Na skrajnem SZ delu okrožja Klatovy v Plzenski regiji na nekaj manj kot 600 m nad morjem leži vas Mysliv. Zgodovina kraja je tesno povezana z bližnjim cistercijanskim samostanom. Vas je hkrati tudi sedež občine. Glavnina dnevnega dogajanja je osredotočena na neizraziti trg v središču vasi, kjer na nekaj desetih metrih najdemo cerkev, manjšo trgovino z osnovnimi živili, gostišče ter sedež vaškega urada. Bolj kot sam kraj je za aktivne turiste zanimivejša razgibana okolica, ki z vrhov (blagih) vzpetin ponuja lepe razglede na bližnja hribovja. Za dogodke v vasi skrbi nekaj združenj. Vsaj imensko najbolj znano društvo je telovadni sokol, pod okrilje katerega spada tudi myslivski nogometni klub.
Z vidika števila prebivalcev velja Mysliv za tipično podeželsko občino. Skupaj s še tremi okoliškimi vasmi premore dobrih 400 duš. Od tega jih dobrih 260 prebiva v Myslivu. Kraj je od regijske metropole (Plzen) oddaljen 40 km, skoraj pol manj vožnje je potrebno do središča okrožja – Klatovy.
V vasi so tri avtobusna postajališča. Na dveh ustavljajo avtobusi na poti med mestoma Polanka in Nepomuk (štirje pari dnevno). Nekaj bolj prometno (skupno 16 avtobusov dnevno) je južneje ležeče postajališče, od koder se je z avtobusom možno zapeljati v smeri proti Pačejovu ali nasproti ležečemu mestu Planice. Na žalost turistov bi ob koncih tedna in praznikih na avtobus v vasi čakali zaman.
Predvsem starejšemu delu prebivalcev marsikatero skrb olajša pošta. Nahaja se ob južneje ležečem postajališču. Svoja vrata ima odprta vse dni od ponedeljka do petka po tri ure dnevno. Podobno velja tudi za trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki jo vaščani lahko obiščejo tudi v sobotnih dopoldnevih.
Na najvišjem delu Mysliva stoji dominanta vasi, cerkev Marijinega vnebovzetja. V njeni bližini se združi nekaj stranskih in glavnih cest. Prvotno romanska cerkev iz začetka 13. stoletja je današnjo (baročno) podobo dobila pet stoletij kasneje. Njeni zvonovi so bili leta 1942 zaplenjeni za vojne namene. Novi zvonovi so bili na cerkveni zvonik obešeni šele leta 2001. Nasproti cerkve ima svoje prostore vaški urad na katerem sta nameščeni dve spominski plošči. Prva je posvečena pesniku Ladislavu Stehliku, druga osvoboditvi Mysliva s strani ameriške armade 8.maja 1945 ter polkovniku Františku Vavrečki, častnemu občanu in udeležencu bojev pri Tobruku in Dunkerque, ki se je po vojni preselil v Myslil, kjer je živel do svoje smrti leta 2012.
Na tradicionalne vaške »hospudke«, ki so bile v preteklosti prisotne praktično v vsaki češki vasi in se je odvijalo družabno življenje (tudi do ranih jutranjih ur), je v mnogih
vaseh ostal le še spomin. Upadanje starejšega dela populacije, drugačen življenjski stil mlajših generacij ter v zadnjem času tudi visoke cene energije so glavni razlogi za zapiranje vrat gostinskih objektov. Na srečo prebivalcev Misliva je ta način družabnega življenja pri njih še vedno prisoten. Za razliko od krčme na nekdanjo trgovino s tekstilom v vasi pripominja le še napis nad okensko izložbo. Tega bi zaman iskali na stavbi nekdanje šole, ki danes kaže žalostno (propadajočo) podobo.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1352. Nastanek kraja je verjetno povezan z gradnjo samostana v bližnjem kraju Nepomuk. Kot v mnogih primerih zgodovine, je tudi Mysliv pričel nastajati okoli cerkve. Sprva kot vaški trg trikotne oblike se je kasneje razširil na vse strani nižje po pobočju. Cerkev z nekaj objekti okoli nje namreč stoji na najvišji točki Mysliva. Tudi zato jo z bližnjih vzpetin človeško oko hitro najde.
Prve zemljiške knjige so na Češkem pričeli uvajati po tridesetletni vojni (prva polovica 17. stoletja). V njih je bil zaveden popis prebivalstva in posestev, ki so bili osnova za določitev višine davkov oz. prispevkov. Mislyvski popis iz leta 1654 navaja devet kmetov ter višine tako denarnih prispevkov kot količine pridelkov, ki so jih bili dolžni oddati svojemu zemljiškemu gospodu.
Na nekaj točkah v vasi je moč videti informativne (turistične) table ter otroška igrala. Glede na majhnost kraja preseneti dokaj velika stavba gasilskega doma. Na zahodnem delu se vas zaključi pri zgledno urejenem nogometnem igrišču. Na njem je lokalni sokolski nogometni klub pred dvema letoma spektakularno proslavil 50-letnico delovanja.
