Sehradice ležijo v manj izraziti dolini potoka (oz. manjše reke) Zgornja Olšava (Horní Olšava), severovzhodno od znanega zdraviliškega mesta Luhačovice. Od regijske metropole Zlin (ki hkrati velja tudi za središče okrožja) so oddaljene približno 15 km vožnje. Skozi vas s 666 prebivalci (podatek iz preteklega leta) vodijo tri lokalne avtobusne linije. Vaščanom sta na voljo dve postajališči. Najpogostejše so povezave z Zlinom (20 parov avtobusov ob delovnih dneh ter 8 parov ob koncih tedna in praznikih), mestom Valašske Klobouky (14 oz. 6 parov). Nekaj manj dnevnih povezav je še do bližnjih okoliških krajev (Luhačovice, Ujezd in Slavičin).

Vas leži na nadmorski višini 316 m n.m. in ima staus samostojne občine. Južna polovica njenega ozemlja leži v zavarovanem krajinskem parku Beli Karpati (Bílé Karpaty). Kot večina vasi v tej regiji so tudi Sehradice znane po gojenju sadnega drevja, predvsem sliv in jablan. Večino okoliških kmetijskih zemljišč sestavljajo travniki in pašniki.

Ime Sehradice se prvič omenja leta 1261 v epitetu lastnikov gradu Sehradice. V pritožbi opata vizoviškega samostana papežu se omenjata »Iessek et Staschek fratres de Ingraditz (Zhragitz)«, v prevodu »Ješek in Stašek, brata iz Sehradic«. Vas Sehradice bi znala biti še starejšega datuma, saj je bila ves čas del velikega škofovskega fevda z upravnim središčem Engelsberk. Po letu 1613 je bila vas vključno z večino posesti v regiji v lasti starodavnega madžarskega plemstva Serenyijev. Zanimivo, da je posestvo Sehradic po prvi svetovni vojni na podlagi dražbe pripadlo zakoncema Zbořil, ki sta bila lastnika vse do leta 1948.

Ves čas svojega obstoja so bile Sehradice značilna kmečka vas, kjer se je gojilo predvsem žito in krompir, pomembni panogi sta bili tudi sadjarstvo in čebelarstvo. Velik del občinskega katastra prekrivajo gozdovi. V preteklosti so bila gozdnata območja pogosto predmet sporov, saj so skoznje potekale meje posesti.

Sehradice so za obiskovalce zanimive predvsem v poletnem času, ko s svojim kopališčem v vročih dneh vabijo na prijetno ohladitev. Manjši bazen ter večnamensko igrišče in prostorno parkirišče so del športno sprostitvenega centra na robu vasi, ki ga obdaja naravna idila. Njihova izgradnja sega v 90. leta prejšnjega stoletja. Zanimivo, da se bazen polni z vodo iz šestintrideset metrov globoke vrtine, ki jo je občina izvrtala pred dobrimi desetimi leti. Po vaških načrtih naj bi v prihodnosti na tem mestu zgradili tudi objekte za kulturne prireditve.

Svoj uradni grb so s potrditvijo parlamenta Sehradice dobile leta 2000. V njem je na modrem ščitu upodobljena srebrna trdnjava, ki jo tvorita obzidje (zidna krona) in stolp z oknom. Na vrhu sta ob straneh dodana dva pokončna, nazaj obrnjena pluga, medtem ko v spodnjem levem kotu del trdnjave prekrivajo trije rdeči volčji zobje.

Čeprav v vasi ni cerkvenega objekta, lahko med sprehodom po Sehradicah naletimo na kar nekaj verskih znamenj (križi, božja muka, kip svetega Frančiška) od katerih še najbolj pade v oči za ta del Češke značilna lesena zvonica. Ta je postavljena v središču vasi, nasproti vaškega urada ter ob stavbi vrtca. Zgolj nekaj deset metrov dalje po stranski cesti stoji še manjša osnovna šola za učence od prvega do četrtega razreda. V isti stavbi ima svoje prostore tudi manjša vaška knjižnica.

Trgovina z osnovnimi živili ima velik pomen predvsem za starejšo populacijo vaščanov. Ta je odprta šest dni v tednu. Ob koncih tedna imajo domačini možnost druženja ob kozarcu piva v vaškem gostišču. Na enem od severnih obrobij Sehradic (vas je razpotegnjena ob manj pomembni lokalni cesti v smeri JZ – SV) se na zemljišču kmečke zadruge nahaja nekaj gospodarskih stavb manjših podjetij. V tem delu kraja ima svoje prostore domača pekarna, ki ima v ponudbi sveže pečni kruh ter bagete po predhodnem internetnem naročilu. Nedaleč proč se nahaja še bife, kjer so v delovnih dneh na voljo topli obroki (dnevno imajo na meniju tri različna kosila).  

S Sehradicami je tesno povezan rod glasbenih ustvarjalcev Maňas. Leta 1921 rojeni František je bil po svoji profesiji skladatelj. Ustvaril je več sto skladb. Kar nekaj od njih so jih v svoj repertoar uvrstile godbe po vsem svetu. Poleg plesnih skladb je skladal tudi klasično glasbo, večinoma navdihnjeno z moravskimi ljudskimi pesmimi. Glasbeni pečat je pustil tudi Františkov starejši brat Vaclav. Slednji je sledil svoji otroški ljubezni glasbi, ki jo je spoznaval večinoma kot samouk. Za razliko od svojega brata se z glasbo nikdar ni ukvarjal profesionalno. Družino je preživljal kot kmet na svojem posestvu. Kljub temu je v svojem življenju napisal okoli 300 večinoma sproščujočih in plesnih skladb, pa tudi skladbe v koncertnem slogu. Postal je znan kot avtor in aranžer žalostnih skladb. Tudi njegova sinova Vaclav mlajši in František mlajši sta sledila očetovim stopinjam in življenje posvetila glasbi. V čast svojim glasbenim mojstrom v Sehradicah vsako leto prirejajo tradicionalni Maňasov glasbeni festival.

Poleg tradicionalnih (organiziranih) druženj na vasi za aktivno življenje starejšega dela prebivalcev skrbi klub seniorjev. Ustanovljen je bil pred poldrugim desetletjem. V želji po obogatitvi življenja v klubu organizirajo številne dogodke (izleti, tečaji kuhanja, pletenja, turnirji v biljardu, miklavževanja) in druženja (ob tabornem ognju).

Kot v mnogih vaseh, tudi v Sehradicah najdaljša tradicija aktivnega delovanja pripada prostovoljnemu gasilskemu društvu. To je bilo ustanovljeno leta 1899. S svojo organizacijo pustnih povork, že omenjenega glasbenega festivala, raznih gasilskih tekmovanj ter postavitve mlaja velja za najaktivnejše vaško združenje. Nekoliko mlajše je društvo čebelarjev (ustanovljeno leta 1934). Njihova glavna naloga je ohranjati in povečevati število čebeljih družin v regiji in s tem zagotavljati opraševanje dreves in rastlin v naravi. Hkrati si čebelarji z veseljem najdejo čas tudi za izobraževanje mladih. Svoj del v kolaž družabnega življenja Sehradic prispevata tudi ribiško in lovsko društvo.