iz Ostrave preselila v Plzen. Iste tipe vlakov imajo danes v svojem voznem parku še Slovaške, Latvijske, Estonske in Uzbekistanske železnice.

V južnem predelu kraja so turistom na voljo tudi dva apartmaja. V njuni bližini dneve v družbi vrstnikov preživljajo najmlajši prebivalci Lukavic in okoliških vasi. Ki si prostore v stavbi vrtca delijo z manjšo vaško knjižnico. Njihovi sosedje so osnovnošolci. Stavba (nižje stopnje) osnovne šole namreč stoji poleg vrtca s katerim si deli dvorišče. Skrit za drevesom se ob poslopju nahaja spomenik žrtvam prve svetovne vojne.

Na skrajnem južnem robu vasi si lahko svoj prosti čas zapolnijo ljubitelji športa. Poleg osrednjega nogometnega se nahaja še manjše nogometno in večnamensko igrišče ter ograjeno otroško igrišče z igrali.

Vzhodna stran Lukavic se zaključi ob bregu reke Morave, ki teče po Moravski vse do tromeje z Avstrijo in Slovaško. Do svojega izliva v naravno mejo med omenjenima državama. Tako po svoji dolžini (80% svojega toka – 284 km – teče po ozemlju Češke) kot po površini porečja velja za tretjo največjo reko v državi (za Labo in Vltavo). Njeno porečje zajema 26% ozemlja države.

Reko je v njenem spodnjem toku poimenovalo že predkeltsko prebivalstvo. Ime Morava zato spada med najstarejša staroevropska imena vodovja. Po reki sta dobili ime zgodovinska pokrajina Moravska in avstrijsko ozemlje Moravskega polja (Marchfeld). Severno od Lukavic reka vstopi v široko Zgornjemoravsko sotesko, skozi katero nato teče v številnih meandrih. Na reki ni nobenih umetnih pregrad (jezer). Za regulacijo pretoka vode (primarno zaradi zaščite pred poplavami) je na njej postavljenih nekaj jezov. Eden takšnih je tudi v bližini Lukavic (jez nosi ime po imenu kraja). Reka Morava je tudi priljubljena med rekreanti. Njeni rokavi, vodne površine in mirni odseki ponujajo idealne pogoje za ribolov, vodne športe, vožnjo s kanuji in rafti. Na odsekih z mirnim tokom je zelo priljubljeno čolnarjenje. V času sezone je v bližini Lukavic (ob jezu) na voljo izposoja čolnov, raftov in kajakov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja