Vas Veliny leži na skrajnem severnem robu Pardubiške regije. Kljub temu, da ne velja ravno za turistični kraj, predvsem mirna okolica ter kolesarska steza poskrbita, da tudi semkaj najdejo pot obiskovalci od drugod. Za pestrejše vaško življenje poleg nekaj združenj skrbijo še vaški žogobrcarji, ki pod imenom Sokol Veliny zastopajo svoj kraj v najnižji ligi okrožja Pardubice.
Veliny so razpotegnjena vas, ki leži ob pomembni regionalni cesti med krajema Holice (zahodno) ter vzhodneje ležečim Borohradkem. Slednji se nahaja že v sosednji – Kralovehraški – regiji. Predvsem Holice za mnoge vaščane predstavljajo pomembno storitveno in oskrbovalno funkcijo (zaposlitve in šolanje). Podobno, kot mnoge okoliške vasi (za eno takšnih velja južneje ležeči Ostřetin), se tudi Veliny »držijo« glavne ceste. Kar »pripomore« k razdalji dobrih dveh kilometrov, kolikor loči skrajni vzhodni in zahodni konec vasi. Čeprav sam kraj šteje (po podatkih iz preteklega leta) točno 500 prebivalcev. Kar zadostuje, da so Veliny samostojna občina s svojim grbom in zastavo, ki ju je potrdil češki parlament septembra 2005.

Kot zanimivost velja omeniti, da Veline od svoje regijske prestolnice loči enaka razdalja, kot do glavnega mesta severneje ležeče Kralovehraške regije (Hradec Kralove).
Ustanovitev vasi Veliny po vsej verjetnosti sega v obdobje kolonizacije tega dela Češke (13. in 14. stoletje), ko so bila pred tem
Ravno lega ob pomembni cestni prometnici pripomore k zadovoljivim avtobusnim povezavam z bližnjimi kraji. Dve avtobusni liniji omogočata prebivalcem osem dnevnih povezav do mesta Rychnov nad Kňežnou in štiri do 19 km zahodneje ležeče regijske metropole Pardubice (ob koncih tedna ter praznikih mesti povezujejo trije pari avtobusov), medtem ko krajša avtobusna linija povezuje obe že omenjeni sosednji mesti Holice in Borohradek. Ker je namenjena primarno šolarjem in zaposlenim, avtobusi po njej vozijo izključno ob delovnih dneh (štirje pari). V vasi so tri med seboj približno enako oddaljena avtobusna postajališča.


gozdnata območja in neobdelana zemljišča preurejena v obdelovalne površine ter ustanovljene nove vasi, trgi in mesta. K temu pritrjuje razporeditev pasov kmetijskih zemljišč, ki so se raztezali na obeh straneh vaškega travnika v smeri od vzhoda proti zahodu v dolžini približno dveh kilometrov (vse do katastrskih meja vasi).
Domneva se, da so Veliny dobili ime po ustanovitelju vasi. Po eni od različic je bilo njegovo ime Vela. Zopet druga krajevna legenda ustanovitev pripisuje vitezu po imenu Velinger. Prva zanesljiva pisna omemba vasi sega v leto 1366. Najstarejši pisni zapis vasi se nahaja v vatikanskih arhivih. V njem omenja duhovnika po imenu Víšek v kraju Veliny. Zanimivo, da tudi latinsko ime kraja (Welina) ustreza češkemu imenu Veliny – obliki, ki se v pisnih virih pojavlja od 16. stoletja dalje. Ime vasi se ni nikoli spremenilo, čeprav se je v nemško pisanih virih uporabljala oblika Wellin.
Naslednji zapis izvira iz leta 1507, ko je Čeněk Baršicky iz Dašic svoje posestvo – vključno s celotno vasjo Veliny – prodal Vilemu iz Pernštejna. Približno takrat so bili lokalni imetniki kmetij in zemljišč – skupaj s svojimi predpisanimi fevdalnimi obveznostmi – vpisani v urbar
(zemljiško knjigo) posestva Pardubice. To je bil prvi tovrstni register za posestvo Pardubice (danes hranjen v Državnem regionalnem arhivu). V njem je navedenih 13 davkoplačevalcev iz vasi Veliny. Prebivalci so morali v času žetve opraviti 34 dni tlake ter enkrat letno oddati 44 in pol kokoši ter 280 jajc.
Zemljiška knjiga hkrati omogoča sledenje postopnega naraščanja števila kmetij v vasi. Okoli leta 1770 je bilo v Velinyh 44 kmetij: 11 v lasti polnih kmetov, 17 v lasti kočarjev in 14 v lasti malih posestnikov. Poleg denarnih dajatev je morala vas oddati 69 vozov sena in otave (prevoz z vprego dveh konj ali volov) ter opraviti 988 dni dela s konjsko vprego in 1.319 dni ročnega dela (tlake). Zemljiška knjiga iz tistega obdobja kmetijam že dodeljuje hišne številke, saj je bila do takrat že uvedeno obvezno oštevilčenje stavb. Te prvotne hišne številke so se na kmetijah, ki so v vasi obstajale takrat, ohranile do danes.



