Životice (češko Životice u Nového Jičína) so razpotegnjena vas pod obronki hribovja Beskydy na severovzhodu Češke v Moravskošlezijski regiji. Ker je kraj z vzhoda in zahoda obdan z blagimi vzpetinami, veljajo Životice za dolinsko vas, skozi katero teče reka Jičinka. Lokalna cesta jo v naselju prečka na dveh mestih. Nič nenavadnega, saj vas z večinoma družinskimi hišami med severnim (kjer je praktično združena z vasjo Žilina) in južnim delom (tudi tu se “dotika” vasi Mořkov) meri kar dobre tri kilometre.

Kot že ime kraja pove, se nedaleč Životic nahaja središče okrožja Novy Jičin. Do regijske metropole Ostrave je od tod približno 50 kilometrov. V vasi so na dokaj enakomerni medsebojni razdalji postavljena tri lepo urejena avtobusna postajališča (vsa z nadstreški). Avtobusne povezave do bližnjega Novega Jičina so pogoste (34 parov avtobusov dnevno). Tudi ob koncih tedna in praznikih ne manjka avtobusov med omenjenima krajema (takrat po 16 parov dnevno).

Prva pisna omemba kraja sega v začetek 15. stoletja. V zanimivi in pestri zgodovini Životic velja mdr. omeniti razbojnika Gajduška, ki je s svojimi somišljeniki v začetku 18. stoletja živel v okoliških gozdovih in je prebivalcem naganjal strah v kosti. Čeprav so Gajduška in del njegovih pajdašev leta 1719 v Novem Jičinu usmrtili, so preostali banditi še poldrugo desetletje vznemirjali vaščane.

Vaška kronika beleži še en zanimiv dogodek, ki datira v konec 19. stoletja. Takrat se je pri kopanju ob stoletni lipi našlo 92 zlatih ogrskih dukatov iz 15. stoletja. Lastnik kmetije (ki je bil tudi vodja vasi), kjer je bil najden zaklad, se je odločil razdeliti zlatnike revnim družinam.

Ker se je v 17. stoletju pričelo ponemčevanje vasi, je bila prva šola v vasi nemška. Od leta 1919 se ji je pridružila tudi češka (sicer enorazredna) šola. Devet let kasneje so v vasi odprl še vrtec. Po okupaciji Češkoslovaške (1938) šola preneha delovati, v njeno stavbo pa se namestijo nemški vojaki.

Danes v šoli poteka poučevanje na nižji stopnji (od prvega do petega razreda). V letošnjem šolskem letu jo obiskuje 26 učencev. V sosednjem vrtcu je trenutno vpisanih 24 otrok.

Preden so Životice postale samostojen kraj (1. januarja 1993) so bile del Novega Jičina. Danes štejejo dobrih 670 prebivalcev. Kjer teren še dopušča (na obrobjih vasi) je moč opaziti nekaj novejših družinskih hiš. Kraj gre vsekakor pohvaliti za vlaganje v razvoj in skrb za javno dobro. Trenutno v Životicah zaključujejo obnova pločnika vzdolž cele vasi. Posebno omembo si zasluži na novo postavljen športno rekreativni park, ki bo v kratkem v celoti predan svoji uporabi. Vključeval bo restavracijo, prostor za rekreacijo na prostem, otroško igrišče s številnimi igrali, prireditveni prostor ter sodobno nogometno igrišče s pripadajočim objektom ter (krajšo) tekaško stezo.

Dominanta vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika iz leta 1902, ki je zrasla na mestu prvotne (lesene) iz leta 1451 (pogorela ob koncu 19. stoletja). Pod cerkvijo se nahaja novejša stavba v kateri domuje vaški urad. Neuradno središče vasi dopolnjujeta že omenjena šola in vrtec z otroškim in športnim igriščem.

Da je v vasi moč videti kar nekaj novejših oz. obnovljenih objektov gre »zasluga« tudi uničujočim poplavam, ki so Životice in nekaj sosednjih vasi prizadele poleti 2009. Terjale so tudi nekaj človeških življenj. Številne hiše so bile toliko poškodovane, da jih je bilo potrebno zravnati z zemljo.

Morda edina slabost (še posebej za lačnega popotnika) Životic je, da v kraju ni možno kupiti ničesar za pod zob. V vasi se sicer nahaja gostišče, ki pa nudi zgolj pijačo, svoja vrata pa ima odprta zgolj v drugi polovici tedna.

Moravskošlezijska regija na severovzhodu Češke je znana predvsem po močni industriji. Številni premogovniki, železarne ter ostali industrijski obrati so že v 19. stoletju postavili temelje današnje podobe regije. A če je težka industrija skoncentrirana predvsem na večja mesta z bližnjo okolico, obrobje regije ponuja tudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi.

Vas Bilov s svojimi 600 prebivalci nikakor ne daje slutiti, da se nedaleč proč nahajajo številni odprti kopi in metalurški obrati, ki jih je sicer s prostim očesom možno opaziti z obronkov vasi.

Kraj je verjetno dobil ime po njegovem prvem lastniku, medtem ko prva pisna omemba sega v leto 1329. Vse do začetka 17. stoletja je v Bilovu živelo večinsko češko govoreče prebivalstvo. Stoletje zatem se močno okrepi nemški vpliv.

