Na skrajnem zahodnem delu Pardubiške regije ležijo Selmice. Od bližnje termoelektrarne jo loči največja češka reka Laba. Njen tok teče južno od Selmic. Na tem delu je vijugasta reka oblikovala številne mrtve rokave in mokrišča. Kar nekaj rečnih predelov je danes razglašenih za krajinske parke in naravne rezervate.
Turiste bomo v Selmicah videli le redko. Če že, si bodo kraj izbrali zgolj za kratek postanek med sprehodom ali kolesarjenjem po bližnji okolici. Roko na srce, vas niti ne premore znamenitost, ki bi obiskovalce privabila izključno v Selmice. A to dejstvo kaj prida ne moti niti ne 150 vaščanov, ki tako lahko živijo svoje mirno (podeželsko) življenje brez množic turistov.
Kljub majhnosti imajo Selmice status samostojne občine. Grb in znak je vas dobila šele pred petimi leti. Kot v mnogih primerih ima podeželska idila tudi svojo ceno. V današnji dobi si je namreč življenje v vasi težko predstavljati brez jeklenega konjička. Že najbližja trgovina z osnovnimi živili je oddaljena nekaj kilometrov. In kdor pri hiši nima avto, mu ne preostane drugega, kot uporabiti javni prevoz. A tudi avtobusov, ki ustavijo na edinem vaškem postajališču, ni ravno v izobilju. Z večjim bližnjim mestom (Přelouč) Selmice dnevno povezuje sedem parov avtobusov. In to zgolj med ponedeljkom in petkom. Ob koncih tedna in praznikih povezav ni.
Kraj je od regijske metropole (Pardubice) oddaljen dobrih 30 kilometrov. Nahaja se na nadmorski višini 200 m n.m. V zgodovinskih virih je prvič omenjen leta 1142. Velika večina okoliških površin prekrivajo travniki oz. so namenjena poljedelstvu. Manjši del odpade na gozdove.
Po višini glavna dominanta v vasi je na daleč vidna neogotska cerkev svetega Lovrenca, postavljena leta 1907. Njena predhodnica (lesena cerkev) je bila na istem mestu porušena leta 1832. Okoli cerkve se nahaja vaško pokopališče. Celotno posestvo je bilo leta 1998 razglašeno za kulturni spomenik. Na seznamu kulturnih spomenikov se nahaja tudi baročni kip sv. Gotharda iz leta 1729, ki se nahaja v zahodnem delu vasi.
Edina aktivna dejavnost v vasi je vezana na nogometni klub SK Selmice. Klub v letošnjem letu praznuje častitljivih sto let. Jubilej je poleti proslavil s prijateljsko tekmo proti nekdanjim (legendam) češkega (oz. češkoslovaškega) nogometa. Kot v mnogih manjših krajih, so tudi v Selmicah nogometne tekme edina dejavnost, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Na ozemlju Selmic velja omeniti tudi Františkov dvor (Franzenshof), imenovan po prvem avstrijskem cesarju Francu I. Gre za podružnico (nekdaj cesarske dvorne) kobilarne iz bližnjega mesta Kladruby, ki jo je dal cesar postaviti za vzrejo konj, starih od enega do štirih let in je do danes ohranila svoj prvotni pomen. Napis nad glavnimi vrati pripominja na obdobje nastanka kobilarne, ko je Avstro – Ogrski vladal cesar Franc I. Kobilarna v Kladrubyh je od leta 2019 na seznamu UNESCO.
Južno od Selmic teče najdaljša češka reka, Laba. Na tem delu svoje 1094 km dolge poti do izliva v Severno morje, je reka izoblikovala številne meandre, mrtve rečne rokave in mokrišča. Zaradi posebnega pomena in dodatne zaščite so bila tovrstna območja razglašena za naravne rezervate.
Turiste bomo v Selmicah videli le redko. Če že, si bodo kraj izbrali zgolj za kratek postanek med sprehodom ali kolesarjenjem po bližnji okolici. Roko na srce, vas niti ne premore znamenitost, ki bi obiskovalce privabila izključno v Selmice. A to dejstvo kaj prida ne moti niti ne 150 vaščanov, ki tako lahko živijo svoje mirno (podeželsko) življenje brez množic turistov.
Kljub majhnosti imajo Selmice status samostojne občine. Grb in znak je vas dobila šele pred petimi leti. Kot v mnogih primerih ima podeželska idila tudi svojo ceno. V današnji dobi si je namreč življenje v vasi težko predstavljati brez jeklenega konjička. Že najbližja trgovina z osnovnimi živili je oddaljena nekaj kilometrov. In kdor pri hiši nima avto, mu ne preostane drugega, kot uporabiti javni prevoz. A tudi avtobusov, ki ustavijo na edinem vaškem postajališču, ni ravno v izobilju. Z večjim bližnjim mestom (Přelouč) Selmice dnevno povezuje sedem parov avtobusov. In to zgolj med ponedeljkom in petkom. Ob koncih tedna in praznikih povezav ni.
Kraj je od regijske metropole (Pardubice) oddaljen dobrih 30 kilometrov. Nahaja se na nadmorski višini 200 m n.m. V zgodovinskih virih je prvič omenjen leta 1142. Velika večina okoliških površin prekrivajo travniki oz. so namenjena poljedelstvu. Manjši del odpade na gozdove.
Edina aktivna dejavnost v vasi je vezana na nogometni klub SK Selmice. Klub v letošnjem letu praznuje častitljivih sto let. Jubilej je poleti proslavil s prijateljsko tekmo proti nekdanjim (legendam) češkega (oz. češkoslovaškega) nogometa. Kot v mnogih manjših krajih, so tudi v Selmicah nogometne tekme edina dejavnost, ki skrbi za družabno življenje vaščanov.
Po višini glavna dominanta v vasi je na daleč vidna neogotska cerkev svetega Lovrenca, postavljena leta 1907. Njena predhodnica (lesena cerkev) je bila na istem mestu porušena leta 1832. Okoli cerkve se nahaja
vaško pokopališče. Celotno posestvo je bilo leta 1998 razglašeno za kulturni spomenik. Na seznamu kulturnih spomenikov se nahaja tudi baročni kip sv. Gotharda iz leta 1729, ki se nahaja v zahodnem delu vasi.
Na ozemlju Selmic velja omeniti tudi Františkov dvor (Franzenshof), imenovan po prvem avstrijskem cesarju Francu I. Gre za podružnico (nekdaj cesarske dvorne) kobilarne iz bližnjega mesta Kladruby, ki jo je dal cesar postaviti za vzrejo konj, starih od enega do štirih let in je do danes ohranila svoj prvotni pomen. Napis nad glavnimi vrati pripominja na obdobje nastanka kobilarne, ko je Avstro – Ogrski vladal cesar Franc I. Kobilarna v Kladrubyh je od leta 2019 na seznamu UNESCO.
Južno od Selmic teče najdaljša češka reka, Laba. Na tem delu svoje 1094 km dolge poti do izliva v Severno morje, je reka izoblikovala številne meandre, mrtve rečne rokave in mokrišča. Zaradi posebnega pomena in dodatne zaščite so bila tovrstna območja razglašena za naravne rezervate.
Dodaj odgovor