Najstarejši pisni vir s podatki o prebivalstvu vasi je popis prebivalstva po veroizpovedi iz leta 1651. Namen tega popisa je bil ugotoviti, koliko prebivalcev še vedno pripada nekatoliški veroizpovedi. Popis navaja tudi poklice in starost zabeleženih oseb. Vas je takrat štela 92 prebivalcev (brez otrok, mlajših od približno deset let, ki
še niso bili sprejeti v cerkveno občestvo). Med njimi sta bila dva tesarja, dva izdelovalca skodel, dva krojača, en tkalec in en mlinar, medtem ko so se preostali ukvarjali s kmetijstvom. Prvi vsenarodni popis prebivalstva sega v leto 1801, ko je vas štela 360 prebivalcev. Največje število prebivalcev v zgodovini Velinov je bilo zabeleženo leta 1880, ko je v 111 hišah živelo 735 ljudi. Med njimi je bilo 346 moških in 389 žensk. Pismenih je bilo 450 oseb.
Približno tri četrtine prebivalstva se je preživljala s poljedelstvom. Po končanih poljskih opravilih so domačini sekali drevje, vezali vejevje, žagali les, izkopavali štore, žgali les za pridobivanje oglja in masti za vozove, luščili lubje za strojenje usnja ter sadili nove gozdove. Kmetje s konji so hlodovino vozili iz okoliških gozdov v parno žago v Borohradek.
Leta 1903 so v Velinyh delovali dva krojača, kolar (obrtnik), ključavničar, dva sodarja, dva mizarja ter več zidarjev in tesarjev. V kraju ni bilo peka ali mesarja, živila pa so prodajali štirje trgovci in dva gostilničarja, medtem ko so kruh dovažali iz okoliških mest Borohradek, Holice in Horni Jeleni.
Veliny ležijo na nadmorski višini 282 m n.m. Povprečna starost prebivalcev je dobrih 40 let. Edina trgovina v vasi je nedavno zaprla svoja vrata, tako da so prebivalci primorani osnovna živila kupovati v okoliških krajih. Naj bi pa občina
kmalu preuredila notranjost nekdanjega marketa v manjšo sodobnejšo trgovino, kjer bo možnost nakupa 24 ur dnevno. Na nasprotni strani ceste stoji precej dotrajana stavba gasilskega doma ter ob njej »lesketajoči« se objekt vaškega urada ter vrtca. Lepo urejene površine pred vhodom v objekt v toplejšem delu leta dopolnjuje pogled na s cvetjem bogate okenske police. V njej lahko turisti najdejo celo nekaj postelj za prenočevanje.

