Če magistralna cesta vaščanom po eni strani olajša povezave do okoliških večjih mest, promet na njej zagotovo ne prispeva k blagostanju miru željnih prebivalcev. Magistralna cesta pod imenom I/35 namreč velja za eno najpomembnejših cestnih komunikacij v državi. Z 285 kilometri velja za drugo najdaljšo cesto tega ranga. Povezuje sever Češke (od tromeje z Nemčijo in Poljsko) s Slovaško na skrajnem vzhodu države. Vzhodna polovica Ostřetina se dobesedno drži omenjene ceste dokler se le ta približno na sredini vasi ne usmeri izraziteje proti jugovzhodu, medtem ko se naselje nadaljuje proti vzhodu ob manj prometni lokalni cesti.

Ostřetin šteje približno 730 prebivalcev in ima status samostojne občine h kateri spada še manjša vas Visoka pri Holicah (Vysoká u Holic). Po številu prebivalcev jo lahko štejemo med večja naselja vaškega tipa. V kolikor bi za merilo vzeli njeno dolžino, bi (po nogometno napisano) nedvomno zasedla zgornji del lestvice. Povprečen hodec bi namreč med skrajnim vzhodnim in zahodnim delom vasi potreboval približno uro hoda. Skoraj štiri kilometre sta si namreč oddaljeni točki s tablo imena kraja oz. prekrižanim napisom na njej.

Zaradi oblike vasi ne čudi, da je v njej kar šest avtobusnih postajališč. In prav tolikšno je tudi število avtobusnih linij, ki vodijo po trasi magistralne ceste. Ob njej najdemo tri postajališča. Od šestih linij dve nadaljujeta traso po lokalni cesti skozi vzhodni del vasi. Pomembnost magistralne ceste posledično prinaša tudi pogoste avtobusne veze do bližnjih večjih mest v Pardubiški in tudi sosednji Kralovehraški regiji. Ostřetin je od zahodneje ležeče regijske prestolnice Pardubice (ki so hkrati tudi središče okrožja) oddaljen približno 17 km. V delovnih dneh ju povezuje 11 parov avtobusov (ob vikendih in praznikih devet parov). Še z dvema paroma avtobusov več je ob delovnih dneh možno potovati do severneje ležečega Hradca Kralove (sicer metropole istoimenske pokrajine). Nič manj pomembne niso povezave niti do drugih okoliških mest, kot so Holice (15 parov avtousov), Vysoke Myto (10 parov), Svitavy (13 parov), Chocen (5 parov), Horni Jeleni itd.

O izvoru imena vasi kroži več razlag. Po eni naj bi naziv izviral iz besede srečati (»střet«), kar asociira na omenjeni spopad vojska v bližini. Zopet druga razlaga se nanaša na – v češčini – del obdelane zemlje v središču (»ostředek«) med okoliškimi naselji. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je naselje Ostřetin dobilo ime Tizmansdorf po svojem ustanovitelju, ki je bil vodja skupine nemških naseljencev, kasneje pa mu je kralj podelil naziv posestnika in oblast nad največjim posestvom v regiji.

Prva pisna omemba vasi sega v leto 1336, ko je Jan Luksemburški gospodom iz Lipe dal v zakup mesto Vysoke Chvojno s trdnjavo in sosednjimi vasmi. Ena od teh vasi je bil tudi Ostřetin. Ta je verjetno nastal s krčenjem kraljevega gozda. Med načrtno kolonizacijo čeških kraljev v 13. in 14. stoletju je bil najverjetneje pridobljen tudi prostor za ustanovitev vasi Ostřetín. Po zemljiški knjigi, ki beleži podatke po letu 1494, je bilo v vasi Ostřetín 39 naseljencev. Kot je značilno za manjša posestva, so se tudi lastniki Ostřetina (kot delom posestva) skozi zgodovino menjavali.

