Še pred dvema letoma je za najnižjo v okrožju veljala deveta liga, ki jo je tvorilo 19 klubov razdeljenih v dve skupini. Po samovoljni odločitvi okrožne nogometne zveze sta bili s preteklo sezono skupini ukinjeni, klubi pa razdeljeni po kakovosti v deveto in na novo ustanovljeno deseto ligo. Eden izmed sedmerice klubov, ki se je po novem znašel v najnižjem rangu tekmovanja, je bil tudi klub iz Lukavic. Čeprav je trikrožno ligaško tekmovanje prineslo več enakovrednejših tekem, je s tem klub ostal prikrajšan za dvoboje s sosedskimi klubi, ki so ostali na devetoligaškem nivoju. Po besedah predsednika Viktorja Tilla je klubu bližji prejšnji sistem, ki hkrati prinaša več tekem z različnimi nasprotniki.

V aktualni sezoni najnižjo ligo zastopa zgolj šesterica klubov, ki tekmuje po štirikrožnem sistemu. Liga pa ima od te sezone celo svojega sponzorja in se uradno imenuje 10. liga – BP Stavby Morava po istoimenskem gradbenem in inženirskem podjetju iz Olomouca, ki se osredotoča na izvedbo projektov za stanovanjsko, poslovno, trgovinsko in storitveno gradnjo. Morda ima tudi omenjeno podjetje zaslugo, da bo v aktualni sezoni vsak klub v ligi od okrožne nogometne zveze prejel šest nogometnih žog.

Preteklo sezono so Lukavice osvojile predzadnje mesto. Glede na rezultate v uvodnih tekmah jim niti v tekoči sezoni ne kaže kaj bolje. Trije porazi v prvih treh tekmah gredo tudi na rovaš mladosti in neizkušenosti. Kljub temu razlika v zadetkih 2:5 priča o konkurenčnosti ekipe, ki pa bo za rezultatski preobrat potrebovala svoj čas. Tudi zato, ker je v poletnem času v klub prišlo kar nekaj mladih igralcev z malo izkušnjami. Štirje od teh igralcev v dogovoru z dvema okoliškima kluboma Zvole (članska sedma liga) ter Jestřebi (9. liga) nastopajo za Lukavice pod posojo. Posledično so v Lukavicah primorani plačati določen znesek omenjenima kluboma. Po besedah predsednika Tilla je klub za svoj obstoj prisiljen povleči tudi takšne poteze. V Lukavicah namreč nimajo mlajših kategorij iz katerih bi črpal igralski kader za člansko moštvo. Tako ne preostane drugega, kot osiromašen igralski kader članskega moštva »obogatiti« z igralci iz okoliških klubov. V nasprotnem bi o nogometu v Lukavicah danes pisali in govorili v pretekliku.

Kar bi se verjeto zgodilo tudi, če kluba ne bi vodil omenjeni Viktor Till. Skrit pred »lučmi vaškega blišča« s svojo skromnostjo iz sezone v sezono zagotavlja osnovne pogoje za nadaljnji obstoj kluba. Tako on kot njegovi kolegi ne skrivajo želje po večjem posluhu s strani občine (čeprav ta kot edina prispeva finančna sredstva klubu oz. iz svojegaproračuna krije del stroškov) in tudi največjega delodajalca v kraju – tovarne papirja. Čeprav slednja velja za uspešno podjetje, iz svojega proračuna ne prispeva niti krone za lokalni klub.

Zanimivo, da klub ne premore niti svojega znaka. Ob imenu kluba se zato pojavlja občinski grb. Till ob tem pripomni, da je bilo tako že v preteklosti. In da bi morda v klubu razmislil tudi v tej smeri, če bi le imeli podlago, ki bi jim zagotavljala dolgoročno stabilnost. Upoštevajoč vse trenutne okoliščine se zdi, da bodo v Lukavicah na svoj nogometni grb morali še nekaj časa počakati.

Če je današnji čas v klubu primarno povezan z borbo za nadaljnji obstoj, imajo starejši ljubitelji nogometa precej lepše spomine na preteklo obdobje. Iz časa prvega obdobja delovanja kluba prihaja tudi najuspešnejši igralec v zgodovini lukaviškega sokola. Po prvih nogometnih korakih na vaškem nogometnem igrišču je Josef Linhart svojo igralsko kariero mdr. obogatil tudi z igranjem za moštvo Vitkovice v takrat še drugi češkoslovaški ligi.