Zgolj nekaj deset metrov ob cesti stoji glavna znamenitost vasi. Gre za neobaročni kompleks, ki ga sestavljajo cerkev, zvonik in mrtvašnica. Vsi objekti so bili zgrajeni sredi 18. stoletja. Lesena stavba cerkve sv. Nikolaja je bila zgrajena leta 1752. Ima trikotno streho krito s skodlami. Sestavljajo jo enotna ladja z ravnim stropom, pevski kor na zahodni strani (s še vedno delujočimi orglami), ki ga podpirajo izrezljani stebri, ter prezbiterij, obrnjen proti vzhodu. V zakristiji hranijo izjemen in redko dokumentiran predmet – tako imenovano »jožefinsko krsto« iz osemdesetih let 18. stoletja. V tistem času so pokojnike – z namenom varčevanja z lesom, zlasti med epidemijami z velikim številom smrtnih žrtev – v grob spuščali skozi loputo na dnu krste. Ta način pokopa se je zaradi močnega nasprotovanja javnosti uporabljal le kratek čas. Krsta, ki je bila prvotno shranjena v mrtvašnici iz leta 1750, je bila konec 20. stoletja zaradi varnostnih razlogov prenesena v zakristijo.
Med letoma 2008 in 2013 je bil kompleks cerkve sv. Nikolaja deležen obsežne prenove s podporo Ministrstva za kulturo Češke republike v okviru »Programa za ohranjanje arhitekturne dediščine«. K obnovi premičnih predmetov, denimo originalnih orgel iz leta 1849 je prispevala tudi regija Pardubice. Danes cerkev ne služi le svojemu prvotnemu namenu, temveč deluje tudi kot dostojanstveno kulturno in družabno središče. V njej potekajo slavnostni koncerti, nastopi, poroke in spominske slovesnosti. Od pomladi do jeseni si je možno cerkev ogledate skozi kovano rešetko oz. se vnaprej dogovoriti za plačljiv voden ogled, ki vključuje strokovno razlago ter ogled zvonika in mrtvašnice.
Kajpak tudi v Velinyh premorejo svojo gasilsko enoto. Ta velja za najstarejšo organizirano vaško združenje. Njen nastanek sega v leto 1888. Poleg primarne gasilske dejavnosti člani enote dejavno sodelujejo še pri lokalnih kulturnih in družabnih dogodkih ter organizaciji plesov in prireditev za otroke.
Poleg gasilcev za družabno življenje skrbi nekaj združenj. Med njimi Društvo občanov Velinov, ki spodbuja aktivno življenje v lokalni skupnosti. Čeprav ima kratko zgodovino (ustanovljeno je bilo leta 2012) je organizacija nekaterih dogodkov postala znana tudi izven meja vasi in regije. Veliko zanimanja tako pri otrocih kot pri odraslih vzbuja t.i. Pravljični gozd, ko obiskovalci srečujejo tako tradicionalne kot sodobne pravljične like, ki za otroke pripravijo tekmovanja in manjše nagrade.
Društvo je tudi soorganizator dirke s starodobnimi kolesi. Dogodek, ki se redno odvija septembra, se začne s slavnostno
vožnjo kolesarjev v zgodovinskih kostumih na starodobnih kolesih od Holic do Velinov. Srečanje kolesarskih navdušencev nato poteka v vasi Veliny in vzdolž kolesarske poti, ki vodi do Borohradka.
Vzhodno od Velinov se v mirnem gozdnem predelu nahaja taborni kompleks Mlynek. Sestavljen je iz več počitniških hišic. Vključuje kuhinjo, sanitarije in športno igrišče, njegova skupna zmogljivost pa znaša 116 ležišč. Kompleks so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili prebivalci vasi Veliny. In to ne naključno. Lokacija je bila namreč kot priljubljeno taborišče znana že desetletja prej. Starejši prebivalci se spominjajo, da so tam v povojnem obdobju taborili skavti. Spali so bodisi v prikupni leseni stavbi s skodlasto streho bodisi v
