Čeprav je ime »Olešnice« v češčini edninski samostalnik ženskega spola, bo zaradi lažje (razumevajoče) berljivosti v tekstu navedeno zemljepisno ime v obliki množinskega samostalnika, ki nam je zaradi podobnosti imen krajev z enako končnico (Jesenice, Lesce itd.) bližje.

Olešnice se ponašajo z bogato zgodovino. Njihova prva omemba sega v leto 1186. Vas leži v okrožju Češke Budejovice, na nadmorski višini 502 m n.m. Od regijskega središča (in hkrati centra okrožja) Čeških Budejovic so oddaljene približno 25 km. Precej bližje (9 km) je od tod do avstrijske meje. Najbližje večje mesto so zahodneje ležeče Trhove Sviny. Z njim imajo Olešnice tudi najpogostejše avtobusne povezave.

Skozi kraj sta speljani dve regijski avtobusni liniji. Obe imata svoj pričetek v že omenjenih Trhovih Svinyh. Prva vodi skozi Olešnice do kraja Třebon (10 parov ob delovnikih in 4 pari avtobusov ob koncih tedna in praznikih), medtem ko druga vodi do / iz južneje ležečega mesteca Horni Stropnice (9 parov avtobusov, a zgolj ob delovnih dneh). V vasi sta sicer dve avtobusni postajališči. Glavno je v njenem središču (kjer je postavljen zidan nadstrešek), medtem ko se drugo nahaja v severnem predelu Olešnice, imenovanem »Hvizdalka«.

S svojimi dobrimi 700 prebivalci spadajo Olešnice med večje vasi. Skupaj s še dvema bližnjima manjšima krajema tvori samostojno občino, ki šteje nekaj manj kot 900 človeških duš. Osnovna infrastruktura kraja vključuje vodovod in kanalizacijo, medtem ko razpoložljivost zemeljskega plina omogoča sodoben način ogrevanja.

Območje sestavljajo pretežno družinske hiše, ki določajo značaj vasi. Prebivalcem so na voljo osnovne storitve, vključno s trgovino z živili in dvema restavracijama. Za aktivne in kulturne dejavnosti so na voljo športna dvorana (sokolski dom), kulturna dvorana ter športno igrišče. V naselju sta tudi otroško igrišče in pokopališče.

Prva pisna omemba Olešnice (leta 1186) je povezana s prebivalci (»Olesnichani«), ki so nastopali kot priče pri prenosu lastnine. Prvotno samostojna posest je nastala ob utrjenem dvorcu, ki so ga v 14. in 15. stoletju imeli v lasti člani družine Koňat iz Olešnice. Leta 1623 je mesto Češke Budejovice kupilo Olešnico, a jo je pet let pozneje prodalo posestniku Gerhardu von Stratenu. Preden je bila posest leta 1727 ponovno prodana mestu Češke Budejovice, je bila v lasti družine Buquoy.

Glavna znamenitost vasi je graščina. Gre za dvonadstropno stavbo s štirimi krili, ki obdajajo osrednje dvorišče. Prvotni gotski utrjeni dvorec so v drugi polovici 16. stoletja prezidali v renesančni dvorec. Severno krilo dvorca, v katerem je bila nekoč pivovarna, so preuredili v cerkev sv. Venčeslava. Od leta 1727 do 2001 je bil dvorec v lasti mesta Češke Budejovice (med drugim je služil tudi kot šola, arhiv in šivalnica). Danes je v lasti občine Olešnice in ni odprt za javnost. Z njim je povezana cerkev sv. Venčeslava, zgrajena v letih 1786 in 1787 s preureditvijo nekdanje pivovarne v severnem krilu dvorca. Objekt je od leta 1958 zaščiten kot kulturni spomenik.

Lokalni ljubitelji pridelave piva so se pred leti odločili znova obuditi tovrstno dejavnost. In to na istem mestu, kjer je pred davnimi leti že nastajalo pivo. Slovesna otvoritev minipivovarne je potekala decembra pred tremi leti. Olešniško pivo znamke Bejval tako znova prinaša veselje (in predvsem odrešitev pred žejo). Ljubitelji hmeljevega napitka lahko pijačo okusijo kar ob prodajnem okencu minipivovarne oz. v gostišču imenovanem »Na kopečku«. To se nahaja nekaj sto metrov severneje v vasi, v stavbi, kjer ima svoje prostore tudi vaški urad. Odprto je vse dni v tednu, obiskovalce pa bo v njem razveselila tudi topla kuhinja.

Vseh sedem dni v tednu ima svoja vrata odprta tudi edina trgovina z osnovnimi živili. Nasproti nje (na sredini križišča vaških cest) stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Z drugo svetovno vojno je povezano ime Františka Binder-a. Binder je bil češkoslovaški vojak, pripadnik Državne obrambne straže in odporniške skupine Obramba naroda (»Obrana národa«). Služil je v češkoslovaški vojski v tujini (v Franciji) in v britanskih kraljevih letalskih silah (RAF). Sodeloval je v bojih za Sudete in opravljal naloge letalskega strelca na bombniških poletih nad okupirano Evropo. Umrl je 4. marca 1942 po spopadu z nemškim nočnim lovcem med vračanjem v matično oporišče RAF v Angliji. Binder je s partnerko del svojega življenja preživel v Olešnicah.

Kraj se lahko pohvali tudi z vzgojno izobraževalnima ustanovama. Kar je povezano tudi z dolgo tradicijo izobraževanje v Olešnicah. Ta sega v leto 1787, ko je bila v tamkajšnjem gradu odprta prva šola. Leta 1965 se je šola preselila v sedanjo stavbo ob vaškem trgu. Leta 1974 so tik ob osnovni šoli zgradili vrtec, vendar so ga zaradi naraščajočega števila otrok leta 2017 nadomestili s povsem novim objektom. Danes je otrokom na voljo sodoben vrtec s kapaciteto 50 mest in posodobljeno stavbo osnovne šole s kapaciteto 55 mest.

Stavbi vrtca in šole stojita v neposredni bližini, kar omogoča njuno medsebojno sodelovanje. Tovrstno partnerstvo je še posebej koristno za predšolske otroke, saj jim močno olajša prehod iz vrtca v prvi razred. V prvem ocenjevalnem obdobju se zavzeto pripravljajo na svojo prvo pomembno prelomnico: vpis v prvi razred. V drugem ocenjevalnem obdobju sodelujejo v programu »Dnevi s predšolskimi otroki« – dejavnosti, pri kateri se igrajo šolo –, kar jim omogoča, da vsak zadnji petek v mesecu preživijo dopoldne v šoli v družbi svoje bodoče učiteljice in novih prijateljev (šolarjev).

Poleg samega kraja je za obiskovalce atraktivna tudi bližnja okolica Olešnic. Vzhodno od vasi se nahaja sistem številnih ribnikov, ki služijo primarno za gojenje rib. Med njimi vodi nekaj označenih pohodniških poti. Od leta 2004 spada območje pod Naturo 2000 predvsem zaradi nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Ljubitelji narave in prosto živečih živali bodo tod zagotovo našli pravi trenutek za oddih in sprostitev.