Nogomet CZ

Križem kražem po čeških najnižjih ligah

Vranov

Vranov grb


oktober 2026

Tok reke Mže na zahodu Češke deloma upočasni pregrada, pred katero se tvori dolgo (rečno) jezero. Ob skrajnem »repu« jezera se nahaja vasica Vranov. Trgovino v njej bi iskali zaman. Zato pa mdr. premore restavracijo, manjši kamp, pristan ter železniško postajališče ob pomembni progi. In tudi svoj nogometni klub, ki pod imenom Jiskra Vranov nastopa v najnižji ligi okrožja Tachov.

Vranov leži na skrajnem vzhodnem koncu okrožja Tachov v Plzenski regiji. Ima status samostojne občine katere del je tudi manjše naselje, imenovano Svinna. Sama vas Vranov šteje nekaj manj kot 150 prebivalcev. Najbližje večje mesto (Střibro) leži dva kilometra zahodneje. Zanimivo, da leži Vranov bližje svoji regijski prestolnici Plzen, do katere je potrebnih približno 25 km vožnje po cestah, kot do središča okrožja Tachov, oddaljenega še približno 10 km vožnje več.

Vas Vranov na zahodu Češke šteje niti ne 150 prebivalcev.

Nemško ime naselja je Wranowa. V letošnjem poletju so s celodnevno proslavo ovekovečili 795-letnico prve pisne omembe kraja, ki sega v leto 1231, ko je naselje prešlo iz lasti enega pod drug samostan. Naslednji dve stoletji so bili njegovi lastniki predvsem manjši zemljiški gospodje. Med letoma 1542 in 1848 spada Vranov pod mesto Střibro. Čeprav je v njem živelo večinsko nemško prebivalstvo, je Vranov veljal za vas s pomembno češko manjšino. Prvič je pridobil status samostojne občine v 20. stoletju, ki ga je – z izjemo obdobja med letoma 1976  in 1992 – ohranil do danes.

Kot že ime kraja nakazuje, to izhaja iz osebnega imena Vran. Po vsej verjetnosti gre za katerega od lastnikov Vranova iz davne preteklosti. Čeprav se uradno število prebivalcev giblje med 140 in 150, je število stalnih vaščanov mnogo nižje. Razlog gre iskati v

vzhodnem delu kraja, ki je posejan z manjšimi počitniškimi hišicami v katerih lahko najdemo prijavljene osebe, dasiravno v njih prebivajo krajši del leta.

Severozahodno ob vasi je še vedno moč videti (danes zaprte) vhode v rudniške jaške. V njih so na globini 12 in 16 metrov v dveh slojih kopali rudo do leta 1914, ko je bil rudnik dokončno zaprt. Prebivalci Vranova so danes primorani nabavljati svoje nujne življenjske potrebščine v okoliških mestih. V vasi namreč ni pošte, trgovine, niti vrtca oz. šole. Poleg nekaj manjših sakralnih simbolov velja omeniti šesterokotno kapelico z zvonom na manjšem vaškem trgu. Nekaj deset metrov od nje se nahaja stavba vaškega urada, ob kateri je pod krošnjo drevesa postavljenih nekaj klopi z mizo.

Petkove in sobotne lokalne volitve so se v Vranovu odvijale na volišču v stavbi vaškega urada.

Za nekaj živahnosti (in možnosti druženja) tako skrbi edini gostinski objekt v Vranovu – restavracija z imenom kraja. Ta stoji ob kolesarski poti nasproti nogometnega igrišča. Z izjemo ponedeljka in torka ima svoja vrata odprta vse preostale dni, a zgolj v drugi polovici popoldnevov oz. ob večerih. Tako domačinom kot turistom (med katerimi v toplih dneh

Na zahodnem robu vasi se nahaja manjša transformatorska postaja.

prednjačijo kolesarji) so na voljo tudi mize pred vhodom v objekt. Poleg pijač se na meniju vedno najde kakšna preprosta jed za najbolj lačne. 