šotorih na bližnjem travniku. Domačini se spominjajo, kako so skavti hodili po pitno vodo k najbližji hiši, ostanke hrane pa vračali za krmo živali. Zamisel o izgradnji stalnega tabora v Velinyh se je porodila povsem spontano zaradi priljubljenosti lokacije in želje po zagotavljanju boljših pogojev za taborjenje otrok.
Čeprav so fronte potekale daleč proč, je prva svetovna vojna v Velinyh pustila svoj pečat. Na 22 padlih vaščanov pripominja skrbno vzdrževan spomenik v središču vasi, odkrit leta 1933. V vaški kroniki lahko najdemo opisane dogodke v času druge svetovne vojne. V njej je mdr. opisan odporniški boj prebivalcev
Velinov v času vojne. Posebej je omenjen takratni župan Rudolf Drašner. Njegov najpomembnejši prispevek je bil izdajanje prehranskih kartic številnim beguncem, ki so se skrivali. Izvemo tudi, da so se od leta 1943 v okoliških gozdovih skrivali sovjetski partizani, ki jih je lokalno prebivalstvo podpiralo in
oskrbovalo. Pri eni izmed družin sta zatočišče našla celo dva pobegla britanska vojna ujetnika. V vasi je domnevno deloval tudi ilegalni radijski oddajnik za posredovanje informacij vzhodnim zaveznikom. Prestavljali so ga med različnimi hišami, delovati pa je prenehal šele maja 1945. Pred koncem vojne je skozi vas peljal »transport smrti« z izčrpanimi sovjetskimi ujetniki. Ujetnike so čez noč zaprli in stražili v dvorani vaške gostilne. Kljub temu je domačinom uspelo prinesti juho ujetnikom. V burnih zadnjih dneh vojne so partizani ubili nemškega častnika, ki je potoval skozi Veliny. Prve enote sovjetske vojske so v vas prispele 10. maja 1945.
V obdobju po vojni je bilo v vasi ustanovljenih več organizacij. Sodobni razvoj Velinov se je začel v petdesetih letih 20. stoletja. Sčasoma so obnovili šolsko stavbo ter zgradili trgovino, gasilski dom in klubsko stavbo društva Sokol. Nameščena je bila javna fluorescentna razsvetljava in urejena struga lokalnega potoka. Prehod z zasebnega na zadružno kmetovanje se je začel leta 1956. Do naslednjega leta je skoraj vso kmetijsko dejavnost izvajala Enotna kmetijska zadruga (JZD).
Po političnih spremembah leta 1989 se je krajevni narodni odbor preoblikoval v občinski svet, s 1. januarjem 1991 pa v občinski urad Veliny. Leta 1991 se je začela gradnja čistilne naprave, ki je začela obratovati spomladi leta 1993. V devetdesetih letih se je vas soočala s pomanjkanjem finančnih sredstev, prebivalci pa so opozarjali na skromno ponudbo kulturnih dejavnosti. Vendar
se je stanje od leta 2000 dalje postopoma izboljševalo.
V Velinyh so brez dvoma ponosni na kolesarsko pot, ki vodi od vasi do mesta Borohradek. Zgrajena je bila leta 2008. Ne služi le kolesarskim izletom ter sprehodom, temveč tudi kot prizorišče različnih dogodkov, del poti pa je vključen v učno pot Viteza Velingra. Steza je dolga 4,5 km in široka 3 metre ter služi kolesarjem, pešcem in rolarjem. Poteka po razgibanem terenu preko polj in skozi gozd.
Veliny so razpotegnjena vas, ki leži ob pomembni regionalni cesti med krajema Holice (zahodno) ter vzhodneje ležečim Borohradkem. Slednji se nahaja že v sosednji – Kralovehraški – regiji. Predvsem Holice za mnoge vaščane predstavljajo pomembno storitveno in oskrbovalno funkcijo (zaposlitve in šolanje). Podobno, kot mnoge okoliške vasi (za eno takšnih velja južneje ležeči Ostřetin), se tudi Veliny »držijo« glavne ceste. Kar »pripomore« k razdalji dobrih dveh kilometrov, kolikor loči skrajni vzhodni in zahodni konec vasi. Čeprav sam kraj šteje (po podatkih iz preteklega leta) točno 500 prebivalcev. Kar zadostuje, da so Veliny samostojna občina s svojim grbom in zastavo, ki ju je potrdil češki parlament septembra 2005.