Precej bolj kot obdobje 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja je svež spomin na vroče lokalne dvoboje z okoliškimi klubi. Eden takšnih je bil tudi proti ekipi Zvole. Vsaj trenutno se zdi, da bo do ponovnih snidenj proti glavnemu rivalu preteklo še precej vode v bližnji Moravi. Zvole namreč nastopa v sedmi ligi. Njihovo vlogo v aktualni sezoni tako »nadomešča« ekipa iz bližnje vasi Podoli. Ne le bližina, tudi poznanstvo med igralci (nekaj jih je tudi sodelavcev) obeh ekip dodaja njunemu dvoboju dodatno težo.

Zgodovina in uspehi kluba

Podobno, kot v mnogih manjših krajih, so tudi ljubitelji nogometa v Lukavicah bili deležni dveh obdobij delovanja kluba. Prvo sega v začetek 50-ih let prejšnjega stoletja (od trenutno aktivnih v klubu nihče ni seznanjen z letnico ustanovitve kluba). Po poldrugem desetletju se je nogometna aktivnost v vasi zaključila. Nogometna suša je trajala dobrih deset let. Vse dokler se skupina mlajših fantov v bližnji vasi Vlachov ni pričela aktivno ukvarjati z najpopularnejšo športno panogo. Svoje manjše travnato igrišče so si postavili na robu vasi (igrišče še danes obstaja). Priljubljenost nogometa je bila kriva, da se je njihovo število hitro povečevalo. Svoje moči so nato združili s sovrstniki iz Lukavic, kjer so leta 1976 ponovno (uradno) ustanovili klub. Od takrat dalje se nogomet v vasi igra nepretrgoma.

Klub v svoji zgodovini beleži dve daljši uspešnejši obdobji, ko je nastopal v prvi okrožni ligi (danes osmi državni ligi). Prvič se jim je tja uspelo uvrstiti v sezoni 1986/87. Lukavice so med elito okrožnih ligašev nastopale deset zaporednih sezon. V nasprotju z današnjim stanjem takrat klub ni imel težav z igralskim kadrom. Velik del žogobrcarjev je klub »črpal« kar iz bližnje tovarne papirja.

Naslednje uspešno obdobje je s ponovno uvrstitvijo na najvišji nivo okrožja nastopilo v začetku novega tisočletja in je trajalo še dve sezoni dlje. V tistem času Lukavice dosežejo zgodovinsko najboljšo uvrstitev, ko v sezoni 2005/06 sezono zaključijo na drugem mestu. S strani okrožne nogometne zveze je bilo klubu ponujeno celo igranje na višjem (regionalnem) nivoju, a so se v Lukavicah temu odrekli. Tudi zaradi dodatnih (finančnih) zahtev s strani okrožne zveze.

Tudi v tem obdobju klub ne pomni težav z igralskim kadrom. Aktivno delo z mladimi (za Lukavice je takrat nastopala tudi združena ekipa kadetov in mladincev) je botrovalo k popolnjevanju kadra članske ekipe. Zaradi številčnosti igralskega kadra, so Lukavice leta 2010 v tekmovanje prijavile še svojo B ekipo. V njej so večinoma nastopali igralci po končanem mladinskem stažu.

Ker dvema ekipama istega kluba ni dovoljeno igrati na enakem nivoju, je bila po izpadu prve ekipe v najnižjo ligo B ekipa Lukavic ukinjena. Po treh sezonah igranja na najnižjem nivoju se Lukavicam po končani sezoni 2015/16 znova ponudi priložnost uvrstitve ligo višjo. Kljub temu, da so tekmovanje v eni od dveh skupin takrat končale na tretjem mestu. Razlog tiči v višje uvrščenih klubih, ki so zavrnili napredovanje. Za razliko od Lukavic, ki so ponudbo sprejele. A njihovo tokratno nastopanje med osmoligaši je trajalo zgolj eno sezono. Čeprav so jo končale na 14. mestu (od 16-ih klubov), jim splet okoliščin z izpadom večjega števila klubov z regijskega na nivo okrožja Šumperk ni šel na roko. Ponovni izpad je pustil globlje posledice, ki jih klub čuti vse do danes. Od sezone 2017/18 Lukavice ne le, da nastopajo ves čas v najnižji deveti – ter v zadnjih dveh sezonah od ustanovitve v deseti – ligi, temveč so v njej ves čas prikovane na dno lestvice.

Infrastruktura

Od ustanovitve kluba na polovici prejšnjega stoletja se nogomet v Lukavicah igra na isti lokaciji. Nogometno igrišče se nahaja na skrajnem južnem robu vasi, kjer se zgolj del igrišča »dotika« dveh manjših večstanovanjskih stavb. A tudi ti dve sta od zelenice oddaljeni dovolj, da nogometaši s svojo dejavnostjo ne motijo tam živečih vaščanov (in obratno). Nogometni del objekta za vrati na severni strani zaključuje pas v vrsti posajenih smrek za katerimi se nahaja manjše travnato nogometno ter ob njem še otroško igrišče. Za vrati na nasprotni strani lahko svoje aktivnosti preizkušajo vaščani na večnamenskem športnem igrišču z umetno podlago.

