Visoki Chlumec (Vysoký Chlumec) leži na jugu Osrednječeške regije, 70 km južno od češke prestolnice ter dobrih 30 km vzhodno od središča okrožja (Přibram). Zgodovina kraja je bila stoletja tesno povezana s češko viteško in plemiško rodbino Lobkowicz. Od daleč vidni grad na vzpetini nad mestecem v katerem so člani plemiškega rodu bivali vse do leta 1998 velja za dominanto ne le kraja temveč širše oklice. Poleg turistov, ki se v Visokem Chlumcu najpogosteje ustavijo zaradi obiska skanzena, lahko tu srečamo tudi njeno visokost Mario Beatrix, vnukinjo zadnjega avstrijskega cesarja.

Kraj se je sprva imenoval Chlumec. Da bi ga lažje razločevali od mnogih ostalih naselij z enakim imenom, mu je bil sredi 19. stoletja dodan pridevnik »visoki«. Danes šteje 600 prebivalcev in je sedež občine. Leži na nadmorski višini 490 m n.m. Njegova prva pisna omemba sega v leto 1235. Ker s svojo velikostjo (uradno) ne izpolnjuje naziva mesto in presega velikost vasi velja po češki terminologiji Visoki Chlumec za »mestece« (městys).

Po izgradnji gradu na polovici 14. stoletja sta pod njim zrasla (sprva) dva zaselka. Usoda kraja in njegovih prebivalcev je bila vse do 19. stoletja povezana z gradom oz. njegovimi lastniki. Prihod rodbine Lobkowicz v Chlumec leta 1474 velja za pomemben mejnik, ki je v naslednjih stoletjih močno zaznamoval ne le grad temveč celotno gospostvo.

Grad Vysoky Chlumec

Grad leži na vzpetini nad istoimenskim krajem na nadmorski višini 525 m n.m. Od leta 1965 ima status kulturnega spomenika.

Čeprav se v pisnih virih prvič omenja leta 1382, naj bi njegov nastanek segal še nekaj let dlje v preteklost. V prvih desetletjih je zamenjal nekaj lastnikov vse dokler ga leta 1474 ni kupila Anna Švihovska, vdova Jana I. Popela z Lobkowicz. Lobkovici (pisano tudi Lobkowicz) so staročeški viteški in kasneje plemiški rod, čigar korenine segajo v konec 14. stoletja. Grad je nato ostal v njihovi lasti naslednjih nekaj stoletij.

Leta 1644 družina Lobkowicz v Visoki Chlumec prenese dragocenosti s svojih preostalih posestev. Grad s tem postane tudi njihova zakladnica.

V obdobju tridesetletne vojne zavzame Visoki Chlumec švedska vojska, ki grad izropa. Hkrati z nastankom Češkoslovaške (1918) so bili ukinjeni plemiški nazivi. Lobkovici se tudi zato usmerijo v diplomacijo in državni aparat. Kljub temu, da je bil grad v tem obdobju že zapuščen, je bil vseeno deležen vzdrževanja in oprav s strani njegovih lastnikov. V lasti Lobkovicev nato ostane vse do druge svetovne vojne, ko ga zapleni aktualna oblast podrejena nacistični Nemčiji. Z nasilnim prevzemom oblasti s strani komunistov leta 1948 je grad nacionaliziran. Po štirih desetletjih nesvobode in kršenja človekovih pravic je bil z nastopom svobode leta 1992 vrnjen družini Lobkovic. Grad je nato odprt širši javnosti

vse do leta 1998, ko ga Lobkovici prodajo sorodnemu rodu oz. grofu Arco-Zinneberg-u.

Leta 1644 družina Lobkowicz v Visoki Chlumec prenese dragocenosti s svojih preostalih posestev. Grad s tem postane tudi njihova zakladnica.