Ravno lega ob pomembni cestni prometnici pripomore k zadovoljivim avtobusnim povezavam z bližnjimi kraji. Dve avtobusni liniji omogočata prebivalcem osem dnevnih povezav do mesta Rychnov nad Kňežnou in štiri do 19 km zahodneje ležeče regijske metropole Pardubice (ob koncih tedna ter praznikih mesti povezujejo trije pari avtobusov), medtem ko krajša avtobusna linija povezuje obe že omenjeni sosednji mesti Holice in Borohradek. Ker je namenjena primarno šolarjem in zaposlenim, avtobusi po njej vozijo izključno ob delovnih dneh (štirje pari). V vasi so tri med seboj približno enako oddaljena avtobusna postajališča.
Kot zanimivost velja omeniti, da Veline od svoje regijske prestolnice loči enaka razdalja, kot do glavnega mesta severneje ležeče Kralovehraške regije (Hradec Kralove).


Ustanovitev vasi Veliny po vsej verjetnosti sega v obdobje kolonizacije tega dela Češke (13. in 14. stoletje), ko so bila pred tem gozdnata območja in neobdelana zemljišča preurejena v obdelovalne površine ter ustanovljene nove vasi, trgi in mesta. K temu pritrjuje razporeditev pasov kmetijskih zemljišč, ki so se raztezali na obeh straneh vaškega travnika v smeri od vzhoda proti zahodu v dolžini približno dveh kilometrov (vse do katastrskih meja vasi).
Domneva se, da so Veliny dobili ime po ustanovitelju vasi. Po eni od različic je bilo njegovo ime Vela. Zopet druga krajevna legenda ustanovitev pripisuje vitezu po imenu Velinger. Prva zanesljiva pisna omemba vasi sega v leto 1366. Najstarejši pisni zapis vasi se nahaja v vatikanskih arhivih. V njem omenja duhovnika po imenu Víšek v kraju Veliny. Zanimivo, da tudi latinsko ime kraja (Welina) ustreza češkemu imenu Veliny – obliki, ki se v pisnih virih pojavlja od 16. stoletja dalje. Ime vasi se ni nikoli spremenilo, čeprav se je v nemško pisanih virih uporabljala oblika Wellin.
Naslednji zapis izvira iz leta 1507, ko je Čeněk Baršicky iz Dašic svoje posestvo – vključno s celotno vasjo Veliny – prodal Vilemu iz Pernštejna. Približno takrat so bili lokalni imetniki kmetij in zemljišč – skupaj s svojimi predpisanimi fevdalnimi obveznostmi – vpisani v urbar (zemljiško knjigo) posestva Pardubice. To je bil prvi tovrstni register za posestvo Pardubice (danes hranjen v Državnem regionalnem arhivu). V njem je navedenih 13 davkoplačevalcev iz vasi Veliny. Prebivalci so morali v času žetve opraviti 34 dni tlake ter enkrat letno oddati 44 in pol kokoši ter 280 jajc.

Zemljiška knjiga hkrati omogoča sledenje postopnega naraščanja števila kmetij v vasi. Okoli leta 1770 je bilo v Velinyh 44 kmetij: 11 v lasti polnih kmetov, 17 v lasti kočarjev in 14 v lasti malih posestnikov. Poleg denarnih dajatev je morala vas oddati 69 vozov sena in otave (prevoz z vprego dveh konj ali volov) ter opraviti 988 dni dela s konjsko vprego in 1.319 dni ročnega dela (tlake). Zemljiška knjiga iz tistega obdobja kmetijam že dodeljuje hišne številke, saj je bila do takrat že uvedeno obvezno oštevilčenje stavb. Te prvotne hišne številke so se na kmetijah, ki so v vasi obstajale takrat, ohranile do danes.


Najstarejši pisni vir s podatki o prebivalstvu vasi je popis prebivalstva po veroizpovedi iz leta 1651. Namen tega popisa je bil ugotoviti, koliko prebivalcev še vedno pripada nekatoliški veroizpovedi. Popis navaja tudi poklice in starost zabeleženih oseb. Vas je takrat štela 92 prebivalcev (brez otrok, mlajših od približno deset let, ki še niso bili sprejeti v cerkveno občestvo). Med njimi sta bila dva tesarja, dva izdelovalca skodel, dva krojača, en tkalec in en mlinar, medtem ko so se preostali ukvarjali s kmetijstvom. Prvi vsenarodni popis prebivalstva sega v leto 1801, ko je vas štela 360 prebivalcev. Največje število prebivalcev v zgodovini Velinov je bilo zabeleženo leta 1880, ko je v 111 hišah živelo 735 ljudi. Med njimi je bilo 346 moških in 389 žensk. Pismenih je bilo 450 oseb.
Približno tri četrtine prebivalstva se je preživljala s poljedelstvom. Po končanih poljskih opravilih so domačini sekali drevje, vezali vejevje, žagali les, izkopavali štore, žgali les za pridobivanje oglja in masti za vozove, luščili lubje za strojenje usnja ter sadili nove gozdove. Kmetje s konji so hlodovino vozili iz okoliških gozdov v parno žago v Borohradek.

