Na jugu okrožja Šumperk si reka Morava po nižini utira svojo pot v številnih meandrih. Nekoliko bolj razgiban ter z vetrom radodaren je zahodno ležeči del pokrajine, kjer prevladujejo blaga gričevja z manjšimi naselji. Eno takšnih so tudi Krchleby. Čeprav vas šteje necelih 200 prebivalcev, ima status samostojne občine. Med drugim se lahko pohvali tudi s svojim nogometnim klubom, ki nastopa v najnižji ligi na nivoju okrožja.
Kljub temu, da Krchleby štejejo vsega 170 prebivalcev (podatek je iz letošnjega leta), so od leta 1990 samostojna občina, ki zavzema sorazmerno veliko območje 690 ha. V zgodovinskih virih se Krchleby omenjajo relativno zgodaj – že leta 1273. Sredi 19. stoletja so bližnji okolici na več mestih poskušali kopati železovo rudo in grafit. In tudi apnenec iz katerega so žgali apno.
Krchleby so majhno podeželsko naselje, oddaljeno od centra okrožja (Šumperk) 25 km ter regijske metropole (Olomouc) dobrih 40 km. Za mnoge vaščane ima večji pomen mesto Mohelnice. V 8 km oddaljeni kraj se namreč dnevno vozi večina šolajočih se otrok in še nekaj zaposlenih. Tudi zato ena od dveh avtobusnih linij skozi Krchlebe povezuje ravno omenjeno Mohelnico ter vas Maletin. Ob delavnikih jo prevozi osem parov, ob koncih tedna in praznikih trije pari avtobusov. Ti ustavljajo na dveh vaških postajališčih. Prvo se nahaja na jugovzhodnem robu vasi, imenovano »dolni konec«, druga je bližje središču. Z drugo avtobusno linijo imajo prebivalci povezavo s severno ležečim mestom Zábřeh (ob delovnikih štirje ter ob koncih tedna in praznikih trije pari avtobusov).
Zanimiv je izvor imena kraja. Gre za sestavljanko iz stare češčine, po kateri naj bi z njo označevali ljudi, ki so imeli glavo nagnjeno na levo. Prvi del imena kraja (»krch(y)«) naj bi pomenil levi, medtem ko »leb(ka)« v češčini pomeni lobanja. Staročeška beseda »krchmo« je pomenila tudi »postrani« oz. »na skrivaj«. Po tej verziji bi se ime lahko nanašalo na ljudi, ki skrivajo svoje namene. Iz češčine izvira tudi nemško ime kraja (»Chirles«).
Južno ob Krchlebyh teče Řepovsky potok. Vsaj takrat, ko je zadosti vode. V sušnih dneh namreč njegovo korito presahne. Potok hkrati napaja tudi tri manjše ribnike v vasi, od katerih vsak nosi svoje ime (Hamplák, U Navrátila in U Pokorných). Dobrega pol kilometra južneje od vasi naj bi v bodoče potekala avtocesta D35. Slaba polovica 205 km dolge
komunikacije med Ulibicami v Kralovehraški regiji ter Lipnikom nad Bečvou v Olomuški regiji je že dokončana. Dokončanje odseka ob Krchlebyh je v načrtu za leto 2029. Z njim naj bi bil zgrajen tudi priključek na lokalno cesto, ki vodi skozi kraj.
Če je bilo v obdobju husitskih vojn (prva polovica 15. stoletja) bilo kraju prizanešeno, to ne velja za obdobje tridesetletne vojne (1618-48). Leta 1677 je bilo njegovo prebivalstvo skoraj da prepolovljeno. Od 41 domačij jih je bilo 18 zapuščenih, v pet pa se je naselilo novo prebivalstvo. Nadaljnja rast prebivalstva je povezana s pritokom nemških naseljencev. Občinski pečat iz leta 1650 je nemški, s sliko pluga in napisom Kirlesdorf. Leta 1834 je bilo v Krchlebyh in njenih naseljih 470 prebivalcev živečih v 73 hišah. Takrat je bila v vasi že šola, ki se prvič omenja leta 1828. Napram nemškemu je število čeških prebivalcev upadalo. Tako je leta 1930 v Krchlebyh živelo le še devet Čehov.