V obdobju tridesetletne vojne zavzame Visoki Chlumec švedska vojska, ki grad izropa. Hkrati z nastankom Češkoslovaške (1918) so bili ukinjeni plemiški nazivi. Lobkovici se tudi zato usmerijo v diplomacijo in državni aparat. Kljub temu, da je bil grad v tem obdobju že zapuščen, je bil vseeno deležen vzdrževanja in oprav s strani njegovih lastnikov. V lasti Lobkovicev nato ostane vse do druge svetovne vojne, ko ga zapleni aktualna oblast podrejena nacistični Nemčiji. Z nasilnim prevzemom oblasti s strani komunistov leta 1948 je grad nacionaliziran. Po štirih desetletjih nesvobode in kršenja človekovih pravic je bil z nastopom svobode leta 1992 vrnjen družini Lobkovic. Grad je nato odprt širši javnosti vse do leta 1998, ko ga Lobkovici prodajo sorodnemu rodu oz. grofu Arco-Zinneberg-u.

Grof Arco in Maria Beatrix

Grad se po prenosu lastništva v roke Arco – Zinnebergu ponovno zapre za javnost. Zakonca se kmalu po nakupu gradu vključita tudi v javno življenje v Visokem Chlumcu. Tako sta denimo finančno podprla osnovno šolo in bila leta 2001 glavna pobudnika ustanovitve fonda usmerjenega v obnovo kulturnih spomenikov v tem delu Češke.

Maria Beatrix izhaja iz rodu Habsburgov. Je avstrijska nadvojvodinja. Njeno celotno ime je Maria Beatrix Anna Felicitas Zita Charlotte Adelheid Christina Elisabeth Gennara. Kot vnukinja zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. nosi (neuradno) tudi naziv ogrske in češke princese. Z grofom Arco – Zinnebergom se je poročila leta 1980. Skupaj imata šest hčera. Do grofove smrti pred dvema letoma sta zakonca živela deloma v Pragi deloma na Bavarskem. Pot ju je pogosto vodila tudi v Visoki Chlumec. Grad sta najpogosteje obiskovala v času poletnega oddiha ali v obdobju (zimskega) lova na fazane. Tudi po Arcovi smrti Maria Beatrix s hčerami redno obiskuje svoje posestvo v tem delu Češke. Kar je razlog, da v tem obdobju obiskovalci v in ob okoliških gozdovih srečujejo številne fazane, ki so bili pred kratkim izpuščeni iz bližnjega gojišča.

Skanzen

Ob obisku Visokega Chlumca si je vsekakor vredno ogledati muzej na prostem. Nahaja se na severnem robu kraja. Uradno se imenuje Muzej vaških stavb osrednjega Povltavja (območja ob reki Vltavi). Z izjemo ponedeljkov je za obiskovalce odprt vse dni v tednu od aprila do konca leta. Vsako polno uro je možen tudi voden ogled. Muzej prikazuje razvoj podeželske arhitekture v tem delu Osrednječeške regije od 17. do pričetka 20. stoletja. Eksponati v in ob objektih prikazujejo način življenja in kmetovanja na podeželju. Med ogledom opremljenih prostorov si lahko v mislih naslikamo (trdo) življenje, ki so ga bili deležni predniki. Poleg opremljenih bivalnih prostorov muzej razstavlja tudi nekdanja orodja kmetovalcev, mlinarjev, kovačev, gozdarjev itd.

Muzej je pričel nastajati ob koncu prejšnjega stoletja. Po odkupu zemljišča v lasti Lobkovicov, je bil leta 2000 v skanzen prenešen prvi objekt. Leto zatem je muzej pridobil vodno žago. Gre za edinstveno napravo iz druge polovice 19. stoletja, ki je omogočala razrez hlodov večjega premera. K žagi je bil kasneje postavljen objekt vključno z vodnim kolesom iz hrastovega lesa premera 320 cm, ki je zagotovil polno funkcionalnost objekta. Leta 2005 so do kolesa uredili še dotok vode. V primeru vodenega ogleda nam bo prikazano delovanje žage kakor tudi mlina v sosednjem objektu.