Leta 1903 so v Velinyh delovali dva krojača, kolar (obrtnik), ključavničar, dva sodarja, dva mizarja ter več zidarjev in tesarjev. V kraju ni bilo peka ali mesarja, živila pa so prodajali štirje trgovci in dva gostilničarja, medtem ko so kruh dovažali iz okoliških mest Borohradek, Holice in Horni Jeleni.
Veliny ležijo na nadmorski višini 282 m n.m. Povprečna starost prebivalcev je dobrih 40 let. Edina trgovina v vasi je nedavno zaprla svoja vrata, tako da so prebivalci primorani osnovna živila kupovati v okoliških krajih. Naj bi pa občina kmalu preuredila notranjost nekdanjega marketa v manjšo sodobnejšo trgovino, kjer bo možnost nakupa 24 ur dnevno. Na nasprotni strani ceste stoji precej dotrajana stavba gasilskega doma ter ob njej »lesketajoči« se objekt vaškega urada ter vrtca. Lepo urejene površine pred vhodom v objekt v toplejšem delu leta dopolnjuje pogled na s cvetjem bogate okenske police. V njej lahko turisti najdejo celo nekaj postelj za prenočevanje.

Zgolj nekaj deset metrov ob cesti stoji glavna znamenitost vasi. Gre za neobaročni kompleks, ki ga sestavljajo cerkev, zvonik in mrtvašnica. Vsi objekti so bili zgrajeni sredi 18. stoletja. Lesena stavba cerkve sv. Nikolaja je bila zgrajena leta 1752. Ima trikotno streho krito s skodlami. Sestavljajo jo enotna ladja z ravnim stropom, pevski kor na zahodni strani (s še vedno delujočimi orglami), ki ga podpirajo izrezljani stebri, ter prezbiterij, obrnjen proti vzhodu. V zakristiji hranijo izjemen in redko dokumentiran predmet – tako imenovano »jožefinsko krsto« iz osemdesetih let 18. stoletja. V tistem času so pokojnike – z namenom varčevanja z lesom, zlasti med epidemijami z velikim številom smrtnih žrtev – v grob spuščali skozi loputo na dnu krste. Ta način pokopa se je zaradi močnega nasprotovanja javnosti uporabljal le kratek čas. Krsta, ki je bila prvotno shranjena v mrtvašnici iz leta 1750, je bila konec 20. stoletja zaradi varnostnih razlogov prenesena v zakristijo.

Med letoma 2008 in 2013 je bil kompleks cerkve sv. Nikolaja deležen obsežne prenove s podporo Ministrstva za kulturo Češke republike v okviru »Programa za ohranjanje arhitekturne dediščine«. K obnovi premičnih predmetov, denimo originalnih orgel iz leta 1849 je prispevala tudi regija Pardubice. Danes cerkev ne služi le svojemu prvotnemu namenu, temveč deluje tudi kot dostojanstveno kulturno in družabno središče. V njej potekajo slavnostni koncerti, nastopi, poroke in spominske slovesnosti. Od pomladi do jeseni si je možno cerkev ogledate skozi kovano rešetko oz. se vnaprej dogovoriti za plačljiv voden ogled, ki vključuje strokovno razlago ter ogled zvonika in mrtvašnice.
Kajpak tudi v Velinyh premorejo svojo gasilsko enoto. Ta velja za najstarejšo organizirano vaško združenje. Njen nastanek sega v leto 1888. Poleg primarne gasilske dejavnosti člani enote dejavno sodelujejo še pri lokalnih kulturnih in družabnih dogodkih ter organizaciji plesov in prireditev za otroke.


Poleg gasilcev za družabno življenje skrbi nekaj združenj. Med njimi Društvo občanov Velinov, ki spodbuja aktivno življenje v lokalni skupnosti. Čeprav ima kratko zgodovino (ustanovljeno je bilo leta 2012) je organizacija nekaterih dogodkov postala znana tudi izven meja vasi in regije. Veliko zanimanja tako pri otrocih kot pri odraslih vzbuja t.i. Pravljični gozd, ko obiskovalci srečujejo tako tradicionalne kot sodobne pravljične like, ki za otroke pripravijo tekmovanja in manjše nagrade.
Društvo je tudi soorganizator dirke s starodobnimi kolesi. Dogodek, ki se redno odvija septembra, se začne s slavnostno vožnjo kolesarjev v zgodovinskih kostumih na starodobnih kolesih od Holic do Velinov. Srečanje kolesarskih navdušencev nato poteka v vasi Veliny in vzdolž kolesarske poti, ki vodi do Borohradka.