Danes bomo v kraju zaman iskali šolo ali vrtec. Starši so svoje otroke primorani voziti v dnevno varstvo bodisi v Mohelnice ali malenkost bližji Maletin. V Krchlebych ni niti trgovine niti restavracije. Edini gostinski objekt je ob glavni cesti skozi vas. Odprt je zgolj od petka do nedelje ob poznih popoldanskih oz. zgodnjih večernih urah. Krčma z zanimivim imenom »Pivni škola Krchleby« ima tu in tam v svoji ponudbi kaj za pod zob. Primarno je vseeno namenjena druženju ob pivu. Ker v kraju ni niti gasilcev so zato lokalni nogometaši (poleg ponosnega nastopanja za svoj klub) edini, ki organizirano v času
jesenskih in pomladnih nedelj ob svojem igrišču skrbijo za družabno življenje.
Številni poskusi rudarjenja železove rude v prvi polovici 19. stoletja niso spremenili kmečkega značaja vasi. Rudarjenje apnenca in žganje apna je omenjeno tudi na priloženi starejši risbi vasi z zabeleženim kamnolomom apnenca. Podobno, kot večina čeških vasi, so tudi Krchleby v preteklosti šteli mnogo več prebivalcev. Leta 1900 je tako v kraju prebivalo skupno 506 prebivalcev v 80ih hišah (danes je v vasi 52 hiš).
Ob ukinitvi podložništva leta 1848 je svoj vpliv izgubila tudi neposredna plemiška uprava vasi. Na novo je bila vzpostavljena vaška samouprava. Krchleby so bili vključeni v na novo ustanovljeno sodno okrožje Mohelnice in politično okrožje Zábřeh. Po podpisu Münchenskega sporazuma leta 1938 je kraj pripadel nemškemu rajhu.
Povojni izgon Nemcev je pomenil dodaten upad prebivalstva v vasi. Nekaj investicijskega preporoda je za Krchlebe prinesla gradnja kmetijskih poslopij, servisnih delavnic in stanovanjskih blokov. Prevladovala sta gojenje krompirja in proizvodnja mleka. Danes kmetijsko proizvodnjo delno zagotavlja zasebni sektor. Del nekdanjega kmetijskega območja od leta 1997 uporablja podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo laminatnih delov in različnih komponent. Leta 2014 je v Krchlebyh
Za nabiranje svojih glasov so Krchleby in vasi njim podobne za politike manj pomembne. V nasprotju z
pričelo delovati podjetje s kmetijsko proizvodnjo. Čeprav v vasi izvajajo obsežne spremembe površin s kmetijskimi poslopji, današnji pogled na propadajoče prazne kmetijske objekte ob severnem robu vasi zgolj pripominja na precej lepše čase, ki jih je bila omenjena panoga deležna v tem delu Moravske.
območji večjih mest ter pomembnejših javnih komunikacij je posledično vaščanom prizanešeno zreti v podobe politikov na velikih panojih. So pa zato manjše oglasne deske v vasi polepljene s podobami politikov. Z izjemo občinske, ki je izključno namenjena obveščanju prebivalcev o dogajanju v kraju. Na Češkem so namreč na prvi oktobrski petek in soboto potekale parlamentarne volitve. Za razliko od Slovenije, v Švejkovi deželi nimajo predčasnih volitev. Tudi zato imajo volivci možnost oddati glasovnico tako v petek med 14. in 22. uro ter v soboto med 8. in 14. uro.