S potrditvijo Parlamenta Češke republike je Vranov uradno dobil svoj grb januarja leta 2010. Na njem je upodobljen zlati ščit z zelenim klinom. Ta del grba ponazarja globoko dolino reke Mže, ob kateri leži Vranov. Modra barva na spodnjem delu grba ponazarja reko s katero je povezano življenje in usoda vasi. Srebrna lilija v zelenem klinu zopet simbolizira prvo omembo kraja v listini samostana, kateremu je pripadal še v srednjeveškem času.

Zanimivo, da skozi Vranov ne vozijo avtobusi. Kljub temu imajo vaščani možnost koriščenja javnega prevoza po železnici. Južno ob vasi se namreč nahaja postajališče na sicer pomembni progi

Prizor razpokanega dna akumulacijskega jezera le redko koga pusti ravnodušnega.

med Plznom in mestom Cheb na skrajnem zahodu države. Ker je krajev z imenom Vranov na Češkem mnogo, nosi postajališče ime Vranov pri Střibru (Vranov u Střibra). Proga je pomembna tako z vidika državnega kot mednarodnega vidika. Je del železniškega omrežja in

predstavlja pomembno železniško povezavo med Češko in Zahodno Evropo. Danes je del III. železniškega koridorja, ki poteka prek države v smeri vzhod–zahod (od kraja Mosty u Jablunkova do Cheba). Celotna proga je bila v preteklosti elektrificirana in temeljito obnovljena. Dela na njej so bila zaključena pred 15-imi leti. Od skupne dolžine 106 km je 33 km proge dvotirne. Postajališče

Severno ob Vranovu se nahaja pregradno jezero na reki Mže. Kako zelo je dolgotrajno sušno obdobje prizadelo Češko je vidno na zgornji fotografiji. V normalnih okoliščinah je večji del površine na sliki pod vodo, medtem ko po jezeru plujejo izletniške ladje. Območje je v teh dneh praktično povsem izsušeno, tla prerašča trava po kateri se sprehajajo obiskovalci in odkrivajo marsikatero znamenitost iz obdobja, še preden je bilo območje umetno poplavljeno (1959). Vode na dnu reke Mže teče ravno toliko, da (zaenkrat) sosednjega brega (kjer je vidno počitniško naselje Butov) še ni možno doseči po suhem.

Vranov je prav tako dvotiren, a se nahaja na enotirnem odseku proge.

Progo je zgradila Železniška družba cesarja Franca Jožefa kot del železniške proge Dunaj–Češke Budejovice–Cheb. Leta 1884 je bila celotna proga nacionalizirana in vključena v Cesarske in kraljeve državne železnice. V šestdesetih letih 20. stoletja se je začela elektrifikacija z izmeničnim napajalnim sistemom. V letih 1964–1967 je bila na njej nameščena najsodobnejša signalna oprema v takratni

Češkoslovaški, preko katere so bile vse postaje na njej daljinsko upravljane. Leta 2010 so bile signalne naprave sovjetskega tipa dokončno nadomeščene s sodobnejšimi. Danes je proga upravljana iz centralne signalne postaje v Plznu.

Preko lepo urejenega postajališča imajo vaščani možnost koristiti javni železniški promet.

Proga mimo Vranova poteka po razgibanem terenu nad reko Mže. V Vranovu ustavljajo potniški ter t.i. hitri potniški vlaki (spěšný vlak), ki nekatera manjša postajališča izpuščajo. Za izstop v Vranovu se je priporočljivo vnaprej informirati. Določeni vlaki namreč ustavijo na postajališču zgolj ob predhodni zahtevi.

Potniki so o tem obveščeni tako zvočno kot preko zaslonov oz. monitorjev. Po tirih se je iz Vranova do Plzna mogoče popeljati s sedmimi vlaki ob delovnikih ter šestimi ob koncih tedna oz. praznikih. V nasprotni smeri prav tako dnevno ustavi sedem potniških vlakov. Pet od njih jih

Na postajališču v Vranovu ustavljajo potniški vlaki, ki sicer povezujejo dve regijski prestolnici – Karlove Vare in Plzen.

svojo vožnjo konča v znanem zdraviliškem mestu Karlovy Vary, eden v Chebu ter eden v kraju Svojšin.