Tako zaradi izumiranja podeželja kot novega načina življenja, kmetovanja itd. so z leti tudi številni (kmečki) objekti izgubili svoj prvotni pomen. Da bi uspeli rešiti vsaj del dragocenega podeželskega (ljudskega) stavbarstva, so etnologi in strokovnjaki za spomeniško varstvo prišli s pobudo postavitve skanzena. Vanj so prestavili objekte in predmete, ki jih (praktično) ni bilo več možno ohraniti na prvotnih mestih. Mnogi že na pol podrti objekti so bili večinoma deležni razstavljanja in nato prenosa materiala oz. delov objekta v muzej, s čimer se je v kar se da veliki meri ohranil njihov prvotni videz. Kadar zaradi različni okoliščin to ni bilo mogoče, so v muzeju postavili repliko objekta. V enem primeru pa so kar celoten del objekta (šlo je za črno kuhinjo) s pomočjo dvigala in tovornega vozila prepeljali v skanzen. S prenosom stavb v chlumeški muzej so bili rešeni številni (edinstveni) objekti. Danes kot eksponati služijo prikazu življenja prednikov.​

Prostor muzeja je danes zapolnjen in vključuje 24 stavb.

Pivovarna Lobkowicz

Podobno kot grad in njegovi lastniki je pomemben pečat v zgodovini kraja pustila tudi pivovarna, ki je svoje ime oz. blagovno znamko zgradila prav tako na imenu Lobkowicz. Začetki pivovarstva v kraju segajo na prelom 14. in 15. stoletja, v roke češkega  plemiškega rodu je pivovarna prešla leta 1474. Po koncu tridesetletne vojne so lastniki poškodovano pivovarno obnovili. Enako, kot ostalo lastnino Lobkovicev, je prevzem oblasti s strani komunistov pomenil podržavljenje njihove tovarne. Po dobrih 40-ih letih jim je bilo protipravno odvzeto premoženje vrnjeno. Lastniki so pivovarno modernizirali, jo preimenovali v »Knežja pivovarna Lobkowicz« ter chlumeškemu pivu vrnili kvaliteto, ki ga je v preteklosti proslavila daleč naokoli.

Leta 2005 se Lobkovici odločijo prodati sprva polovični delež pivovarne in kasneje še preostanek nemškemu podjetju LBC Management. V naslednjih letih pivovarna zamenja nekaj lastnikov (in tudi imen) vse dokler njen večinski delež za 1,9 milijarde čeških kron (76 milijonov €) ne odkupi podjetje v lasti kitajske korporacije CEFC.

Že po nekaj letih se je pokazalo, da je kitajskim lastnikom kaj prida mar za pivovarsko tradicijo v kraju. Leta 2021 se namreč podjetje odloči ustaviti proizvodnjo piva v Visokem Chlumcu. S čimer se je končala 555-letna tradicija pivovarske proizvodnje v kraju. Piva pod blagovno znamko Lobkowicz se sicer še naprej varijo v šestih drugih krajih Češke in izvažajo širom sveta.

Da bi ohranili spomin na pivovarsko tradicijo tudi prihodnjim rodovom, se je kraj kmalu po ustavitvi proizvodnje piva odločil urediti prostore z razstavnimi eksponati. Manjši muzej se nahaja v prvem nadstropju občinske stavbe. Do njega vodi stopnišče, ki ga krasijo mnoga priznanja. V treh sobanah se lahko seznanimo s podrobnejšo zgodovino pivovarne, njenim razvojem, procesom nastajanja piva ter s številnimi predmeti (steklenice, etikete, sode, plakate itd.), ki so vsak od njih tvorili del bogate zgodovine pivovarstva v Visokem Chlumcu.