Način prejemanja glasovalnih listov se na Češkem razlikuje od našega. Vsi polnoletni državljani namreč prejmejo po pošti glasovnice. Vsaka lista oz. stranka ima svojo glasovnico na kateri so navedeni kandidati. Volivci nato na volišču prejmejo ovojnico s pečatom v katero vstavijo izbrano glasovnico (list) s stranko za katero glasujejo ter jo odvržejo v glasovalno skrinjico. Volilni okraji so razdeljeni na regije. Vsak volivec ima možnost izbrati eno kandidatno listo ter na njej podeliti do največ štiri preferenčne glasove. Sorazmerno na velikost ima vsaka regija določeno število poslanskih mest v 200-članskem parlamentu. Olomuški regiji (kamor spadajo Krchleby) pripada 12 parlamentarnih sedežev. Za vstop v parlament morajo liste oz. stranke zbrati najmanj 5% glasov. Vaščani Krchlebov so imeli možnost glasovati v prostorih vaškega urada.
Če veljajo (svobodne in poštene) volitve za steber demokracije, velja lipa za enega od tradicionalnih simbolov češke državnosti. Ob eni izmed stranskih vaških cest se lahko pohvalijo z mogočno lipo, ki je od leta 2009 zaščitena kot spominsko drevo. Njena starost je ocenjena na dobrih 150 let. Lipa meri v višino 24 metrov, širina krošnje pa dosega 16 metrov. Edinstvenost drevesa dopolnjuje obseg debla, ki 130 cm nad tlemi znaša 425 cm.
Ob glavni cesti skozi vas stoji kapela svete device Marije, postavljena leta 1920. Nazadnje je bila obnovljena pred 16-imi leti. V trideseta leta minulega stoletja datira tudi na nasprotni strani ceste postavljeni spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Postavljen je bil leta 1928. V spodnjem delu je relief z vojaškim motivom (topovska krogla). Restavratorska dela so bila izvedena leta 2012. Prvotna plošča z imeni žrtev je bila
ponovno nameščena leta 2014 po vrnitvi iz Nemčije.
Čeprav le malokdo na Češkem (kaj šele izven meja države) pozna Krchlebe, lahko bežnemu obiskovalcu kraj ponudi tipičen pridih češkega podeželja. Vključno z bližnjo okolico, kjer gozdovi, travniki in polja na rahlo valoviti pokrajini ponujajo naravnost idealno možnost za polnjenje človeških baterij.
Krchleby so majhno podeželsko naselje, oddaljeno od centra okrožja (Šumperk) 25 km ter regijske metropole (Olomouc) dobrih 40 km. Za mnoge vaščane ima večji pomen mesto Mohelnice. V 8 km oddaljeni kraj se namreč dnevno vozi večina šolajočih se otrok in še nekaj zaposlenih. Tudi zato ena od dveh avtobusnih linij skozi Krchlebe povezuje ravno omenjeno Mohelnico ter vas Maletin. Ob delavnikih jo prevozi osem parov, ob koncih tedna in praznikih trije pari avtobusov. Ti ustavljajo na dveh vaških postajališčih. Prvo se nahaja na jugovzhodnem robu vasi, imenovano »dolni konec«, druga je bližje središču. Z drugo avtobusno linijo imajo prebivalci povezavo s severno ležečim mestom Zábřeh (ob delovnikih štirje ter ob koncih tedna in praznikih trije pari avtobusov).
Kljub temu, da Krchleby štejejo vsega 170 prebivalcev (podatek je iz letošnjega leta), so od leta 1990 samostojna občina, ki zavzema sorazmerno veliko območje 690 ha. V zgodovinskih virih se Krchleby omenjajo relativno zgodaj – že leta 1273. Sredi 19. stoletja so bližnji okolici na več mestih poskušali kopati železovo rudo in grafit. In tudi apnenec iz katerega so žgali apno.