Vzhodno od Velinov se v mirnem gozdnem predelu nahaja taborni kompleks Mlynek. Sestavljen je iz več počitniških hišic. Vključuje kuhinjo, sanitarije in športno igrišče, njegova skupna zmogljivost pa znaša 116 ležišč. Kompleks so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili prebivalci vasi Veliny. In to ne naključno. Lokacija je bila namreč kot priljubljeno taborišče znana že desetletja prej. Starejši prebivalci se spominjajo, da so tam v povojnem obdobju taborili skavti. Spali so bodisi v prikupni leseni stavbi s skodlasto streho bodisi v šotorih na bližnjem travniku. Domačini se spominjajo, kako so skavti hodili po pitno vodo k najbližji hiši, ostanke hrane pa vračali za krmo živali. Zamisel o izgradnji stalnega tabora v Velinyh se je porodila povsem spontano zaradi priljubljenosti lokacije in želje po zagotavljanju boljših pogojev za taborjenje otrok.

Čeprav so fronte potekale daleč proč, je prva svetovna vojna v Velinyh pustila svoj pečat. Na 22 padlih vaščanov pripominja skrbno vzdrževan spomenik v središču vasi, odkrit leta 1933. V vaški kroniki lahko najdemo opisane dogodke v času druge svetovne vojne. V njej je mdr. opisan odporniški boj prebivalcev Velinov v času vojne. Posebej je omenjen takratni župan Rudolf Drašner. Njegov najpomembnejši prispevek je bil izdajanje prehranskih kartic številnim beguncem, ki so se skrivali. Izvemo tudi, da so se od leta 1943 v okoliških gozdovih skrivali sovjetski partizani, ki jih je lokalno prebivalstvo podpiralo in oskrbovalo. Pri eni izmed družin sta zatočišče našla celo dva pobegla britanska vojna ujetnika. V vasi je domnevno deloval tudi ilegalni radijski oddajnik za posredovanje informacij vzhodnim zaveznikom. Prestavljali so ga med različnimi hišami, delovati pa je prenehal šele maja 1945. Pred koncem vojne je skozi vas peljal »transport smrti« z izčrpanimi sovjetskimi ujetniki. Ujetnike so čez noč zaprli in stražili v dvorani vaške gostilne. Kljub temu je domačinom uspelo prinesti juho ujetnikom. V burnih zadnjih dneh vojne so partizani ubili nemškega častnika, ki je potoval skozi Veliny. Prve enote sovjetske vojske so v vas prispele 10. maja 1945.

V obdobju po vojni je bilo v vasi ustanovljenih več organizacij. Sodobni razvoj Velinov se je začel v petdesetih letih 20. stoletja. Sčasoma so obnovili šolsko stavbo ter zgradili trgovino, gasilski dom in klubsko stavbo društva Sokol. Nameščena je bila javna fluorescentna razsvetljava in urejena struga lokalnega potoka. Prehod z zasebnega na zadružno kmetovanje se je začel leta 1956. Do naslednjega leta je skoraj vso kmetijsko dejavnost izvajala Enotna kmetijska zadruga (JZD).
Po političnih spremembah leta 1989 se je krajevni narodni odbor preoblikoval v občinski svet, s 1. januarjem 1991 pa v občinski urad Veliny. Leta 1991 se je začela gradnja čistilne naprave, ki je začela obratovati spomladi leta 1993. V devetdesetih letih se je vas soočala s pomanjkanjem finančnih sredstev, prebivalci pa so opozarjali na skromno ponudbo kulturnih dejavnosti. Vendar se je stanje od leta 2000 dalje postopoma izboljševalo.
V Velinyh so brez dvoma ponosni na kolesarsko pot, ki vodi od vasi do mesta Borohradek. Zgrajena je bila leta 2008. Ne služi le kolesarskim izletom ter sprehodom, temveč tudi kot prizorišče različnih dogodkov, del poti pa je vključen v učno pot Viteza Velingra. Steza je dolga 4,5 km in široka 3 metre ter služi kolesarjem, pešcem in rolarjem. Poteka po razgibanem terenu preko polj in skozi gozd.





Dodaj odgovor