Za ključe razstavnih prostorov je potrebno zaprositi prijazne uslužbenke pošte v pritličju iste stavbe. Pošta, ki je sicer odprta med ponedeljkom in petkom hkrati služi tudi kot turistično informacijski center. Slednji ima svoja vrata odprta tudi ob koncih tedna in praznikih. Poštna uslužbenka za okencem tako poleg poštnih storitev opravlja tudi naloge turistične informatorke. Da si občina za svoj trud oz. pozornost do turistov zasluži vso pohvalo, priča tudi pogled na številne prospekte in ostale publikacije ter mnoge spominke a katerih prevladujejo podobe gradu, skanzena in simboli pivovarne.

Če se je občina z županom na čelu potrudila ohraniti spomin na večstoletno tradicijo pivovarstva, velja ravno nasprotno za trenutne lastnike. Ob glavni cesti v spodnjem delu kraja vsakomur pade v oči zdaj že zapuščen objekt nekdanje pivovarne. Čeprav se je v zadnjih treh letih in pol pokazala želja po nakupu ali najemu dela objekta s strani manjših podjetnikov, lastnike zanima zgolj prodaja celotnega kompleksa. Tudi za ceno nadaljnjega propadanja.

Ostale zamimivosti

​V družbi krajev s svojim nogometnim predstavnikom v najnižji ligi češkega nogometa spada Visoki Chlumec nedvomno med večje. A kljub temu tudi v pivovarskem kraju za družabno življenje poleg žogobrcarjev skrbijo le

še gasilci. Ki imajo – za razliko od nogometašev – za seboj že častitljivo obdobje delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo (oz. gasilski zbor) je bil ustanovljen že davnega leta 1887. V obdobju delovanja je mdr. skrbel tudi za kulturno, glasbeno, zabavno in rekreativno dejavnost.

Za ključe razstavnih prostorov je potrebno zaprositi prijazne uslužbenke pošte v pritličju iste stavbe. Pošta, ki je sicer odprta med ponedeljkom in petkom hkrati služi tudi kot turistično informacijski center. Slednji ima svoja vrata odprta tudi ob koncih tedna in praznikih. Poštna uslužbenka za okencem tako poleg poštnih storitev opravlja tudi naloge turistične informatorke. Da si občina za svoj trud oz. pozornost do turistov zasluži vso pohvalo, priča tudi pogled na številne prospekte in ostale publikacije ter mnoge spominke a katerih prevladujejo podobe gradu, skanzena in simboli pivovarne.

Če se je občina z županom na čelu potrudila ohraniti spomin na večstoletno tradicijo pivovarstva, velja ravno nasprotno za trenutne lastnike. Ob glavni cesti v spodnjem delu kraja vsakomur pade v oči zdaj že zapuščen objekt nekdanje pivovarne. Čeprav se je v zadnjih treh letih in pol pokazala želja po nakupu ali najemu dela objekta s strani manjših podjetnikov, lastnike zanima zgolj prodaja celotnega kompleksa. Tudi za ceno nadaljnjega propadanja.

Ostale zamimivosti

​V družbi krajev s svojim nogometnim predstavnikom v najnižji ligi češkega nogometa spada Visoki Chlumec nedvomno med večje. A kljub temu tudi v pivovarskem kraju za družabno življenje poleg žogobrcarjev skrbijo le še gasilci. Ki imajo – za razliko od nogometašev – za seboj že častitljivo obdobje delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo (oz. gasilski zbor) je bil ustanovljen že davnega leta 1887. V obdobju delovanja je mdr. skrbel tudi za kulturno, glasbeno, zabavno in rekreativno dejavnost.

Na južni strani Visokega Chlumca – med grajsko vzpetino in glavno cesto – leži miren predel z družinskimi hišami in nekaj (manjšimi) večstanovanjskimi stavbami. Pogled na mehanizacijo preko glavne ceste priča, da se bo število prebivalcev kraja v kratkem povečalo za nekaj deset. Skozi zahodni predel se proti centru mesteca pne nekaj strmih in ozkih cest. Preden zapeljemo na katero od njih je potrebno preveriti signalizacijo, saj je večina njih enosmernih. Na skrajnem zahodnem delu Visokega Chlumca se nahaja športno rekreacijski center v zasebni lasti. Od pomladi do jeseni kot edini v kraju nudi prenočevanje v lesenih hiškah. Center se razprostira na večji površini in je primeren predvsem za ljubitelje športa oz. aktivnega preživljanja prostega časa. Obiskovalcem je mdr. na voljo teniško igrišče, večnamensko peščeno igrišče, igrišča za badminton, mali nogomet, prostor za namizni tenis itd.