Pred vstopom v nogometni park stoji sokolski dom. Vse do dograditve prizidka je klub v njem imel svoje prostore. V delu objekta se nahaja gostinski prostor z višje položeno pokrito teraso od koder je zelo dober pogled na igralno površino. Vhod v lokal je z »nogometne strani«. Za razliko od velike večine nogometnih klubov, ki premorejo lasten klubski prostor z gostinskim delom, kjer si s prodajo hrane in pijače krijejo del stroškov, je ta del objekta v Lukavicah oddan zasebniku. Ki seveda v času tekem »hospudko« odpira predčasno. Kaj tudi ne bi, ko se v času igranja tekem proda in popije nekajkrat več pivo, kot v preostalih dneh…

K sokolskemu domu je bil pred osmimi leti dodan prizidek. S tem je klub dobil svoje prostore vključno z garderobami. Če obiskovalci nogometnih tekem svojo žejo gasijo v že omenjenem lokalu, je s strani kluba poskrbljeno tudi za njihove želodčke. Za kar je večinoma zadolžen kar predsednik kluba Till, ki približno uro pred pričetkom tekme v manjši lesen hiški ob prizidku prične s pripravo kotla v katerem nato končajo različne mesne dobrote. Med katere nemalokrat spadajo tudi skuše, kar je posebnost tega dela Češke.

Medtem ko si del gledalcev izbere bližnjo teraso za spremljanje tekme, večina ostalih zasede klopi vzdolž zahodne strani igrišča. Od koder imajo na očeh tudi dogajanje na obeh rezervnih klopeh na nasprotni strani igrišča. Gre za preprosti klopi s kovinskim ogrodjem in plehnato streho. A sta – za razliko od klopi večine klubov na tem nivoju – precej prostornejši.

V primerjavi z ostalimi klubi imajo Lukavice nekaj slabšo igralno površino. V oči pade mestoma neraven teren. Po besedah odgovornih v klubu je bila tudi zelenica še pred 14-imi dnevi v zelo slabem stanju. A je deževje v zadnje obdobju poskrbelo, da je pridobila na zeleni barvi. Ob tem velja napisati, da je občina klubu pred kratkim priskrbela zalivalni sistem v vrednosti 60 tisoč kron (približno 2.400€). A ker je z njim potrebno upravljati ročno, za njegovo uporabo pa je zadolžen mlajši del ekipe, ki mu tovrstno delo ne diši preveč, naprava večino časa ostaja zaklenjena v klubskem prostoru. V teh dneh je igrišče v celoti prekrito z zelenico in kot takšno kljub slabši podlagi omogoča ustrezne pogoje za igranje nogometa na najnižjem nivoju.

Predsednik kluba, trener in igralski kader

44-letni Viktor Till daljše obdobje velja za alfo in omego kluba iz Lukavic. V svoji mladosti je nosil dres mlajših kategorij kluba iz bližnjega mesta Mohelnice. Poškodba kolena ga je kmalu prisilila, da je kopačke obesil na klin in se kasneje posvetil vodenju lukaviškega sokola. Kot mnogi predsedniki nižjeligaških klubov, ima tudi Till v času domačih tekem svoje zadolžitve. Tako dobro uro pred pričetkom tekme v lesenem klubskem kiosku prične s pripravo različni mesnih izdelkov, ki so v času tekme in po njej v ponudbi nogometnim privržencem. V trenutku njegove odsotnosti vsi v bližini pripomnijo Tillov doprinos klubu. Ter dodajo, da bi brez njegove angažiranosti klub po vsej verjetnosti ne obstajal več.

Da se igralci lahko posvečajo zgolj nalogam na igrišču ter pridobivanju novih izkušenj je zadolžen Miroslav Ružička. Z njim se Lukavice uvrščajo med redke desetoligaške klube, ki imajo v moštvu trenerja, čigar naloga je izključno povezana z vodenjem ekipe. Ružička je svoje igralske izkušnje pridobival tudi na najvišjem nivoju češkoslovaškega nogometa kot član takratnega kluba Jednota iz Trenčina. Po končani igralski karieri je pred dobrimi 20-imi leti odšel s trebuhom za kruhom iz rodne Slovaške v Lukavice, kjer si je ustvaril družino. Pred dobrimi štirimi leti se je nanj obrnil klub in ga povabil k sodelovanju. Ružička tako pričenja peto sezono na klopi lokalnega kluba, kjer tako na tekmah kot sredinih treningih svoje bogate igralske izkušnje prenaša na mlajši del ekipe.