Zaradi dvignjene lege se z Mysliva in okolice ponujajo lepi razgledi. Po nekaj korakih nad vasjo se mdr. odpre pogled na Myslivski ribnik. Nastal je v začetku 17. stoletja in meri 60 ha. Namenjen je primarno gojenju rib, predvsem krapov.
Z vidika števila prebivalcev velja Mysliv za tipično podeželsko občino. Skupaj s še tremi okoliškimi vasmi premore dobrih 400 duš. Od tega jih dobrih 260 prebiva v Myslivu. Kraj je od regijske metropole (Plzen) oddaljen 40 km, skoraj pol manj vožnje je potrebno do središča okrožja – Klatovy.
V vasi so tri avtobusna postajališča. Na dveh ustavljajo avtobusi na poti med mestoma Polanka in Nepomuk (štirje pari dnevno). Nekaj bolj prometno (skupno 16 avtobusov dnevno) je južneje ležeče postajališče, od koder se je z avtobusom možno zapeljati v smeri proti Pačejovu ali nasproti ležečemu mestu Planice. Na žalost turistov bi ob koncih tedna in praznikih na avtobus v vasi čakali zaman.
Predvsem starejšemu delu prebivalcev marsikatero skrb olajša pošta. Nahaja se ob južneje ležečem postajališču. Svoja vrata ima odprta vse dni od ponedeljka do petka po tri ure dnevno. Podobno velja tudi za trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki jo vaščani lahko obiščejo tudi v sobotnih dopoldnevih.
Na najvišjem delu Mysliva stoji dominanta vasi, cerkev Marijinega vnebovzetja. V njeni bližini se združi nekaj stranskih in glavnih cest. Prvotno romanska cerkev iz začetka 13. stoletja je današnjo (baročno) podobo dobila pet stoletij kasneje. Njeni zvonovi so bili leta 1942 zaplenjeni za vojne namene. Novi zvonovi so bili na cerkveni zvonik obešeni šele leta 2001. Nasproti cerkve ima svoje prostore vaški urad na katerem sta nameščeni dve spominski plošči. Prva je posvečena pesniku Ladislavu Stehliku, druga osvoboditvi Mysliva s strani ameriške armade 8.maja 1945 ter polkovniku Františku Vavrečki, častnemu občanu in udeležencu bojev pri Tobruku in Dunkerque, ki se je po vojni preselil v Myslil, kjer je živel do svoje smrti leta 2012.
Na tradicionalne vaške »hospudke«, ki so bile v preteklosti prisotne praktično v vsaki češki vasi in se je odvijalo družabno življenje (tudi do ranih jutranjih ur), je v mnogih vaseh ostal le še spomin. Upadanje starejšega dela populacije, drugačen življenjski stil mlajših generacij ter v zadnjem času tudi visoke cene energije so glavni razlogi za zapiranje vrat gostinskih objektov. Na srečo prebivalcev Misliva je ta način družabnega življenja pri njih še vedno prisoten. Za razliko od krčme na nekdanjo trgovino s tekstilom v vasi pripominja le še napis nad okensko izložbo. Tega bi zaman iskali na stavbi nekdanje šole, ki danes kaže žalostno (propadajočo) podobo.
Prva pisna omemba vasi sega v leto 1352. Nastanek kraja je verjetno povezan z gradnjo samostana v bližnjem kraju Nepomuk. Kot v mnogih primerih zgodovine, je tudi Mysliv pričel nastajati okoli cerkve. Sprva kot vaški trg trikotne oblike se je kasneje razširil na vse strani nižje po pobočju. Cerkev z nekaj objekti okoli nje namreč stoji na najvišji točki Mysliva. Tudi zato jo z bližnjih vzpetin človeško oko hitro najde.
Prve zemljiške knjige so na Češkem pričeli uvajati po tridesetletni vojni (prva polovica 17. stoletja). V njih je bil zaveden popis prebivalstva in posestev, ki so bili osnova za določitev višine davkov oz. prispevkov. Mislyvski popis iz leta 1654 navaja devet kmetov ter višine tako denarnih prispevkov kot količine pridelkov, ki so jih bili dolžni oddati svojemu zemljiškemu gospodu.
Na nekaj točkah v vasi je moč videti informativne (turistične) table ter otroška igrala. Glede na majhnost kraja preseneti dokaj velika stavba gasilskega doma. Na zahodnem delu se vas zaključi pri zgledno urejenem nogometnem igrišču. Na njem je lokalni sokolski nogometni klub pred dvema letoma spektakularno proslavil 50-letnico delovanja.
Zaradi dvignjene lege se z Mysliva in okolice ponujajo lepi razgledi. Po nekaj korakih nad vasjo se mdr. odpre pogled na Myslivski ribnik. Nastal je v začetku 17. stoletja in meri 60 ha. Namenjen je primarno gojenju rib, predvsem krapov.
Dodaj odgovor