Predvsem v turističnem smislu je za sam kraj pomembna reka Mže. Teče severno ob Vranovu. Gre za 106 km dolgo reko z izvirom v Nemčiji, ki se vije bolj ali manj v smeri proti vzhodu in jugovzhodu vse do Plzna, kjer se združi z reko Radbuzo. Od tam dalje teče pod imenom Berounka vse do izliva v Vltavo. Za rekreacijske spuste s plovili je primerna zgolj v spomladanskem času. V poletnih dneh rekreacija na njej zaradi nizke gladine večinoma ni mogoča. Skoraj petino njenega

toka zavzema akumulacijsko jezero Hracholusky.

Akumulacijsko jezero Hracholusky je nastalo z izgradnjo zemeljske pregrade v letih 1959–1964. Njegova površina znaša 490 ha. Celotna dolžina vodnega sistema od jezu pod parkom v mestu Stříbro do pregrade znaša 22 km.

Skozi Vranov vodi kolesarska steza.

Glavni razlog za gradnjo jezu in akumulacijskega jezera je bil pridobivanje vode in njeno shranjevanje za industrijsko (na primer Škoda Plzeň), energetsko in kmetijsko uporabo po vsej zahodni Češki. Med sekundarne razloge spadajo zaščita pred poplavami oziroma njihova regulacija in zadrževanje,

zagotavljanje zadostnega pretoka v primeru manjših padavin in rekreativna raba

Vaško gostišče ponuja edino možnost rednega druženja med vaščani. Njegovi redni gostje so vsi tako ali drugače povezani z vranovskim nogometom. V toplejšem delu leta se tu radi ustavijo kolesarji, ki lahko v ponudbi najdejo tudi tople obroke.
Poleg sprehodov ob reki Mže je okolica Vranova priljubljen cilj ljubiteljev neokrnjene narave.

vodnega območja ter tudi z namenom zmanjšanja posledic ekološke nesreče. Dolina z akumulacijskim jezerom je večinoma ozka, s strmimi in skalnatimi pobočji. Poleg dveh vasi, enajstih mlinov in 45-ih domačij je bil med gradnjo mdr. potopljen tudi most med Vranovom in Butovom. Slednji danes velja izključno za počitniško naselje na severni strani akumulacijskega jezera.

V času glavne sezone je z ali do Vranova možno pripluti tudi z eno od treh turističnih ladij. Te svoje redne linije zaključujejo oz. začenjajo ravno v Vranovu. Sama plovba po reki Mže datira že v leto 1934, ko je bil splavljen motorni čoln s kapaciteto do 40 oseb. Običajno je vsak dan ob 14. uro pričel svojo plovbo iz Vranova. Danes redna linijska plovba po jezeru v juliju in avgustu poteka vse dni z izjemo ponedeljkov in petkov, medtem ko je v maju, juniju in septembru omejena na vikende. Manjši pristan v Vranovu se nahaja nedaleč od avtokampa, kjer je možno prenočevati v lastnih šotorih,

avtodomih in prikolicah ali v najetih počitniških hiškah oziroma sobah. Gostom so na voljo recepcija, centralne kopalnice, tuši, pralni stroj in rezervirana parkirna mesta.

Vranov leži na skrajnem vzhodnem koncu okrožja Tachov v Plzenski regiji. Ima status samostojne občine katere del je tudi manjše naselje, imenovano Svinna. Sama vas Vranov šteje nekaj manj kot 150 prebivalcev. Najbližje večje mesto (Střibro) leži dva kilometra zahodneje. Zanimivo, da leži Vranov bližje svoji regijski prestolnici Plzen, do katere je potrebnih približno 25 km vožnje po cestah, kot do središča okrožja Tachov, oddaljenega še približno 10 km vožnje več.