Za trenerjevo podaljšano roko na igrišču velja kapetan Michal Urban. S 44-imi leti najstarejši igralec v kadru Lukavic je preteklo sezono s petimi doseženimi zadetki končal na vrhu klubske lestvice strelcev. Ob njem velja izpostaviti tudi Jiřija Pura. Obrambni igralec s svojim skoraj 30-letnim angažmajem v svetlo modrem dresu velja za klubsko legendo. Igralec z najdaljšim stažem v moštvu je hkrati eden od štirih pristnih domačinov v igralskem kadru. Poleg njega v Lukavicah prebivata še brata Tomaš in Ondřej Klein. Svoj ščepec sorodstvenega pridiha v igralski kader prispevata tudi bratranca Ondřej in David Karafiat. Slednji je s 17-imi leti tudi najmlajši igralec Lukavic.

Mlajše kategorije

Že kar lep čas je minilo odkar se je nogometnih veščin na lukaviški zelenici učila katera od mlajših kategorij. Po besedah predsednika Tilla v klubu trenutno ne razmišljajo v smeri ponovnega poskusa obuditve tovrstne aktivnosti. Pri čemer bi jim delo lahko olajšalo dejstvo, da se v kraju nahaja tako vrtec kot nižja stopnja osnovne šole. Po drugi strani bi tovrsten angažma terjal tudi ustrezen kader. Za nameček so trenutni cilji kluba v celoti podrejeni »preživetju« kluba. Tako bo vsaj še nekaj časa ostal zgolj spomin na od začetka 80-ih let do leta 1994, ko so dres Lukavic nosili tudi starejši dečki. Takratno obdobje je sovpadalo z uspešnim nastopanjem članske ekipe. Kljub temu so si bili mladostniki po zaključeni starostni kategoriji primorani poiskati nogometni angažma v katerem izmed okoliških klubov. Klub takrat namreč ni imel kadetske oz. mladinske ekipe, medtem ko bi bil prehod direktno v člansko za mladoletnike prezahteven.

V čas drugega uspešnega klubskega obdobja spada tudi združena kadetska in mladinska ekipa (kot to velja za večino okrožij širom Češke zaradi premajhnega števila igralcev v večini klubov poteka zgolj eno tekmovanje za nogometaše med 15. in 18. letom starosti). Formiranje omenjene ekipe v sezoni 2009/10 je bilo tudi podlaga za prijavo članske B ekipe v najnižjo ligo tekmovanja. Drugi ekipi so se tako večinoma pridružili igralci po koncu mladinskega staža, kjer so si nabirali izkušnje na članskem nivoju nogometa.

Medijska pokritost in cilji kluba

Delno bi krivdo za ne ravno rožnato stanje kluba lahko pripisali tudi neaktivnosti na področju socialnih medijev. Če že ne gre zahtevati spletne strani (roko na srce, klubi z aktivno spletno stranjo so na tem nivoju v manjšini), bi se vseeno lahko našel kdo od igralcev oz. ostalih blizu kluba, ki bi postavil klubsko stran na katerem izmed priljubljenih socialnih omrežij. Daleč od tega, da bi tovrstna poteza zagotovila klubu eksistenco. Bi mu pa brez dvoma pomagala pri navezavi stikov s svojimi privrženci ter znala olajšati trnovo pot v prihodnost.

Edino, kar priča o prisotnosti nogometa v Lukavicah so tako plakati z vabili na prihajajočo prvenstveno tekmo, ki jih najdemo na oglasnih deskah v središču vasi, pred vhodom na nogometno igrišče ter v eni izmed bližnjih vasi.

Po besedah predsednika Tilla je glavni in edini cilj ohranitev nogometne dejavnosti v Lukavicah. Čeprav bi si vsi želeli tudi boljših rezultatov, so ti v tem trenutku potisnjeni v drugi plan. Kot že nekaj let zapored, je vsaka naslednja sezona kluba do zadnjega pod vprašajem. In tako kot pred vsako od preteklih sezon, se bodo tudi pred koncem aktualne odgovorni v klubu ter igralci pogovorili o prijavi v tekmovanje za naslednjo sezono. Upati gre, da bo tovrstni začarani krog kmalu prekinjen. Za kar bi lahko poskrbela mlajša generacija. Če bi le začutila dovolj pripadnosti klubu in vsaj delno prevzela niti v svoje roke. S čimer bi pripomogla k tako željeni stabilizaciji. Brezskrben pogled v prihodnost je trenutno edino, kar si za klub želi njegova »stara garda« na čelu s predsednikom Viktorjem Tillom.