Središče kraja se nahaja na njegovem najvišjem delu. V njem lahko najdemo vse javne objekte. Nasproti že omenjene občinske stavbe s pošto se nahaja gostišče (trenutno v fazi manjše obnove) v katerem se je možno okrepčati ob poznih popoldanskih in večernih urah v drugi polovici tedna. Ob njem je manjša trgovina, kjer imajo krajani možnost nakupa osnovnih živil vse dni v tednu. Nekaj korakov dalje stoji večji objekt v katerem sta nižja stopnja osnovne šole ter vrtec. Pred njo je postavljen spomenik padlim rojakom v prvi svetovni vojni. V naslednji stavbi imajo svoje prostore gasilci, ki se lahko »pohvalijo« z že skoraj nostalgičnim karosinim vozilom. Nedaleč proč manjša tabla ob cesti oznanja, da je v bližnji stanovanjski hiši možno kupiti dobrote iz domače kuhinje. Potrebno je le pogumno stopiti do okna hiše, ob katerem je objavljen seznam ponujenih dobrot, si izbrati željeno sladico in nato pritisniti na dobro viden zvonec nad okensko polico.

Ob vseh omenjenih stavbah v središču kraja se stika kar pet cest, ki speljanih iz različnih smeri. Zanimiv prometni režim terja od voznikov kar nekaj pozornosti (zlasti tistih, ki jih pot prvič pripelje v Chlumec). Dve od cest sta namreč dvosmerni medtem ko ostale tri dovoljujejo zgolj enosmerno vožnjo. Na proizvodnjo in prodajo keramike nas opozarja na daleč viden napis na fasadi lepo obnovljene hiše, ki stoji vzporedno »ujeta« med dve enosmerni cesti. V spodnjem prostoru je manjša trgovina v kateri lahko najdemo različne keramične izdelke. Z izdelavo pekačev, modelov za peko kolačev in peciv, skodelic, vrčev, okrašenih s tradicionalnimi lokalnimi podobami zakonca Novak nadaljujeta družinsko tradicijo iz začetka 90-ih let. Pri čemer jima na pomoč večkrat priskoči tudi hči.

Seveda se v Visoki Chlumec lahko odpravimo tudi z javnim prevozom (avtobus). Povezave z bližnjimi večjimi mesti so dobre. V kraju so tri avtobusna postajališča. Dve se nahajata ob glavni cesti na južni strani kraja, tretja je v centru. Pred odhodom oz. prihodom je potrebno preveriti vstopno / izstopno točko. Avtobusi namreč ne ustavljajo na vseh treh postajališčih.

Kljub temu, da je Visoki Chlumec od češke metropole oddaljen 70 km, je kraj vključen v mrežo Praškega  potniškega prometa. Posledično lahko videvamo skozi kraj voziti avtobuse z enako podobo, kot v glavnem mestu. Tarifni sistem je pregleden in enostaven. Za razliko od Slovenije, kjer niti v letu 2024 na vlakih in avtobusih ne bomo dočakali možnost nakupa vozovnic z brezgotovinskim plačilom, lahko po celi Češki že več kot desetletje z javnim prevozom potujemo in plačujemo tako s plačilno kartico kot z gotovino.

​Skozi Visoki Chlumec je speljanih pet avtobusni linij. Prav vse pričenjajo oz. končujejo svojo pot v bližnjem večjem mestu Sedlčany. Med tednom mesta povezuje 11, ob koncih tedna in praznikih je to 5 parov avtobusov.