Nemško ime naselja je Wranowa. V letošnjem poletju so s celodnevno proslavo ovekovečili 795-letnico prve pisne omembe kraja, ki sega v leto 1231, ko je naselje prešlo iz lasti enega pod drug samostan. Naslednji dve stoletji so bili njegovi lastniki predvsem manjši zemljiški gospodje. Med letoma 1542 in 1848 spada Vranov pod mesto Střibro. Čeprav je v njem živelo večinsko nemško prebivalstvo, je Vranov veljal za vas s pomembno češko manjšino. Prvič je pridobil status samostojne občine v 20. stoletju, ki ga je – z izjemo obdobja med letoma 1976 in 1992 – ohranil do danes.

Kot že ime kraja nakazuje, to izhaja iz osebnega imena Vran. Po vsej verjetnosti gre za katerega od lastnikov Vranova iz davne preteklosti. Čeprav se uradno število prebivalcev giblje med 140 in 150, je število stalnih vaščanov mnogo nižje. Razlog gre iskati v vzhodnem delu kraja, ki je posejan z manjšimi počitniškimi hišicami v katerih lahko najdemo prijavljene osebe, dasiravno v njih prebivajo krajši del leta.

Severozahodno ob vasi je še vedno moč videti (danes zaprte) vhode v rudniške jaške. V njih so na globini 12 in 16 metrov v dveh slojih kopali rudo do leta 1914, ko je bil rudnik dokončno zaprt. Prebivalci Vranova so danes primorani nabavljati svoje nujne življenjske potrebščine v okoliških mestih. V vasi namreč ni pošte, trgovine, niti vrtca oz. šole. Poleg nekaj manjših sakralnih simbolov velja omeniti šesterokotno kapelico z zvonom na manjšem vaškem trgu. Nekaj deset metrov od nje se nahaja stavba vaškega urada, ob kateri je pod krošnjo drevesa postavljenih nekaj klopi z mizo.

Za nekaj živahnosti (in možnosti druženja) tako skrbi edini gostinski objekt v Vranovu – restavracija z imenom kraja. Ta stoji ob kolesarski poti nasproti nogometnega igrišča. Z izjemo ponedeljka in torka ima svoja vrata odprta vse preostale dni, a zgolj v drugi polovici popoldnevov oz. ob večerih. Tako domačinom kot turistom (med katerimi v toplih dneh prednjačijo kolesarji) so na voljo tudi mize pred vhodom v objekt. Poleg pijač se na meniju vedno najde kakšna preprosta jed za najbolj lačne.

S potrditvijo Parlamenta Češke republike je Vranov uradno dobil svoj grb januarja leta 2010. Na njem je upodobljen zlati ščit z zelenim klinom. Ta del grba ponazarja globoko dolino reke Mže, ob kateri leži Vranov. Modra barva na spodnjem delu grba ponazarja reko s katero je povezano življenje in usoda vasi. Srebrna lilija v zelenem klinu zopet simbolizira prvo omembo kraja v listini samostana, kateremu je pripadal še v srednjeveškem času.

Zanimivo, da skozi Vranov ne vozijo avtobusi. Kljub temu imajo vaščani možnost koriščenja javnega prevoza po železnici. Južno ob vasi se namreč nahaja postajališče na sicer pomembni progi med Plznom in mestom Cheb na skrajnem zahodu države. Ker je krajev z imenom Vranov na Češkem mnogo, nosi postajališče ime Vranov pri Střibru (Vranov u Střibra). Proga je pomembna tako z vidika državnega kot mednarodnega vidika. Je del železniškega omrežja in predstavlja pomembno povezavo med Češko in Zahodno Evropo. Danes je del III. železniškega koridorja, ki poteka prek države v smeri vzhod–zahod (od kraja Mosty u Jablunkova do Cheba). Celotna proga je bila v preteklosti elektrificirana in temeljito obnovljena. Dela na njej so bila zaključena pred 15-imi leti. Od skupne dolžine 106 km je 33 km proge dvotirne. Postajališče Vranov je prav tako dvotiren, a se nahaja na enotirnem odseku proge.