Zanimiv je izvor imena kraja. Gre za sestavljanko iz stare češčine, po kateri naj bi z njo označevali ljudi, ki so imeli glavo nagnjeno na levo. Prvi del imena kraja (»krch(y)«) naj bi pomenil levi, medtem ko »leb(ka)« v češčini pomeni lobanja. Staročeška beseda »krchmo« je pomenila tudi »postrani« oz. »na skrivaj«. Po tej verziji bi se ime lahko nanašalo na ljudi, ki skrivajo svoje namene. Iz češčine izvira tudi nemško ime kraja (»Chirles«).
Južno ob Krchlebyh teče Řepovsky potok. Vsaj takrat, ko je zadosti vode. V sušnih dneh namreč njegovo korito presahne. Potok hkrati napaja tudi tri manjše ribnike v vasi, od katerih vsak nosi svoje ime (Hamplák, U Navrátila in U Pokorných). Dobrega pol kilometra južneje od vasi naj bi v bodoče potekala avtocesta D35. Slaba polovica 205 km dolge komunikacije med Ulibicami v Kralovehraški regiji ter Lipnikom nad Bečvou v Olomuški regiji je že dokončana. Dokončanje odseka ob Krchlebyh je v načrtu za leto 2029. Z njim naj bi bil zgrajen tudi priključek na lokalno cesto, ki vodi skozi kraj.
Če je bilo v obdobju husitskih vojn (prva polovica 15. stoletja) bilo kraju prizanešeno, to ne velja za obdobje tridesetletne vojne (1618-48). Leta 1677 je bilo njegovo prebivalstvo skoraj da prepolovljeno. Od 41 domačij jih je bilo 18 zapuščenih, v pet pa se je naselilo novo prebivalstvo. Nadaljnja rast prebivalstva je povezana s pritokom nemških naseljencev. Občinski pečat iz leta 1650 je nemški, s sliko pluga in napisom Kirlesdorf. Leta 1834 je bilo v Krchlebyh in njenih naseljih 470 prebivalcev živečih v 73 hišah. Takrat je bila v vasi že šola, ki se prvič omenja leta 1828. Napram nemškemu je število čeških prebivalcev upadalo. Tako je leta 1930 v Krchlebyh živelo le še devet Čehov.
Danes bomo v kraju zaman iskali šolo ali vrtec. Starši so svoje otroke primorani voziti v dnevno varstvo bodisi v Mohelnice ali malenkost bližji Maletin. V Krchlebych ni niti trgovine niti restavracije. Edini gostinski objekt je ob glavni cesti skozi vas. Odprt je zgolj od petka do nedelje ob poznih popoldanskih oz. zgodnjih večernih urah. Krčma z zanimivim imenom »Pivni škola Krchleby« ima tu in tam v svoji ponudbi kaj za pod zob. Primarno je vseeno namenjena druženju ob pivu. Ker v kraju ni niti gasilcev so zato lokalni nogometaši (poleg ponosnega nastopanja za svoj klub) edini, ki organizirano v času jesenskih in pomladnih nedelj ob svojem igrišču skrbijo za družabno življenje.
Številni poskusi rudarjenja železove rude v prvi polovici 19. stoletja niso spremenili kmečkega značaja vasi. Rudarjenje apnenca in žganje apna je omenjeno tudi na priloženi starejši risbi vasi z zabeleženim kamnolomom apnenca. Podobno, kot večina čeških vasi, so tudi Krchleby v preteklosti šteli mnogo več prebivalcev. Leta 1900 je tako v kraju prebivalo skupno 506 prebivalcev v 80ih hišah (danes je v vasi 52 hiš).
Ob ukinitvi podložništva leta 1848 je svoj vpliv izgubila tudi neposredna plemiška uprava vasi. Na novo je bila vzpostavljena vaška samouprava. Krchleby so bili vključeni v na novo ustanovljeno sodno okrožje Mohelnice in politično okrožje Zábřeh. Po podpisu Münchenskega sporazuma leta 1938 je kraj pripadel nemškemu rajhu.