V stavbi, kjer se danes nahaja vrtec, so v začetku 19. stoletja odprli novo šolo. Leta 1900 je sledila izgradnja nemške šole. V vasi sta se tako nahajali dve šoli, za nameček kar v dveh sosednjih stavbah.

Münchenski sporazum, ki sta ga s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo leta 1938 podpisali Velika Britanija in Francija v upanju na končanje Hitlerjevih ozemeljskih teženj, je za Češko (oz. tedanjo Češkoslovaško) pomenil izgubo ogromnega dela ozemlja – t.i. Sudetov. Obmejni predeli današnje Češke z večinskim nemškim prebivalstvom so tako pripadli Nemčiji. Ponekod je pas segal tudi po nekaj deset km v notranjost države. Del Sudetov je bil tudi Bilov, kar je po priključitvi ozemlja Nemčiji imelo za posledico ukinitev češko govoreče šole. Poučevanje v češčini se znova vrne po koncu druge svetovne vojne. Šola nato svoje poslanstvo v kraju opravlja vse do leta 2018, ko je zaradi premajhnega števila otrok ukinjena.

Po koncu druge svetovne vojne sledi izgon takrat večinskega nemškega prebivalstva, ki ga v kraju nadomestijo s priseljevanjem Čehov, predvsem z vzhodnih predelov današnje Češke.

Kraj je pridobil status občine leta 1993. Podoba na grbu kraja izhaja iz vaškega pečata (leto 1706). Na njem je upodobljena črna vrba z zelenimi listi in za njo rdeč plug s čimer kraj izkazuje svojo zgodovinsko in regionalno predanost češkemu delu Šlezije. Simbol Šlezije je namreč črna orlica z rdečim oklepom, ki se nahaja tudi v češkem grbu.

Bilov leži na zgornji ravnini Nizkega Javornika. Najbližje mesto je 3 km oddaljeni Bilovec. Do središča okrožja (Novy Jičin) je dobrih 20 km, do regijske metropole Ostrave (sicer tretjega največjega češkega mesta) pa še kak kilometer več. Skozi kraj ne vodi nobena prometna cesta, ki bi motila idilično vaško življenje.

Po ozemlju občine poteka avtocesta D47 (ta je od Bilova oddaljena dober kilometer zračne linije). V kolikor ne bo bistvenih sprememb, bo v prihodnosti v bližini kraja vodila tudi hitra proga. Češka bo namreč prva vzhodnoevropska država, ki bo zgradila visokohitrostno železniško omrežje. Projekt je trenutno v fazi odkupljanja zemljišč s strani države in umeščanja v prostor.

Vsi pomembni objekti za življenje vaščanov se nahajajo v centru vasi. Edina trgovina je odprta šest dni v tednu. Nekaj deset metrov od nje se nahajata vaški (občinski) urad ter obnovljen vrtec z urejenim otroškim igriščem. Podobo središča vasi dopolnjuje pred 12-imi leti obnovljena cerkev sv. Lovrenca. Za svoje plesne, kulturne, družabne in zabavne prireditve imajo krajani na voljo kulturni dom. Na obrobju Bilova se nahaja dom za ostarele, ki ponuja bivanje najstarejšim v osmih stanovanjskih enotah.

Na nekdaj številne vetrne mline v vasi danes spominja lesena replika. Nanj se je celo možno povzpeti po sicer strmi lestvi. Z mlina se odpre lep pogled proti vzhodu, vse do hribovja Beskydy na meji s Slovaško. Pogled nase usmeri tudi oddajnik telekomunikacijskega operaterja z razgledno ploščadjo na polju za vasjo. Nekaj korakov od mlina je edino avtobusno postajališče v vasi. Veze do bližnjih mest so zelo dobre – v šolskih dneh se tod ustavi 58 avtobusov. Tudi ob koncih tedna in praznikih ni težav uporabiti javni prevoz za pot v oz. iz Bilova.

Kdor ima svojo gurmansko letvico postavljeno nekoliko višje lahko brez »strahu« obišče restavracijo ob igrišču. Kulinaričnim užitkom se je možno predati na terasi ali v prostorni notranjosti, kjer za dobro vzdušje z živo glasbo poskrbi domača »klapa«. Objekt je bil sicer odprt pred 10-imi leti. Poleg restavracije se v njem nahajata tudi dve bowling stezi ter prostori lokalnega nogometnega kluba.

Obisk Bilova vsekakor ne gre zaključiti brez vzpona na razgledno ploščad. Nahaja se na komaj zaznavni vzpetini imenovani Kanihora sredi polj posejanih z oljno repico zgolj nekaj minut hoda iz vasi. Potem, ko je bil prvotni razgledni stolp ob vasi porušen pred pol stoletja, je želje domačinov po postavitvi novega pred leti uresničil eden izmed zasebnih mobilnih operaterjev, ki je na svojem stolpu namestil razgledno ploščad. Razgledišče je odprto od konca marca do oktobra. Pod njim je vstopna točka, kjer so obiskovalcem na voljo tudi spominki in okrepčila. Že 18 let (od odprtja razgledne točke) obiskovalcem ob vhodu izreka dobrodošlico gospa Jarmila. Ploščad je nameščena na polovici stolpa, do nje pa vodi 137 stopnic. V lepem vremenu pogledi sežejo na okoliška hribovja in mesta pod njimi. Kdor se bo nanjo povzpel v upanju po novih ciljih, mu nadaljnjih idej zagotovo še lep čas ne bo zmanjkalo.