Progo je zgradila Železniška družba cesarja Franca Jožefa kot del železniške proge Dunaj–Češke Budejovice–Cheb. Leta 1884 je bila celotna proga nacionalizirana in vključena v Cesarske in kraljeve državne železnice. V šestdesetih letih 20. stoletja se je začela elektrifikacija z izmeničnim napajalnim sistemom. V letih 1964–1967 je bila na njej nameščena najsodobnejša signalna oprema v takratni Češkoslovaški, preko katere so bile vse postaje na njej daljinsko upravljane. Leta 2010 so bile signalne naprave sovjetskega tipa dokončno nadomeščene s sodobnejšimi. Danes je proga upravljana iz centralne signalne postaje v Plznu.

Proga mimo Vranova poteka po razgibanem terenu nad reko Mže. V Vranovu ustavljajo potniški ter t.i. hitri potniški vlaki (spěšný vlak), ki nekatera manjša postajališča izpuščajo. Za izstop v Vranovu se je priporočljivo vnaprej informirati. Določeni vlaki namreč ustavijo na postajališču zgolj ob predhodni zahtevi.

Potniki so o tem obveščeni tako zvočno kot preko zaslonov oz. monitorjev. Po tirih se je iz Vranova do Plzna mogoče popeljati s sedmimi vlaki ob delovnikih ter šestimi ob koncih tedna oz. praznikih. V nasprotni smeri prav tako dnevno ustavi sedem potniških vlakov. Pet od njih jih svojo vožnjo konča v znanem zdraviliškem mestu Karlovy Vary, eden v Chebu ter eden v kraju Svojšin.

Predvsem v turističnem smislu je za sam kraj pomembna reka Mže. Teče severno ob Vranovu. Gre za 106 km dolgo reko z izvirom v Nemčiji, ki se vije bolj ali manj v smeri proti vzhodu in jugovzhodu vse do Plzna, kjer se združi z reko Radbuzo. Od tam dalje teče pod imenom Berounka vse do izliva v Vltavo. Za rekreacijske spuste s plovili je primerna zgolj v spomladanskem času. V poletnih dneh rekreacija na njej zaradi nizke gladine večinoma ni mogoča. Skoraj petino njenega toka zavzema akumulacijsko jezero Hracholusky.

Akumulacijsko jezero Hracholusky je nastalo z izgradnjo zemeljske pregrade v letih 1959–1964. Njegova površina znaša 490 ha. Celotna dolžina vodnega sistema od jezu pod parkom v mestu Stříbro do pregrade znaša 22 km.

Glavni razlog za gradnjo jezu in akumulacijskega jezera je bil pridobivanje vode in njeno shranjevanje za industrijsko (na primer Škoda Plzeň), energetsko in kmetijsko uporabo po vsej zahodni Češki. Med sekundarne razloge spadajo zaščita pred poplavami oziroma njihova regulacija in zadrževanje, zagotavljanje zadostnega pretoka v primeru manjših padavin in rekreativna raba vodnega območja ter tudi z namenom zmanjšanja posledic ekološke nesreče. Dolina z akumulacijskim jezerom je večinoma ozka, s strmimi in skalnatimi pobočji. Poleg dveh vasi, enajstih mlinov in 45-ih domačij je bil med gradnjo mdr. potopljen tudi most med Vranovom in Butovom. Slednji danes velja izključno za počitniško naselje na severni strani akumulacijskega jezera.

V času glavne sezone je z ali do Vranova možno pripluti tudi z eno od treh turističnih ladij. Te svoje redne linije zaključujejo oz. začenjajo ravno v Vranovu. Sama plovba po reki Mže datira že v leto 1934, ko je bil splavljen motorni čoln s kapaciteto do 40 oseb. Običajno je vsak dan ob 14. uro pričel svojo plovbo iz Vranova. Danes redna linijska plovba po jezeru v juliju in avgustu poteka vse dni z izjemo ponedeljkov in petkov, medtem ko je v maju, juniju in septembru omejena na vikende. Manjši pristan v Vranovu se nahaja nedaleč od avtokampa, kjer je možno prenočevati v lastnih šotorih, avtodomih in prikolicah ali v najetih počitniških hiškah oziroma sobah. Gostom so na voljo recepcija, centralne kopalnice, tuši, pralni stroj in rezervirana parkirna mesta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja