Večji del mejnega območja med Češko in Avstrijo prekrivajo blaga hribovja. Cela štiri desetletja je bil obmejni predel med takratno Češkoslovaško ter sosednjima Avstrijo in Zahodno Nemčijo ljudem nepristopen. Po padcu totalitarnega režima ob koncu 80-ih let je velik del obmejnih predelov končno lahko svobodno zadihal. Država je mnoga obmejna območja razglasila za naravne parke, ki so kmalu pričela privabljati turiste željne aktivnega preživljanja prostega časa.

Eno takšnih območij je tudi hribovje Novohradske hory, ki se razteza na jugu Južnočeške regije. Njegovi obronki na južni (avstrijski) strani segajo vse do Donave. Eno izmed (manjših) središč tega dela so Horni Stropnice. Mestece, ki z bližnjimi vasmi šteje necelih 1.500 prebivalcev, je od regijske prestolnice (Češke Budejovice) oddaljeno 35 km. Zgolj nekaj kilometrov južneje in vzhodneje od kraja poteka mejna črta z južno sosedo Avstrijo.

Prve omembe naselja segajo v konec 12. stoletja, medtem ko Stropnice (kakor so se prvotno imenovale) dobijo status samostojnega kraja leta 1849.

Prvotni načrti speljati skozi vas železnico se kasneje niso uresničili, kar je Stropnicam onemogočilo večji gospodarski razcvet. Kljub temu se je kraj razvil v manjši center družabnega dogajanja s svojo pošto, žago, muzejem, cementarno, tkalnico ter do leta 1895 tudi pivovarno. Po uveljavitvi Münchenskega sporazuma leta 1938 je mesto priključeno nacistični Nemčiji.

Skozi kraj poteka lokalna cesta, ki zaradi redkejšega prometa ne predstavlja večjega bremena za lokalno prebivalstvo. Manjša avtobusna postaja v centru Hornih Stropnic služi povezavam do bližnjih mest (Nove Hrady, Trhove Sviny, Benešov nad Černou) ter okoliških vasi, ki so v lepih dneh priljubljen cilj izletnikov. Ob koncih tedna in praznikih je avtobusov nekaj manj, a vseeno dovolj, da obiskovalci dan preživijo brez jeklenega konjička.

Na južnem koncu Stropnic se ob nogometnem igrišču nahaja novejši večnamenski objekt. V njem so prenočišča (primarno namenjena organiziranim skupinam športnikov), telovadnica, savna, klubski prostori ter restavracija.

Med lokalno in stransko cesto se v centru kraja razprostira zeleni pas s (trenutno še praznim) vodnjakom, spomenikom posvečen vrnitvi češke zemlje njenim prebivalcem po koncu druge svetovne vojne, Marianski stolp iz leta 1765 ter cerkev sv. Nikolaja katere temelji segajo v konec 13. stoletja.

Zahvaljujoč neokrnjeni naravi Novohradskih hor pot v Horne Stropnice najdejo tudi turisti. Ti se lahko poleti ohladijo v naravnem kopališču, ki sprejme do 300 obiskovalcev (vstop je brezplačen!). Najpogostejši gostje so kolesarji in pohodniki, ki v bližnji okolici najdejo nemalo ciljev za aktivno preživljanje prostega časa.

V pritličju občinske stavbe se nahaja info točka ter pošta (odprta vse delovne dni) kjer je možno kupiti tudi spominke. V kraju sta dve trgovini z živili (manjša je odrta vse dni v tednu), nekaj turističnih objektov z gostinsko ponudbo ter možnostjo prenočevanja.

Severno od Horne Stropnice se nahaja krajinski park in naravni spomenik Terezina dolina (češko Terčino oz. Terezino udoli). Park ob reki Stropnici je v 18. stoletju dal postaviti grof Jan Nepomuk Buquoy na pobudo svoje žene, grofice Terezije Buquoy. Po njej nosi dolina ime. Podoba t.i. angleškega parka je sledila takratnim smernicam preživljanja časa v neokrnjeni naravi. Del parka je tudi umetno postavljen slap, visok približno 20 metrov. Park je danes priljubljena točka turistov in domačinov.