Nastanek vasi med prvo nemško kolonizacijo ne pomeni, da je bilo prebivalstvo v vasi nemško. Prvotno prebivalstvo je bilo češko, kar v številnih primerih dokazujejo češki priimki v pisnih dokumentih. Zemljiška knjiga pardubiškega gospostva iz leta 1588 tako med 41. naseljenimi osebami omenja zgolj priimka nemškega izvora (Pfilla in Petrle).

S potrditvijo v parlamentu leta 2001 je Ostřetin dobil svoj grb leta 2001. Občinski znak je diagonalno razdeljen na dva dela. Spodnja polovica je zelena, zgornja pa zlata. Čez obe polovici – na navpični osi emblema – je bledo moder cvet sibirske perunike. Delitev grba na dve polovici simbolizira dve občinski naselji. Poševna delitev ščita hkrati simbolizira tudi najvišjo točko v okrožju Pardubice, imenovano Na Hradecich. Ta meri 335 m nadmorske višine in se nahaja v katastru občine Ostřetin. Cvet perunike na občinskem grbu se nanaša na redko in zaščiteno rastlino, ki so jo tod opazili že leta 1900. Svoj pomen imajo tudi barve, ki simbolizirajo travnike in gozdove okoli vasi (zelena), žitna polja in sonce (zlata), ter barvo rože (modra).

Poseben zgodovinski pečat je za kraj pustila t.i. Bitka pri Ostřetinu. Ta se je odvijala na blagi vzpetini imenovani Chmelnice. V času sedemletne vojne sta se 12. in 13. julija 1758 med dvodnevno bitko na južnem obrobju Ostřetina pomerili avstrijska in pruska vojska. O bitki je v zgodovinskih virih zelo malo podatkov. Nekaj informacij postrežejo kronike vasi, ki jih je vojna prizadela. Pruski kralj Friderik, ki je moral po uspehih avstrijske vojske opustiti obleganje Olomouca, se je umikal iz osrednje Moravske proti vzhodni Češki. Pruski vojaki so napredovali po cesti iz Vysokega Myta proti Hradcu Kralove. Avstrijska vojska, sestavljena iz petih polkov, se je premikala iz smeri Košumberka in zasedla gozd blizu Ostřetina ter s tem zaprla pot sovražniku. 12. julija 1758 je izbruhnila bitka med katero naj bi Prusi požgali vas in s tem dali signal pruski vojski v bližnjem Hradcu Kralove. Naslednji dan so na bojišče prispele pruske okrepitve in potisnile avstrijske čete z ozemlja, ki so ga pred tem zasedli. Število vojakov, ki se je na tem mestu borilo, do danes ni znano. Edini spomin na ne sicer prelomen zgodovinski trenutek spominja zgolj manjši križ ob glavni cesti.

Na stičišču magistralne in lokalne ceste se nahaja središče vasi. Ob cesti stoji stavba motela in restavracije s prostornim parkiriščem. Na njem v poletnem času gostinsko ponudbo popestri kiosk s točenim sladoledom. V senci nastanitvenega objekta je manjša trgovina v kateri imajo vaščani možnost nakupa osnovnih živil šest dni v tednu. Nedaleč proč pripominja padle v prvi svetovni vojni skrbno urejen spomenik. Kot zanimivost velja omeniti še en kamniti spomenik s ploščo, ki je bil v vasi postavljen 31. decembra 2000 in je posvečen generaciji tretjega tisočletja.

Med vožnjo skozi Ostřetin bi mnogim v oči zagotovo padla oranžna fasada stavbe osnovne šole. Šolstvo ima v kraju bogato in dolgo tradicijo. Leta 1793 je bila postavljena prva (lesena) stavba šole, ki je bila leta 1821 prezidana. Šolo je takrat obiskovalo do 180 otrok. Prvotna stara šola (v njej je danes mdr. pisarna občinskega urada), je bila zgrajena leta 1868. S sklepom šolskega sveta je bila šola 1896 razširjena v tri učilnice. Šolo je takrat obiskovalo 158 učencev. Občina je vsako leto finančno pomagala učencem iz manj premožnih družin. Učitelji in otroci so uprizarjali ljubiteljsko gledališče na lokalnih praznovanjih in veselicah. Leta 1913 je bila v šolo na stroške občine napeljana elektrika. Med prvo svetovno vojno je učiteljsko osebje štelo le dve osebi, medtem ko se je število učencev še vedno gibalo med 120 in 182. Pouk je zato potekal v dopoldanskih in popoldanskih urah. Šolsko leto 1918–1919 je bilo v znamenju praznovanja konca vojne in začetka nove državnosti. 7. marca 1920 so učenci praznovali 70. rojstni dan predsednika Masaryka. Na šoli in v vasi so se začele razvijati različne dejavnosti. Ustanovljena je bila tudi telesno vzgojna enota Sokol.

Med drugo svetovno vojno so bili otroci zadolženi za zbiranje odpadnega materiala in starega papirja. Ustanovni sestanek Združenja staršev je bil 27. septembra 1942. Združenje je organiziralo filmske večere in razstave knjig, izkupiček pa je bil namenjen nakupu šolskih potrebščin. V zadnjem vojnem letu je šolo obiskovalo 85 učencev.

1. oktobra 1950 so v lokalni šoli odprli tudi razred vrtca. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je šolo obiskovalo blizu 80 učencev. Sedanja stavba osnovne šole je bila uradno odprta 1. septembra 1963.

Šolo v Ostřetinu obiskujejo učenci nižje stopnje (od 1. do 5. razreda). V aktualnem šolskem letu je vanjo vpisanih 28 otrok, ki so razdeljeni v tri razrede. V sklopu šole je tudi vrtec, ki ima svoje prostore na nasprotni strani ene izmed stranskih vaških cest.

Vhod v šolo vodi mimo stavbe s pisarno vaškega urada v kateri ima svoje prostore tudi manjša knjižnica, medtem ko imajo prostovoljni gasilci svoje prostore v garažah prizidanih k zadnjemu delu objekta. Sprednji del lepo obnovljene fasade krasi spominska plošča s podobami treh vaščanov, ki so bili v času druge svetovne vojne piloti Kraljevega vojnega letalstva (RAF).

Čeprav najvišja, a očem skrita, stoji na severnem delu vasi župnijska cerkev Marijinega oznanjenja. Cerkev v vasi se prvič omenja leta 1350. Po zapisu v župnijski spominski knjigi je na starem pokopališču stala lesena cerkev. To so leta 1758 skupaj z vasjo požgali Prusi v t.i. sedemletni vojni. Leta 1781 je bila zgrajena sedanja enoladijska cerkev. Na njenem zvoniku so obešeni štirje zvonovi.

Severozahodno od Ostřetina velja omeniti vzpetino Javůrka, pod čigar lapornatim pobočjem teče studenec, ki ga napaja obilen izvir čiste vode. V njegovi bližini so postavili manjše zdravilišče in kasneje še tovarno sodavice. O izviru obstaja veliko zgodb, njegova zdravilna moč pa je bila prepoznana že v 14. stoletju. Bolani ženi enega izmed lokalnih posestnikov se je prikazala Mati Božja in jo povabila, naj jo odpelje do gozdnega izvira pod Javůrko, ki ga je ljudstvo takrat zelo cenilo, in se v njem okopa. Žena je ubogala nasvet in resnično ozdravela. V zahvalo je dala v bližini izvira zgraditi toplice in kapelo. Med tridesetletno vojno so bile toplice opustošene. Okoli leta 1900 je lastnik posestva toplice obnovil in razširil. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zdravilišče prenehalo delovati, medtem ko so v sosednji stavbi še nekaj let proizvajali pijače.