Povojni izgon Nemcev je pomenil dodaten upad prebivalstva v vasi. Nekaj investicijskega preporoda je za Krchlebe prinesla gradnja kmetijskih poslopij, servisnih delavnic in stanovanjskih blokov. Prevladovala sta gojenje krompirja in proizvodnja mleka. Danes kmetijsko proizvodnjo delno zagotavlja zasebni sektor. Del nekdanjega kmetijskega območja od leta 1997 uporablja podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo laminatnih delov in različnih komponent. Leta 2014 je v Krchlebyh pričelo delovati podjetje s kmetijsko proizvodnjo. Čeprav v vasi izvajajo obsežne spremembe površin s kmetijskimi poslopji, današnji pogled na propadajoče prazne kmetijske objekte ob severnem robu vasi zgolj pripominja na precej lepše čase, ki jih je bila omenjena panoga deležna v tem delu Moravske.
Za nabiranje svojih glasov so Krchleby in vasi njim podobne za politike manj pomembne. V nasprotju z območji večjih mest ter pomembnejših javnih komunikacij je posledično vaščanom prizanešeno zreti v podobe politikov na velikih panojih. So pa zato manjše oglasne deske v vasi polepljene s podobami politikov. Z izjemo občinske, ki je izključno namenjena obveščanju prebivalcev o dogajanju v kraju. Na Češkem so namreč na prvi oktobrski petek in soboto potekale parlamentarne volitve. Za razliko od Slovenije, v Švejkovi deželi nimajo predčasnih volitev. Tudi zato imajo volivci možnost oddati glasovnico tako v petek med 14. in 22. uro ter v soboto med 8. in 14. uro.
Način prejemanja glasovalnih listov se na Češkem razlikuje od našega. Vsi polnoletni državljani namreč prejmejo po pošti glasovnice. Vsaka lista oz. stranka ima svojo glasovnico na kateri so navedeni kandidati. Volivci nato na volišču prejmejo ovojnico s pečatom v katero vstavijo izbrano glasovnico (list) s stranko za katero glasujejo ter jo odvržejo v glasovalno skrinjico. Volilni okraji so razdeljeni na regije. Vsak volivec ima možnost izbrati eno kandidatno listo ter na njej podeliti do največ štiri preferenčne glasove. Sorazmerno na velikost ima vsaka regija določeno število poslanskih mest v 200-članskem parlamentu. Olomuški regiji (kamor spadajo Krchleby) pripada 12 parlamentarnih sedežev. Za vstop v parlament morajo liste oz. stranke zbrati najmanj 5% glasov. Vaščani Krchlebov so imeli možnost glasovati v prostorih vaškega urada.
Če veljajo (svobodne in poštene) volitve za steber demokracije, velja lipa za enega od tradicionalnih simbolov češke državnosti. Ob eni izmed stranskih vaških cest se lahko pohvalijo z mogočno lipo, ki je od leta 2009 zaščitena kot spominsko drevo. Njena starost je ocenjena na dobrih 150 let. Lipa meri v višino 24 metrov, širina krošnje pa dosega 16 metrov. Edinstvenost drevesa dopolnjuje obseg debla, ki 130 cm nad tlemi znaša 425 cm.
Ob glavni cesti skozi vas stoji kapela svete device Marije, postavljena leta 1920. Nazadnje je bila obnovljena pred 16-imi leti. V trideseta leta minulega stoletja datira tudi na nasprotni strani ceste postavljeni spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Postavljen je bil leta 1928. V spodnjem delu je relief z vojaškim motivom (topovska krogla). Restavratorska dela so bila izvedena leta 2012. Prvotna plošča z imeni žrtev je bila ponovno nameščena leta 2014 po vrnitvi iz Nemčije.
Čeprav le malokdo na Češkem (kaj šele izven meja države) pozna Krchlebe, lahko bežnemu obiskovalcu kraj ponudi tipičen pridih češkega podeželja. Vključno z bližnjo okolico, kjer gozdovi, travniki in polja na rahlo valoviti pokrajini ponujajo naravnost idealno možnost za polnjenje človeških baterij.
Dodaj odgovor